Letnik II.
16. junija 1900.
Zvezek VI.

V*»"	-2l)
Ifv
Izdaja dne 16. vsakega meseca
i- i V
L
FR. GERBIC
v Ljubljani. Cena za pol leta 1 gid. 50 kr.
C»


Letnik II.
V Ljubljani, 16. junija 1900.
Štev. 6.
GLASKEIU 10RA
<y,Vg	CAS
Izhaja 16. dne vsakega meseca in velja za pol leta z muzikalno prilogo vred 3 krone. Uredništvo in upravništvo: Turjaški trg štev. 1.
Vabilo na naročbo.
jKT er je z današnjo številko končano prvo pol-letje «Glasbene Zore», se zahvaljuje uredništvo vsem onim, kateri so ga podpirali bodisi s svojim sodelovanjem ali z naročbo. Pri tej priliki pa opozarja uredništvo iz novega na to, da je obstanek «Glasbene Zore» le tedaj mogoč, ako se ji nakloni večja gmotna podpora, kakor se je to zgodilo do sedaj. Stroške za izdajo lista je treba redno poravnati, a ti niso majhni. Vkljub temu je pa vender le še mnogo naročnikov, kateri niso poravnali do zdaj naročnine za prvi tečaj in ne za prvo polletje druzega tečaja. Uredništvo rado žrtvuje za obstanek lista ves trud in čas, kar ni mala žrtev, toda ne more se od njega zahtevati poleg tega še gmotnih izgub. Zato ape-luje danes še enkrat na vse one kroge, katerim
je kaj ležeče na razvitku domače umetnosti, da se blagovolijo potruditi in po svoji moči delati na to, da se število naročnikov pomnoži in s tem zagotovi eksistenca listu. «Glasbena Zora» vabi toraj danes uljudno na naročbo za drugo polletje v nadi, da ji ostanejo zvesti ne le vsi dosedanji naročniki, ampak da pristopi v njen krog tudi še novo število naročnikov. Na novo pristopivšim naročnikom se lahko postreže še z vsemi zvezki letošnjega II. tečaja. Naročnina 3 krone za pol leta naj se blagovoli pošiljati z naslovom urednika, kakor do sedaj Turjaški trg, štev. 1. Med počitnicami, od 15. julija do 15. septembra pa naj se vsa pisma pošiljajo v Cerknico pri Rakeku.
Uredništvo.
Gimnastika prstov in ročnih zgibov.
(Spisal Fr. Gerbič.)
Si l oben del človeškega telesa se pri različnih eJ ^ delih in opravilih vsakdanjega življenja raz-merno ne rabi tako pogosto, kakor roka s svojimi prsti. S pomočjo roke izvršujemo skoraj vsa dela in opravila in vse ono, kar je izumil človeški duh. V mehaničnem in tehničnem obziru zavisi tako pri umetniški obrtniji, kakor pri umetnosti sploh, rekel bi, skoraj največ od spretnosti in gibčnosti roke in njenih prstov. V najvišji meri pa potrebujejo spretne in gibčne roke z izurjenimi prsti glasbeni umetniki. Da zavisi večja ali manjša gibčnost našega telesa največ od primernih vaj, s katerimi se urijo in okrepčavajo pojedini deli telesa, to je pripoznana stvar in zato se je uvedla telovadba ne le v privatnih krogih, ampak tudi v šolah. Telovadba je za splošni razvitek našega telesa velikega pomena in v zdravstvenem pogledu velike važnosti ter je dosegla v splošnosti precej visoko stopnjo do-
vršenosti. Vendar pa bi si usojal tukaj pripomniti, da bi z ozirom na to, ker je roka pri vsakdanjih opravilih skoraj vseh slojev človeške družbe tako eminentne važnosti, bilo velike koristi, ako bi se pri telovadbi specialno tej posvetila večja pozornost, kakor se je to zgodilo do sedaj. Morda mi bo kdo ugovarjal, da se telovadba ne more pečati s specialnostjo, ker ima za nalogo le splošni razvitek našega telesa. Kdor potrebuje v svojem poklicu spretnosti in gibčnosti rok v višji meri, naj si jih sam uri. Tak ugovor pa po mojem mnenju ni opravičen, ker vsem onim, kateri telovadijo, ne bo škodilo, ako se s posebnimi gimnastičnimi vajami roka bolj razvija, kakor pa se je to moglo zgoditi do sedaj le s splošno telovadbo. Saj spretne in izurjene roke potrebujejo skoraj vsa stanovska opravila. Poglejmo si le dela in opravila od navadne šivilje pa do umetne vezilje, od navadnega obrtnika pa do umetnega bakro- in jeklo-rezca.



f t MVb
22
GLASBENA ZORA
Štev. 6.
Izurjene roke potrebuje, naj že kdo v borbi suče ostri meč ali naj si s peresom služi svoj kruh. Se v višji meri kakor ti pa potrebujejo spretnih rok in prstov umetniki in še posebno glasbeni umetniki pri izvajanju glasbotvorov, pri katerem zavisi v tehničnem obziru skoraj vse le od gibčnosti in spretnosti prstov. Kdor se je sam učil kakega glasbenega inštrumenta, ta ve iz lastne skušnje, koliko truda in koliko časa je bilo potreba, predno je dosegel povoljen uspeh, to je dovolj spretnosti v izvajanju kompozicij na glasbilu. Vsak glasbeni učitelj vč, koliko truda mu prizadeva, predno doseže pri svojih učencih povoljen napredek in to po največ zavoljo nespret-nosti rok in zavoljo njihovih nerazvitih prstov. Ako bi učenci imeli po primernih gimnastičnih vajah že izurjene in razvite ročne in prstne zgibe (členke), tedaj bi se prihranilo pri pouku glasbenih inštrumentov mnogo truda in časa. Učencem bi šlo učenje veliko laglje izpod rok, med tem, ko jim sedaj večkrat samo zavoljo prepočasnega napredovanja omrzi nadaljno učenje, tako da ga raji popolnoma opuste.
Že večkrat sem premišljal, kako bi.se od-pomoglo temu nedostatku in ali bi ne bilo mogoče s specialnimi gimnastičnimi vajami okornim prstom odpomoči na lažji in krajši način kakor pa se je to do sedaj moglo zgoditi s prstnimi vajami na inštrumentu samem. V tem mojem premišljevanju mi je prišla v roke Jacksonova knjiga «gimnastika prstov in ročnih zgibov» (Finger- und Handgelenk-Gymnastik), katera me je še bolj utrdila v mojem mnjenju. Zato podajam v naslednjem sistematično urejene gimnastične vaje roke in prstov, katere sem večinoma posnel iz omenjene knjige, ker se nadejam, da bodo velike važnosti in koristi za vse one, kateri si hočejo okrepčati in učvrstiti ročne mišice ter si pridobiti potrebno gibčnost ročnih in prstnih zgibov (členkov), kakoršne potrebujejo v prvi vrsti vsi oni, ki se uče igranja na klavirju, na goslih ali na kakem drugem glasbenem inštrumentu. Omenim obenem pa tudi to, da bi bilo jako koristno, ako bi se uvedle take vaje tudi pri telovadbi sploh in to še posebno v šolah. Saj bi to ne jemalo mnogo časa, da bi se zavoljo tega zanemarjalo kaj druzega. Večina teh vaj pa je tudi taka, da ni vezana na nikako posebno orodje ali inštrument in ne na kraj, ker se večina njih lahko izvaja kjer si bodi, na pr. med potjo, kadar kam gremo ali se peljemo, med čitanjem kake knjige itd.
Marsikdo si misli, da je pri učenju kakega glasbenega inštrumenta največja teža čitanje not. Temu pa ni tako. Čitanja not se učenec nauči teoretično tako kakor navadnega čitanja kake knjige. Res, da pride pri čitanju not mnogo drugih momentov v poštev, kateri se ne nahajajo pri navadnem čitanju besed, kakor n. pr. razdelitev not, ritmus, takt itd. Toda to so faktorji, katerih poznavanje je odvisno od našega razuma, med tem ko zavisi tehnično izvajanje glasbotvora od spretnosti in gibčnosti prstov, katero si moremo pridobiti le s pomočjo primernih gimnastičnih vaj roke in prstov. Samo po sebi pa je umevno, da take gimnastične vaje ne izključijo različnih etid in prstnih vaj potem na inštrumentu, kadar se ga začnemo učiti. One le prikrajšajo čas in olajšajo trud učenja. Vem, da bo marsikdo rekel, saj so se dosegli s sedanjim načinom učenja za-željeni uspehi tudi brez takih novotarij. Res je, kakor je tudi res, da se je prišlo z Dunaja v Pariz, v Petrograd, v London itd. tudi poprej, ko še nismo imeli železnic. Vprašajte pa, koliko jih je prej tako daleč potovalo in koliko truda in stroškov je prizadevala taka pot in koliko časa je bilo k temu potrebno!
Kdor hoče imeti od naslednjih gimnastičnih vaj povolj ne uspehe, naj se v njih uri pridno in sistematično. Umevno je, da se vaje ne smejo pretiravati.
Proste gimnastične vaje za prste in palec.
Prva vaja.
Prsti roke se raztegnejo naravnost in kolikor mogoče narazen. Tedaj se polože na pal-čeve mišice in trdno stisnejo. Palec se na to tudi krepko stegne nad kazalcem. V tej poziciji se prsti puste nekoliko trenutkov, na kar se vsa procedura ponavlja iz nova kakih štiridesetkrat. Iz početka bodo te in naslednje vaje, ako jih izvajamo nekoliko minut, precej utrudile, dokler se mišice nekoliko ne raztegnejo in ne učvrstijo, kar je ravno dokaz, da so mišice za vsakdanja navadna opravila sicer sposobna, kakor hitro pa kaj več zahtevamo od njih, se utrudijo. Po sistematičnih takih vajah pa taki pojavi utrujenosti izginejo popolnoma, ker se ž njimi mišice raztegnejo in utrdijo.
Druga vaj a.
Naslednja vaja je prvi enaka, le s tem razločkom, da prstni konci ne padajo na velike
Štev. 6.
GLASBENA ZORA
23
palčeve mišice, ampak na dlan, na katero se krepko stisnejo. Palec se podvije pod prste ali pa se krepko sklene nad taistimi proti sredini dlani. V taki poziciji, enaki pesti, naj roka zdrži nekoliko trenutkov, potem se to ravnanje ponavlja kakih štiridesetkrat.
T r e t j a vaj a.
Sledeča vaja je namenjena malim prstnim zgibom. Prsti se stegnejo po dolgosti, toda ne vsaksebi, ampak drug poleg drugega. Tedaj se upogneta prva dva členka na vseh prstih, kateri se potem polagoma in krepko pritisnejo proti dlani na ono mesto, kjer imajo svojo korenino (začetek). Pri tem se ne smejo upogniti členki prstnih korenin. Tako ravnanje s prsti se ponavlja tako dolgo, dokler se ne čuti utrujenja,
katero nastopi vsled še malo razvitih mišic kaj kmalo. Po kratkem odmoru se vaja zopet ponavlja. Ta vaja je za razvitek palčevih mišic še posebno velike važnosti. Izvaja pa naj se polagoma in krepko. Tudi se lahko izvaja, menjavši se, enkrat s prsti, ki prilegajo drug na drugega, in drugič z narazen raztegnjenimi prsti.
Četrta vaja.
Jako dobra prosta vaja za prstne pregibe ali zgibe obstoji v tem, da se vsi prsti s palcem vred sučejo in krečejo na vse strani v raznovrstnih povoljnih pogibih. Prsti se raztegujejo in pregibajo v raznoterih ekscentričnih pozicijah kolikor časa komu drago, pa vedno odločno in krepko s čvrsto nategnjenimi mišicami.
(Konec prih.)
K o n
vC^lovensko delavsko pevsko društvo «Slavec» ¿¿^ je priredilo binkoštno nedeljo, 3. t. m. na Koslerjevem vrtu veliko ljudsko slavnost s pevskim in godbenim vsporedom ter z ljudskimi igrami in zabavami. Pevski vspored je obsegal naslednje točke: 1. Fr. Gerbič: «Pevski poziv», moški zbor. 2. Jos. Bartl: «Spomladni klic», moški zbor s tenor-samospevom. 3. F. Bazin: «Hanibalov prehod preko Alp», veliki moški zbor. 4. Jos. Pavčič: «Pred bojem», moški zbor. Ta slavnost se je obnesla jako dobro v vsakem oziru. Pokazalo se je iznova, da uživa «Slavec» mnogo simpatij pri občinstvu, ker se ga je zbralo toliko pri tej slavnosti, da je bil vrt prenapolnjen. Saj pa tudi društvo zasluži, da se ga podpira, ker «e marljivo trudi, da poda občinstvu vedno primerne, dobre zabave in glasbenega užitka.
Pevski vspored se je izvajal pod spretnim vodstvom društvenega pevovodje g. Beniška vseskozi točno in z lepim prednašanjem, kar je priznavalo občinstvo z živim odobravanjem, tako
: e r t i.
da so se morale nekatere točke ponavljati. Zbora «Pevski poziv» in pa «Pred bojem» sta našim čitateljem že itak poznana, ker jih je prinesla «Glasbena Zora» v svojem letošnjem tečaju. Bart-lov «Spomladni klic», zbor s tenor-samospevom je melodijozna skladba, katera se prijetno sluša. Krasen, pa za dobro izvajanje jako težaven je Bazinov veliki moški zbor «Hanibalov prehod preko Alp». Pevski zbor pa je vse težkoče nad-vladal, ga točno in lepo frazirano izvajal. Škoda, da vrtni prostori zavoljo nedostatne akustike niso tako pripravni, da bi mogla priti do prave veljave vsa lepota korektnega lepega niansovanja, kakor je to mogoče v zaprtih prostorih. Vojaška godba pehotnega polka Belgijcev je med pevskimi točkami izvajala marljivo svoj program, na katerem so se nahajale in dodajale tudi slovenske skladbe.
Marljivemu društvu «Slavec» želimo iskreno tudi v prihodnje pri vseh zabavah in koncertih enako povoljne uspehe, kakoršne je dosegel s to svojo ljudsko slavnostjo.
Gledališke in umetniške vesti.
svojem času je že poročala »Gl. Zora«, da se bo pela v letošnji svetovni razstavi v Parizu, v gledališču »Opera lyrique« Smetanova opera »Prodana nevesta«. To se ima zgoditi v jeseni. K temu pa je potreba deset tisoč frankov za razne priprave. Komaj pa se je to razglasilo,
in že so imeli v pretečenem mesecu v kratkem času nabranih sedem tisoč kron, katere je položila poznana velika požrtvovalnost češkega domoljubja na žrtvenik domovine v prospeh domače umetnosti. Učimo se od njih! —
24
GLASBENA ZORA
Štev. 6.
V	Pragi je gostovalo v narodnem češkem gledališču objednem več solistov carske opere iz Petrograda. 22. maja so nastopili v prvič v Glinkovi operi »Življenje za cara«. Nastopili so še v operi »Ruslan in Ljudmila« ravno istega skladatelja ter v Czajkowskega operi »Evgen Onegin«. Nastopili so štiri večere. Občinstvo je ruske goste odlikovalo navdušeno, in kritika enoglasno poroča o njih izrednih umetniških vrlinah, s katerimi so si koj osvojili neomejeno priznanje občinstva in časopisja. Bi li ne bilo mogoče, katero iz omenjenih oper uprizoriti tudi na slovenskem odru?
V	narodnem češkem gledališču v Pragi se bodo vršile velike premembe. Deželni odbor je izročil upravo gledališča novemu konsorciju. Dosedanji gledališčni odbor odstopi v kratkem in ž njim tudi mnogoletni gledališčni ravnatelj g. Šubert, pod čigar vodstvom se je povzdignilo gledališče na vrhunec prvih gledališč in je slavilo leta 1892. na dunajski glasbeni in gledališčni razstavi prave zmage ter si pridobilo svetovno slavo. Od te dobe sem se je tudi raznesla Smetanova slava po vsem glasbenem svetu, tako, da se zdaj njegove opere in druge skladbe izvajajo v vseh večjih, glasbeno merodajnih mestih. Tekom tega meseca se poslovi od češkega gledališča tudi prvi operni kapelnik g. Ad. Čech, ki je kot tak služboval nad 36 let in gre sedaj v pokoj. Enako se loči od češkega gledališča tekom tega meseca junaški tenor g. Vlad. Florjan sky, kateri je bil nad 12 let jako priljubljen član češke opere.
Naša izvrstna subretka, gospa Irma Po-lakova je gostovala zadnje dni v Belgradu na kr. gledališču, kjer ji je prirejalo tamošnje občinstvo najprisrčnejše ovacije. Nastopila je štirikrat in občinstvo jo je obsipalo vselej s cvetjem in ji poklonilo različnih daril. Kritike srbskih listov jo slave navdušeno. Kakor se sliši, pojde gospa Polakova meseca avgusta zopet tje gostovat. Njeni umetniški uspehi so imeli posledico, da ji je ponudila tamošnja intendanca engažma. Čestitamo!
9. t. m. bil je v »Narodnem domu« shod, na katerem se je izvolil odbor, kateri ima delati priprave za ustanovitev mestne godbe. Tedaj vender le enkrat! Želimo, da bi se odboru posrečilo, izvesti svojo nalogo!
Sestdesetletnica hrvaškega gledališča. Dne 10. t. m. je preteklo 60 let, od kar se je igralo
v Zagrebu prvič javno v gledališču v hrvaškem jeziku in sicer izvirna hrvaška drama »Juran in Zofija ali Turki pri Sisku« od Ivana pl. Kuku-ljeviča-Sakcinskega, katero imamo tudi v naši gledališčni literaturi v And. Likarjevem prevodu. Do te dobe je bilo v Zagrebu le nemško gledališče. Tedanji ravnatelj nemškega gledališča Henrik Bornstein, rodom Čeh, pa je prvi unemal in spodbujal k uprizoritvi gledališčnih iger v hrvaškem jeziku, kar ni ostalo brez uspeha. Po njegovi inicijativi postal je dan 10. junija 1840 začetek kulturnega razvoja hrvaškega gledališča, ker na večer tega dne se je prvič igrala v gledališču izvirna domača drama v hrvaškem jeziku. Ivan Mazuranič, poznejši hrvaški ban, je napisal za ta večer »Prolog«, katerega je sprejelo rano-gobrojno zbrano občinstvo zajedno z dramo z nepopisljivo navdušenostjo. Veselje in radost na novem domačem kulturnem pridobitku je prešinilo srca vseh domorodnih src. Pa še le 1. 1860. v jeseni se je otreslo gledališče popolnoma nemštva, ker do te dobe so se uprizarjale nemške in hrvaške predstave. Od jeseni 1860 pa je izginila za vselej nemščina s pozornice hrvaškega gledališča. Leta 1870. se je ustanovila tudi v prvič stalna hrvaška opera pod tedanjim gleda-liščnim intendantom, dvornim svetnikom Fr. Ži-grovičem pl. Pretočkim. Pri začetku ustanovitve opere sodeloval je od Slovencev urednik tega lista. Pozneje prišla sta tudi g. Nolli in gdčna. Neugebauerjeva, katera sta si kot solista pridobila splošne simpatije občinstva pa tudi velike zasluge za razvoj hrvaške opere. Sedaj sodelujeta tamkaj pri drami naša rojaka, gospa in gospod Borštnik. — Naj se tudi v prihodnje razvija in cvete ta kulturni bratski zavod, kakor do sedaj vedno lepše in lepše v slavo in čast hrvaške umetnosti! To mu želi bivši njegov član in z njim gotovo tudi ves slovenski narod.
Naš priljubljeni in velezaslužni režiser ter vrli umetnik g. K. Inemann je engažovan, kakor se sliši, na narodno deželno češko gledališče v Pragi pod jako ugodnimi pogoji, ter ima v kratkem tje oditi. Od srca mu čestitamo, a za nas bo to težka izguba, katero nadomestiti bo jako težavno.
Popravek. V 5. štev. »Gl. Zore« se je urinila v članku »O bistvu molovega tonovskega načina« na 18. strani v 19. vrsti tiskarska pomota. Ta vrsta se mora glasiti tako le; »za veliko seksto višje ali pa za malo terco nižje«.
«GLASBENA ZORA»
Slavni „Čitalnici" v Vipavi.
Najlepši kraj.
Moderato. , t
Besede J. Volkove.
solncem Je naj - lep
Uglasbil Vinko Krek.
ši
Tenor I. in II.
Bas I. in II.

mf
N > S • 9
* t v*;
-5-S-b-b-,—I J\ -1
r
Kje pod zlatim soln - cem Je naj-lep-ši kraj, kje je,
—~~ n is fs A
mmmm^ms

A__4
t
naj-
kje
h 4
f

kje je
ritard.
0
*
a tempo
„h
0
nebom Je slo - ven
5-t
ski


•—* -J &

7,
=t=J=
!ep ".f1 . kraj? Kje pod jasnim ne - bom Je slo-ven-ski raj, kje
je naj-lep-ši
r> . h h
-— —»—*—d \ 4 r Fj ' Ti f m □

ritard.
a tempo
i"
kje je
poco rit. ? V ^
kje je slo-ven-ski raj_
molto rit.
sa
a
Largo.
J>P
$=4=
0 0

ip^
P
m
p

m
Tam do - li Tam, kjer je do - li
na na
Pavdo-li-ni plan,
AJU
Soln - ce Kamor solnce
vro-če
t----0-0-± --0--J-0T—V—V-
vrt I i	\>__
• I
h h h
p p j „
I. Bas espress. Tam do - li
P
na
/ T
Soln - ce
« *
I V

j J* h >}
pp
0^.
«j
-v
rtr
Si-je ce-li
dan;
3r-tr
» s " J: J :
Poco mosso.
> '
Kjer Vi Kjer Vi-pa- va
pa zvi
va ra,

£

H—»-'-S-5^»—
V.....--<- 0


-T^-trlr
Vi-je se kot pas
Kjer Vi
pa
P
va
0V-0-0-0
V V V V
vi
[i
mf
m
mP
In

/I
J 4
rit.
In	tud'
In bli - šče se
J) N h h
hi - še
Pri
žSf—
tud'
va - si In pri va - si
* * t i
/i
rit.
Pri
va
si

vas;
¿i
Poco mosso. Tenor solo.
m




t
espress. Tu je zem-lja mi - la, Bariton solo.
Tu naj-lep-ši kraj,

cresc. e accelerando
1 : ; | v'
5=5:
Slav-lje-na Vi - pa - va
ÖE^pÜ
Poco mosso.
-ffi J J
Zern - lja
pi
r
K i

S ac
accelerando
^ J 1P "t?---

mi - la,
A
h
Ljf"
Tu naj - lep -ši kraj, Naš
N h h
I ^__•—0--h—» 0

0 0
V I
slo - ven-ski, slo-
A-4 ± ?0
i t S
/

mpi


Naš slovenski raj !

¡ÜÜ
i
S
ven

J-
animato 3
;

± Aß f
0.0 i * '

1'
=P=£


ski
raj
i!
Slav-lje-na Vi - pa-va, Slav-lje-na Vi - pa-va!
X__£
t'4 ^ 3 1 U-f

h



ritardando
J^tU L—

* i ji - v

T

■ -- # ^ # ^ -1
«J te I
Naš slovenski, slo-ven-ski raj !
i&Lčli
v
Naš slovenski raj !
__t-} j" } 1
' I "i::* I
PP ^ 9 'i '' L
Dalm
atin.
Besede Pet. Preradovičeve.
Allegro con fuoco.
Tenor I. in II.
Bas I. in II.
À
/
< £
=t=it=tq=:
HZÍE
I
i ^
m/
Uglasbil D. Fajgelj.
h

xí : :
* p i r

te
Ne-što mi je
! h ! ,
í: ?»
I - no-stran-če, čuj der ma - lo :
/
r—r
nxf 1
0. .
;
-»—•—i—
na um pa-lo!
i
-U-* J_
0 0

—
/
ÉÎ^E
1
I_1
mf
Z*

J__II
s # j	J ^hJ. J*
• ? • i
T-V-í-J-

Ti po-zna-deš zem-lju dav-nu Dal-ma-tin-sku zem - lju slav-nu ; A - li mis-liš,
: N 1	i	I M ,
J d I I I 1 i i N _ I	* 0 m


4-i J j f J, JVJ J
000—0—0-f—0' 0 -0
/
f
7>>f 1
r
irzzazzr
JUJ.

✓ i
rvr
» ^
JJí*-1-^LllitLr	i
» r * ' f-,.^ -i-^ i « s * í Ví , ¿
i «
j—I—k-
4-, %
xz
st.
da ne - ka-da Sto je bi-la, ni-je sa-da. Znaj, dajoáje zem-lja o - va,
lili I M J I i I I ¿J #S ! j j -j J i
-------\ w11-.s • i ír
re:
> mf
P
r
,mf | M

Sta-ro gniez-do so-ko-lo-va, Znaj,dajoáje zem-lja o-va, Sta-ro gniezdo h

4 ± * t
«f
r-



T
f

N 1
mf

• »3
/
» *
-i i.
k ' i i i h -mtMi'm
K morskoj sla-vi kop - na _ , poco a poco ri - tar - dan
¿/i
. -i—
u
-4
brv! do

iirscz
,	Kmorskoj sla - vi kop-na brv!
so-ko-lo-va, Jo§ je o - na sto 1 Prv : K mor - skoj
i • C1 *
/
-r—#-

—I-
sla - vi kop-na brv!

H I
poco a poco ritardando K morskoj sla-vi kop-na brv!
Nokturna.
Andante cantabile.
ZT
-*1 £ "
Uglasbil Jul. Junek.
'W-

poco accelerando

IX?




»—
dim.

i? dim.
I

rit.

í5< -

Tempo lmo-
-_fi_4.





^ ¿Mi Hfir wr'i


rh
<»
i— -#-rr
■+——
- í


cresc. c 1 1 rit.
¿Í iiíi

p i a tempo
m



tr
í

,-ff-r I'
*rr j- ,
!
' ' f :
tU*1' i gfc-1"'
rp piu mosso cresc. " . > >
vi f



1— H—
»T—¥-
Ï ^ 4
-X—
¿ -Tj

*PÉ 'ž i« Ti*
=g=î=g=t=-U—t
rese.	j/z
"f—T-
f
-t*:

=1=
-i jJ_l T.
irw^Pf

v '7





'rhrsr^
*	*	J	.1 • ' * * '
•w- —■#•	^
-	sosten. ^ -

&


—i-

k-j—fq

i tl2 —^Ll^jlJ--1" «■-w-
8"





771/

h I h
¿-n—#—«
n


» »
tar


dan - do
j

a tempo
A gV u

N7





_»__
w i , Tit ' i 0 0 0 0

♦ I
«' # y
i
7/1/
=t=J=

: -f- ,
T#—q—|—«—*-

0 * £=£
-pi—,L—t—
«7


/



=C=
I
riT