IMlštuo ln Qpraimi&uo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
urha j a v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti »•sak dan od 11.—12. ure dopoid.
Telefon št. MS.
SMnina listu:
Celo leto...................12	K
Pol leta.....................6	K
Četrt leta.................. 3	K
Mesečno.................... l	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati a'» oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste ; pn^ večkratnih oznanilih velili popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 72.
Ob petletnici štajerskega pododbora Zadružne Zveze v Ljubljani.
(Poročal na skupščini ,dne 25. junija 1913 Vladimir Pušenjak.)
Dne 1. julija leta 1908 je začel poslovati štajerski pododbor Zadružne zveze v 'Mariboru. Doba petih let je kratka doba, za pododbor po največjega pomena, saj je bila to doba stalnih bojev, doba, v kateri je bilo treba pridobivati prijateljev in delavcev za, kmečko gospodarsko organizacijo, ustanavljati kmečke posojilnice in izpopolnjevati maloštevilne že obstoječe kmečke zadruge. Delo je napredovalo ptočasi, treba je bilo tu in tam razpršiti še razne predsodke in buditi zanimanje za kmečko gospodarsko organizacijo. Vstrajno delo, vzlasti potom tečajev in predavanj, je premagalo vse ovire in povzročilo, da se je tekom petih let po Sppdnjem-Siajers-kem razpredla tako gosta mreža denarnih zadrug, da je dandanes zelo malo krajev: na Spodnjem-Ma-jerskem, kjer bi bilo mogoče, Še ustanoviti kako kmečko posojilnico. Doba prvih petih let ni bila samo doba ustanovitev, temveč tudi doba, v kateri je mlada kmečka organizacija pokazala svojo življeas-ko’ silo; saj je bila ta doba doba več ali manj stalnih denarnih kriz, kojih najhujga je nastopila zadnje mesece lanskega leta. Naša organizacija je to krizo dobro prestala, akoravno je .najmlajša med vse* mi gospodarskimi organizacijami na Štajerskem. Ta vesel pojav nas navdaja z upanjem, da bo naša organizacija tudi v bodoče, ko se bo še bolj okrepila, vsako krizo prav dobro prestala in da lahko kmečko ljudstvo mirno gleda v bodočnost. Naša organizacija pa ni samo dobro prestala denarne krize, temveč je tudi ostala splošno pri prejšnji obrestni meri. In le tam, kjer so mestni denarni zavodi vprizorili pravcat lov za hranilnimi vlogami in vabili z višjo obrestno mero vlagatelje v svoj krog, so bile naše posojilnice prisiljene, zvišati obrestno mero za vloge in posojila za 54%. Večina naših posojilnic ima Še vedno 5/4% obrestno mero za posojila,, 'Le nekaj 6%, so pa tudi take, ki zahtevajo le 5% za posojila na osebni kredit, dočim zahtev,ajo zajvodi, M ne pripadajo naši organizaciji, za posojila na osebni kredit 6%,
Maribor, dne 27. junija 1913.
654%, 7% in tudi 754%. Povprečno je osebni kredit pri naših zavodih za najmanj 1% cenejši, kot pri zavodih drugih organizacij in prihrani najša orgamizaci-ja v enem letu nad 150.000 K na obrestih našim; posojilojemalcem, kar je gotovo .velikega gospodarskega pomena, ker pride v dobro tistim, ki so najbolj pomoči potrebni, to so — posojilojemalci.
Ne samo razlvoj zadrug samih in zaupanje ljudš|tya do istih priča o napredku, temveč tudi izpopolnitev poslovanja v smislu zadružnih in trgovskih načel ter določb zakonov. iLetos se nam je na primer posrečilo doseči, da so vse zadruge do srede junija izgotovile svoje računske zaključke, kar se posreči le malokateri zadružni organizaciji.
Članstvo.
Delo pododbora se zrcali v leto za letom napredujočem številu članic. Koncem leta 1907, pred u-stajnovitvijo pododbora, je bilo na Štajerskem 49 zadrug, ki so pripadale Ziadružni zvezi v Ljubljani (42 posojilnic in 7 raznih zaidrug).i Koncem leta 1912 pa pripada isti 113 zadrug (98 posojilnic in 15 raznih zadrug). Ce pomislimo, da tri izmed koncem leta 1907 obstoječih članic ne pripadajo več naši orga-zaciji (1 se je izključila, dve pa sta likvidirati) znaša prirastek 67 zadrug, Število Članic se je več kot podvojilo. Te zadruge pa ne obstoje samo na papirju, temjveč, kar bo razvidno iz naslednjih izvajanj, razvijajo živahno delavnost, le dve pašniški zadrugi ne delujeta, ker' se vrše dolgotrajna pogajanja, komisije itd., radi pašnikrtv/. Sad našega dela je gosta mreža| dobro delujočih Railleisenovk, mi stremimo pa tudi za tem, da ustanovimo razne druge vrste kmečkih zadrug. S strojnimi zadrugami se je napravil začetek in če tudi so imele nekatere sitnosti zaradi strojev, ker ni poslala tvrdka dobrih strojev, so fvs-pehi že v prvem letu ugodni, zelo ugoden pa je vspeh prve strojne zadruge, katera obstoji že 3 leta. Naša želja je po vzgledu drugih, dežel ustvariti na Spodnjern-Stajerskem v svrho pospeševanja živinoreje organizacijo modernih, dobrodelujočih .živinorejskih zadrug. Odlični zadružni in kmetijski strokovnjaki ter živinozdravnifci izven naše organizacije streme za istimi cilji, a celo delo — ovirajo deželni organi za živinorejo. Upamo pa, da se bo tudi ta-Ie ovira dala v doglednem času odstraniti in se bo, moglo na Spoldnjem-Stajerskem ustanoviti lepo Število
Letnik V.
dobrih živinorejskih zadrug. Ker so dani vsi predpogoji. je vspeh živinorejskim zadrugam zagotovljen.
Napredek v številkah.
Koncem leta 1907 so naše članice posojilnice štele 8427 članov, prometa so imele 7,898.169 K 79 v. Stanje hranilnih vlog je znajšalo 4,090.428 K 3 vin., stanje posojil 3,142.988 K 7 v. Cisti dobički so znašali 17.109 K 22 v, rezervni zakladi 120.411 K 42 v. Odvišen denar je znašal okrog 1500.000 K. Neznatne so te številke; če se pa pomisli, da je večina zadrug začela poslovati še le leta 1907, zadoščajo za zadetek.
Sedem gospodarskih zadrug, katere so pripadale leta 1907 naši organizaciji, pa je imelo 1.614 članov, in ,336.362 K 73 v prometa.,, iri zadruge so izkazovale zgube 6.869 K 51 v, štiri pa čistega dobička 337 K 44 v, rezervni zakladi so znašali 7.077 K 45 vin.
Koncem leta 1912 pa vidimo popolnoma drugo sliko. Me lik an sk je napredek ne le posojilnic, temveč tudi gospodarskih zadrug. Naj govore številke!
Posojilnice so imele 25.184 članov, njih število se je tekom pet let potrojilo. Promet je znašal lepo šjvpto 27,667.485 ,K 26 v, se je tudi več kot potrojil. Stanje hranilnih vlog je znašalo 18,732.364 K 76 v; če tudi ta številka ni Bog ve kako velikja, smo vendar z ozirom na mlado orgataizacijo in na dejstvo, da je izmed 98 posojilnic 82 RailieisenOvk in le 16 posojilnic mešanega ustroja, lajhko zadovoljni. Saj izkazuje na primer Verband v Gradcu, kateri ima 296 članic posojilnic, torej trikrat toliko, kot mi in je le 47 posojilnic .ustanovljenih leta 1906 in pozneje, med tem ko so druge vse starejše, po zadnji statistiki 33,991.178 K 58 v hranilnih vlog, torej niti ne ne dvakrat toliko, kot mi. Stanje posojil znaša pa 15,689.852 K 67 v, se je tekom petih let petkrat pomnožilo. Čistega dobička so napravile vse naše članice 79.178 K 40 v, isti .se je več kot štirikrat pomnožil, rezervni zakladi vseh posojilnic znašajo lepo svoto 698.729 K 84 v, izkazujejo več kot petkratno zvišanje. Naše članice izkazujejo koncem leta 1912 1,369.142 K 42 v odvišnega denarja, skoraj trikrat toliko, kot pred petimi leti.
Naloženi denar izkazuje 64 posojilnic, to je dve tretjini vseh posojilnic, in sicer izkazuje nalo-
P O D LISTEK. Razredna loterija v Avstriji.
ZSakon in izvršilna naredba o upeljavi razredne loterije v Avstri ,i sta že razglašena. Treba, je le še formelne določbe glede razpečevalnic, kakor tudi določb glede števila srečk, ki jih bo prejela vsaka razpečevjajlnica, Tozadevna odločitev bo objavljena do do 15. julija.. Ker je nameravano, da se vrši prvo žrebanje Še le dne 7. novembra, preostaja še dosti časa v svrho organizacije razpečevalnic, ki sicer že tudi sedaj prav lahko izvrše gotove predpriprave; za razpečavanje srečk.
Najvažnejše določbe o razredni loteriji smo sicer že itak navedli, toda v popolno jasnost občinstva priobčimo še enkrat novo napravo. Glede pričetka kake nove loterije, v tem slučaju razredne loterije, ni nobenih rokov za n ar oče vanje. Razpečevalnice bodo, kakor hitro bodo določene, sprejemale naročila. Zamorejo se kupiti cele, četrtiinske in osminske srečke za samo eno žrebanje za K 40, 10 alfi 5. Tudi se morejo naprej plačati srečke za vseh pet žrebanj ene loterije v znesku po 200 K in j«o 50 ali 25 K za četrtinske ali osminske srečke. iT!a nakup ima to ugodnost, da se ni treba brigati za roke obnovljenja. Za predplačila za poznejše razrede pošlje generalno ravnateljstvo držaVjnih loterij potom razpečevalnice pobotnico; če potem na primer dotična naprej plačana srečka že kar pri prvem žrebanju zadene, se vrnejo vsi naprej plačani zneskii. Igralca vpraša razpečevalnica za ime, ki se potem vpiše v knjigo za odjemalce. 'Na ta način je olajšana kontrola nad razpečevajlnico in tudi igralec je obvarovan škode za slučaj, če je izgubil srečko. Ni sicer dolžnost igralca, da bi povedal svoje ime, lajhko igra tudi anonimno, toda v šlučajju, če bi izgubil srečko, bi se le prav težko izvedla amortizacija.
In sedaj pride do prvega žrebanja z razmeroma redkimi in majhnimi dobitki. Na vsako vseh prvih štirih žrebanj pride le komaj 2500 dobitkov, kojih znesek je v prvem razredu 347.000 K, v drugem
488.000	K, v tretejem 679.000 K in v četrtem 860.000
K.	Se le peto žrebanje je odločilno; v tem je izžrebanih 40.000 srečk v skupnem znesku 11,870.000 K. Pri tem; je sedaj eden glavni dobitek po 300.000 K. Drugi najviišji dobitki znašajo: 200.000 K.. 100.000 K, 60.000 K, 50.000 K, 40.000 K in 30.000 K; zavsem je 460 dobitkov po 2000 K in višje. En tak dobitek po 2000 K zamore pod ugodnimi razmerami biti važnejši, kakor glavni dobitek, kajti srečka, ki je zadela nazadnje dobitek po 2000 K ali višje, dobi premijo 700.000 K. Ta le zadnji in največji dobitek se zamore tedaj — kakor pač znaša ali 2000 K, 20.000,
300.000	K itd. — v istim gibati med 702.000! in pa
1,000.000 K.
Umövno je, da nudi le peti razred Šanse in torej nima pomena, če bi kdo igral v prvem ali drugem razredu in če bi ne igral skozi celo loterijo do konca. Manj imoviti ljudje storijo najboljše, če se že koj v pričetku zadovoljijo s četrtinsko ali osminsko srečko in riskirajo mesečno le 5 K, k večjemu 10 K. Ce bi bil za vse razrede enak vložek, bi se vsi ljudje umevno udeležili le pri petem razredu. Vsled tega je določeno, da mora vsak igralec v višjih razredih igrati tudi v vseh prejšnjih nižjih razredih, oziroma če vstopi na novo, mora doplačati vse srečke prejšnjih razredov. Kdor je že v prejšnjem razredu igral, dobi, če njegova srečka še ni nič zadela, srečko za bližnji razred za ceno.K 40, oziroma K 10 in K 5. V svrho tega bo morali svojo srečko nadalje 8 dni pred pričetkom prihodnjega žrebanja — mogoče se bo rok za to podaljšal na tri dni pred pričetkom žrebanja, — oddati pri razpečevalnici in bo dobil za njo srečko z ravno tisto številko za bližnji razred. Razpečevalnice bodo morale v tem oziru zelo natan-
čno postopati, kajti če ne morejo igralcu izročiti ravno iste številke, mu bodo morale brezplačno izročiti dve obnovilni srečki, namesto ene, ali če bi fudi to ne bilo mogoče, mu bodo morale dati, odškodnino v gotovini in sicer v visokosti doplačilne cene dveh obnovljenih srečk; če bi se na ppimer pripetil tak slučaj pred petim razredom, bi znašala odškodnina nič manj kot 400 K.
Ce se noče, ali pa, če se ne more igralec več" udeležiti igre v poznejših razredih, zamore razpečevalnica neobnovljene srečke pozneje vstopivišim igralcem prodati. Ti na novo vstopivši igralci pai morajo plačati doplačilo za „(Zapuščene srečke“ in sicer za vse prejšnje razrede, če tudi jih je prejšnji igralec že enkrat plačal ; kajti ti na novo vstopivši igralci ne morejo imeti več ugodnosti, kakor taki novi igralci, ki so kupili srečke, ki pri prejšnjih žrebanjih še niso bile prodane. Iz tega dvojnega plačila za, prejšnje razrede se obeta dobiček, ki se bo polovično razdelil med državo in razpečevlajnico.
Glede velikih dobitkov in glavnih dobitkov pa smo že prej govorili. Najmanjši dobitki so, izvjzemši zadnjega razreda, tako odmerjeni, da prejme tisti, ki je zadel srečko, 40 K več, kakor znaša svota njego-imga vplačilai, tako da igra takorekoč zastonj v bližnjem razredu. Le v petem razredu ni najmanjši dobitek večji, nego v četrtem razredu in je enak v-plačilom (K 200), ker bi v tem razredu tudi najmjanjr še zvišanje1 približno 36.000 najmanjših dobitkov preveč skrčilo velike 'dobitke.
Način žrebanja je znah. V številkovno kolo se dene še pred prvim razredom 100.000 številk, ki o-stanejo notri, v kolikor niso bile izžrebane, do čez zadnji razred; v kolo za dobitke se pa denejo za vsako žrebanje le tiste številke, ki označujejo visokost dobitka. Pri prvih štirih žrebanjih torej po 2500 takih številk, pri petem žrebanju pa 40.000 številk. Istočasno se vzdigne po ena številka iz Številkovne-
ženega denarja do 10.000 K 18 posojilnic, 10.000 do
50.000	K 32 posojilnic, 50.000 do 100.000 E 7 posojilnic, 100.000 do 200.000 K 4 posojilnice, 200.000 do
300.000	K I posojilnica, nad 300.000 K 2 posojilnici. Najboljši dokaz za to, da uživa naša oiganizaeija zaupanje pri ljudstvu, je dejstvo, da dobiva za svoje potrebe ne le dovoij hra/nilnili vlog, temveč izkazuje koncem kritičnega leta 1912 še tako rr.:iogo od-višnega denarja in da je le ena tretjina zadrug navezana na kredit. S tako ugodnimi rezuhan se more le malokatera kmečka organizacija koncem leta 1912 ponašati,
13	delujočih gospodarskih zadrug šteje koncem leta 1912 1.899 članov. Promet se je podvojil in znaša 625.273 K 60 v. Le 4 zajdruge izkazujejo majhno izgubo v znesku 819 K 74 v, dočim izkazujejo ostale gospodarske zadruge čistega dobička 1.996 K 95 v. Rezervni zakladi, so se tekom petih let skoro podvojili in znašajo 13.041 K 89 v. Te števlilke kažejo, daj se tudi gospodarske zadruge, katerih vodstvo je dokaj težavnejše, kakor vodstvo1 posojilnic, ugodno razvijajo. Med gospodarskimi zadrugami imamo štiri strojne zadruge, katere vzdržujejo bencinske motorje in mlatilnice, ena še povrh mostno tehtnico, ter si žele s časoma ; nabaviti še druge kmetijske stroje, 3 kon(sumna društva, katera od leta do leta napredujejo, odkar se jim je posrečilo dobiti dobre, zalneslji-ve in poštene poslovodje, 2 kmetijski zadrugi, ki vzdržujeta trsnice in drevesnice, 2 stavbinski zadrugi, ki ste zgradili, oziroma nakupili in priredili društvene domove, 1 mlekarsko zadrugo in 1 zadrugo za vnovčenje živine in pospeševanje živinoreje. Tudi poslednja zajdruga razvija živahno delavnost, zlasti posreduje med prodajalci in kupci plemenske in drugo živine. Napredek gospodarskih zadrug nas kliče k nadaljnjemu delu na tem polju, nas poziva, da ustvarjajmo predpogoje za raizne zadruge, katere uspevajo in bodo v bodoče tudi uspevale, če bodo dani vsi potrebni predpogoji in če bo vodstvo v — dobrih rokah.
Naša organizacija je kmečka organizacija.
Dokaz temu ni samo, da so zadruge kmečkega značaja, da je izmed 98 posojilnic 82 Raitfeisenovk, in le 16 posojilnic mešanega ustroja, dokaz ni samo, da delujejo v kmečkih župnijah in pripadajo skoraj vsi člani kmečkemu stanu, temveč najboljši dokaz je dejstvo, da zavzemajo vodilna mesta v pretežni večini organizacij — kmetje. Na podlagi ravnokar sestavljene statistike za leto 1912 so načelniki zadrug kmetje pri 67 zadrugah, duhovniki pri 37 zadrugah, učitelji pri 3 zadrugah, obrtniki pri 2-zadrugah, odvetnik pri 1 zadrugi., zdratvjnik pri 1 zadrugi, uradnik pri 1 zadrugi, trgovec pri 1 zadrugi. .Skoraj dve tretjini vseh načelnikov so bili kmetje.
Tajniška mesta zavzemajo kmetje pri 30 zadrugah, kmečki sinovi pri 19 zadrugah, duhovniki pri 24 zadrugah, organisti pri 12 zadrugah, učitelji pri 9 zadrugah, trgovec pri 1 zadrugi, gostilničar pri 1 zadrugi, nastavljene uradnike ima 15 zadrug. Dve zadrugi, ki ne delujeta, nimajta tajnikov. Tudi izmed tajnikov pripada, če odštejemo zadruge, ki imajo nastavljene uradnike, polovica kmečkemu stanu. —
Važno mesto predsednika nadzorstva zavzemajo kmetje pri 70 zadrugah, duhovniki pri 29 zadrugah, delavci pri 3 zadrugah, odvetniki pri 2 zadru-
ga kolesa in ena številka iz kolesa za dobitke; svota, ki jo pokaže številka iz kolesa za dobitke, odpade na dvignjeno številko in je dobitek.
Sapioobsebi je umevno, da se žrebanje v petem razredu ne more izvršiti v enem dnevu, ampak bo trajalo več dni.
Izplačajo se dobitki, ko se izroce srečke in sicer brez vsakega odbitka in brez vsakega davka); a tudi razpečevalnice si ne smejo ničesar odtegniti, ker so od države plačane. Dobitki do 2000 K se izplačujejo pri oni razpečafvjalnici, ki je označena na srečki in sicer začenši od 8. dne po zadnjem dnevu srečkam ja dotičnega razreda; le izjemoma, če potrdi na srečki dotična razpečevalnica, da še nima pri rokah potrebne gotovine, se sme srečka izročiti generalnemu ravnateljstvu v svrho izplačila.. Dobitke nad 2000 K (za celo srečko) izplačuje generalno ravnateljstvo državne loterije; izplačuje se z dnevom po žrebanju in sicer, če potrdi, razpečevajlnica, da ni zoper izplačilo nobene ovire. Taka ovirat bi bila na primer, če bi kdo naznanil, da je izgubil srečko, na kateri je stalo njegovo ime. Sicer pa ne obstoja nobena obveznost, da bi se moralo pri izplačevanju «dobitkov gledati na to, če je dotičnik, ki je predložil srečko v svrho izplačila, bil v to upraviičen, _ ali ne. Izplačilo se pa lahko odkloni, Če so natzm;ajnjeni u-pravičeni in važni vzroki, ki gehöre zoper. Pravica do izplačila zastari v treh mesecih od dneva, ko je bil izdan seznam izžrebanih številk.
Vprašanje raizpečevalnic Še ni popolnoma rešeno. Brezdvom.no se bo iv prvi vrsti oziralo na banke in menjalnice. Kajti odškodnina in (trgovski pogoji kolektur so taki, da se pride do primerne odškodnine le pri večji prodaji, a so zahteve ' na denarno moč tako velike, da so le težko izpolnjive. Zahtevana kavcija (40 %) je precej velika, akoravno se obrestuje.
Ker se bo v prvem letu razprodalo le 100.000 srečk v vsaki loteriji, tedaj 200.000 srečk v vrednosti 40,000.000 K tekom celega leta, od katerih jih bo
gali, učitelji pri 2 zadrugah, urednik, notar, zdravnik, obrtnik vsak pri 1 'zadrugi. Tri zadruge nimajo nadzorstva. Ce seštejemo vsa vodilna mesta In če primerjamo število s številom kmetov, ki ista zavzemajo, vidimo, da pripade več kakor dve tretjini vodilnih mest v zadrugah kmečkemu stanu.
Vzroki napredovanja.
Vzrok, da izkazuje pododbor v kratki dobi petih let tako lep napredek, je — smolreno organiza-torično delo. Kot glavni predpogoj za napredek zadružništva smatra pododbor vzgojo dobrih zadružnih delavcev, katerim se naj poverijo vodilna mesta v zadrugah in pa izobrazbo ljudstva v vseh zadružnih in gospodarskih vprašanjih. Prvi cilj skuša doseči potom prireditve tečajev, drugega pa potom o-krožnih zadružnih shodov in predavanj.
Priredilo se je pet zadružnih tečajev, ki so trajali po en teden. Udeleževalo se je istih nad 200 mož in mladeničev, z istimi spojenih bilajhčmh tečajev pa nad 250 udeležencev. Sikoraj vsi ti udeleženci zavzemajo dandanes vodilna mesta v naših organizacijah in uporabljajo v tečajih pridobljeno znanje v prospeh organizacije. V treh tečajih za nadzorstvo, ki so trajali po dva dni, se je poučilo nadzorstvo o svojem poslovanju. Vspeh teh tečajev je, da pri večini zadrug nadzorstvo prav dobro posluje. Da se povzdigne zahimanje za povzdigo živinoreje, sta se priredila dva živinorejska tečaja. Od 1. 1910 naprej se vrše vsako leto v drugem tečaju v bogoslovnem učilišču predavanja o zadružhišitvu in knjigovodstvu, katerih se udeležujejo vsi gospodje četr-toletniki.
Leta 1908 so se pričeli po vzgledu Raiffeijsen-nove organizacije v Nemčiji prirejati okrožni zadružni shodi, kateri so se že prav udomačili medna^im ljudstvom. Celo Spodnje-Stajersko je razdeljeno v 10 okrožij:	1. okraji Maribor, Murenberg in Sv. Le-
nart v Slov. gor. ; 2. okraj Ptuj ; 3. okraja Slov. Bistrica in Konjice; 4. okrajja Šmarje in Rogatec; 5. okraji Celje, Vransko, Laško; 6. okraja Sevnica in Brežice; 7. okraj Gornjigrad; 8. okraja SoŠftfanj in Slovenijgradec; 9. okraj Kozje; 10. okraja Ljutomer in Gornja Radgona.
V vsajkem okrožju se vrši vsako leto en shod in sicer menjaje se vsako leto na sedežu drug<e članice. Udeležujejo se teh shodov v prvi vrsti funkci-jonarji zadrug, razun tega pa tudi člani in vlagatelji zadrug. Na shodih se dajejo navodila- za poslovanje in razpravlja o perečih dnevnih vprašanjih. Do konca leta 1912 se je priredilo 26 okrožnih za-' družnih shodov.
Razun teh shodov in tečajev se je priredilo nad 150 predavanj o zadružnih in gospodarskih v-prašanjih.
Delo za ljudski blagor.
Zadruge skrbe po možnosti za to, da imajo same svoje domove, da pripomorejo izobraževalnim organizacijam do domov, oziroma dvoran, in da ojaču-jejo slovenski živelj v naših trgih in mestih s tem, da pospešujejo naselitev slovenskih trgovcev in o-brtnikov. LaSitne domove, oziroma hiše, s posestvi ima 24 posojilnic in sicer: v Ljutomeru, Gornji Radgoni, jKriževcih, Ormožu, Slov. Bistrici, Loki pri Zi-danemmostu, Celju, Marnbergu, Makolah, Ljubnem, Sv. Benediktu v Slov. gor., Sv. Lenartu v Slov. go-
odpadlo na mesec le približno za 4,000.000 K, prerokujejo razredni loteriji, če prav pade njen pričetek v ne posebno srečne gospodarske razmere, ugoden vspeh. Ta vspeh bo odločilen za nudalnje hitrejše, ali počasnejše razširjenje, ki je, kakor znano, predpogoj za odpravo števne loterije.
Za smeh.
Slabo znamenje.
Nov sluga meteorološke postaje čita vremensko poročilo: vihar, grom in toča:
„SapramjŠ, ta se je pa gotovo danes skregal s svojo ženo.“
V spominsko) knjigo.
Sama obljuba še ni nobenega grelnika spreobrnila, če ni iste tudi v resnici izvršil.
„ A j ! r a 1 a“ b o !
Cetovodja (dragoncu, ki je pri jahanju konja za vrat objel:	Za božjo voljo, kaj pa delate, Jeloč-
nik? Ce vas vaša kuharica zdaj vidi, bo pa „aj-frala!“
Zvijača.
Prvi kratkovidnež: („Bodite tako prijazni in posodite mi vaša očala!“
Drugi kratkovidnež: „O, prosim, zakaj pane; prav rad.“
Prvi kratkovidnež: „,Hvala lepa! — In ker pa brez vaših očal sedaj brati ne morete, mi posodite še časopis ! “
Pri klobučarju.
Klobučar: „Kakšen klobuk pa želite; kaj boljše vrste?“
Kmet: „Ne, rad bi eenejega, za v nedeljo.“
Klobučar: „Cenejega? Za v nedeljo?“
Kmet: „No, ja, ob nedeljah se pri nas vedno stepemo in prav škoda je, : za drage klobuke denar proč metati.“
ricali, Slovenjgradcu, Dobrni, Frankolovem, Hajdini. St. liju v Slovi gor., St. liju pri Velenju, St. (Juriju ob juž. žel., Kozjem, Sv. Eunigundi n. P., Laškem, 'Oplotnici in Sevnici ter pet gospodarskih zadrug in sicer v Makolah, Petrovčah, Trbovljah, Sv. Emi in Rečici ob Savinji. Vrednost teh stavb m'posestev pa znaša nad 1,390.000 K.
Naše članice so vkljub temu, da poslujejo šele kraltko dobo, mnogo storile za pospeševjanje izobrazbe in za napredek slovenskega) življa, a mnogo so storile naše zadruge tudi na polju dobrodelnosti. To delo za ljudski blagor se vrši potom naše organizacije že v precejšnji meri, vršilo se bo v obilnejši meri i v bodoče.
Revizijsko delo.
Tekom 5 let se je potom pododbora izvršilo 239 revizij in 2 generalni reviziji. Potom revizij so se odstranili večinoma vsi nedostatki, katere so izkazovale zadruge ih se poslovanje tako izpopolnilo, da je sedaj poslovanje pretežne večine članic prav dobro, dela se pa vstrajno na to, da se popolnoma še zboljša tudi poslovanje onih par članic, katere še izkazujejo kake nedostatke.
Sklepna beseda.
Pododbor gleda na pet let trudapolnega dela nazaj, gleda nazaj na dobo naj,intenzivnejšega dela, na dobo ustanovitev, na začetno dobo {kmečke gospodarske orgalnizacije. Da so se v dobi 5 let dosegli silno lepi vspehj, je za)sluga neumorno delujočih zadružnih delavcev v naših zadrugah., katerim je naše ljudstvo poverilo svoje zaupanje. Ce bomo v bodoče v istem smislu deloval, so naim zagotovljeni Še lepši vspehi in se bo naša organizacija razvija v mogočno zadružno organizacijo, katera bo v korist, čast in ponos slovenskega kmeta na Štajerskem.
Glavna skupščina pododbora Zadružno Zvez® v Mariboru.
V sredo, 'dne 25. t. m., se je vršila v Celju glavna skupščina štajerskega pododbora Ziadr. zveze, katere so se udeležili v zelo velikem številu zastopniki članic. Predsednik pododbora, prečastiti gospod dr. J. H o h n j e c, otvori po 10. uri predpoldne skupščino, pozdravi vse navzoče, zlasti gospodo poslance dr. VersfoVšeka J. Ozmeca in P. Novaka ter ravnatelja Zadružne, zveze v Ljubljani, preč. g. J. Traven, omenja, da sta poslala iz Dunaja brzojavni pozdrav zadržana poslanca gg. dr. Korošec in dr. Benkovič. Brzojavno je pozdravil skupščino tudi dalmatinski pododbor v Splitu. Po pozdravu izvaja sledeče:,
Petletnica našega pododbora nam daje priliko, da se ozremo nekoliko v preteklost. Letos obhajamo dve važni obletnici: črno 401etnico smrti liberalnega gospodarskega načela in 251etnioo smrti očeta Raili-eisena. Pred 40 leti je izbruhnila finančna kriza na borzi, žalosten krah, ki pomeni smrt liberalnega gospodarskega načela. Ta krah pomeni propad liberalizma, kateri je v 70. in 80. letih neomejeno vladali v Avstriji. Najžalostnejša je bila doba« 1867—1873, v kateri so se kršile pravice katoliške cerkve in ne-nemških narodov. Iz te dobe izvira cela vrsta postav, katere so bile pogubonosne za našo državo.
Po veselici.
Zdravnikova soproga: Vse mesto govori o tvoji spretnosti in tvojih vrlinah; samo z mano ravnaš vedno tako surovo in neotesano.
Zvit Kočevar.
Kočevar Itovarišu : ,„V eroplanu sem tudi že prodajal! Izvrstna kupčija je bila to! Pametni so pa bili — niso se upali me venkaj vreči.“ Odškodoval seje.
Mojzes pripoveduje doma ženi, kako idrago je moral v Parizu plačevati kosilo; včasih je moral že dati 6, 7, 8 frankov.
Žena se jezi: „To je sleparija, to je hudobija, to je greh!“
Mojzes toži seveda tudi., a praivi :	„{Kaj sem
hotel storiti? Lepo plačati sem moral. Ko pa pridem iz hotela na cesto in sežem v žep, moj Bog, kako se začudim, ko najdem v žepu pol ducata — srebrnih žlic
Niso njeni lasj e!l,
—	Anica, najlepše kar imaš, so tvoji lasje.
= Da, to sem podedovala po materi.
—	Saj se mi je takoj zdelo, da niso tvoji!
Ženske.
Lepa žena je pol premoženja, dobra žena je pol premoženja, oboje skupaj je celo premoženje. Seveda pri današnji ženi še rajši vidijo, če pride še kaj o-kroglega zraven.
Priznanj e.
Dva juda se srečata. Prvi vpraša drugega:
—	Kako ti gre?
= Ü, prav dobro!
—	Saj se na tebi vidi; kajti 'danes si tako e-legantno oblečen; pred par dni si nosil ravno tako povaljano obleko, kot jaz.
= Ja, med tem časom sem namreč banko odprl.
—	Ali res, kako pa?
= Z vetrihom!
Liberalno gospodarsko na,belo pa je dalo povod, da se je v letu 1867—1873 ustanovilo nebroj akcijskih družb, vse se je hotelo obogateti potom špekulacij. Ustanavljale so se akcijske družbe v .razne namene; v letih 1867—1873 je dobilo koncesij ? 1005 delniških družb, izmed katerih je bilo ustanovljeni n le 682, in sicer 443 bank, 63 stavlbinjskih družb, 38 industrijskih družb in 29 železniških družb. Začetni kapital bi moral znašati 850 milijonov goldinarjem, a je bil le — na papirju. Glavnica vseh koncesij je znajšala v letih 1871, 1872 in 1873 štiri milijard? goldinarjev, seveda le na — papirju. Denarja ni bilo, kmalu je prišel polom. Kmalu po otvoritvi svetovne razstave na Dunaju, dne 9. maja 1873, se je izvršil krah na borzi, ki je imel nedogledne posledic?, saj so znašale že kurzne zgube do leta 1873 uu milijarde kron! Spoznalo se je, da je liberalno načelo krivo v gospodarstvu, kakor tudi v politiki in začele so se ustanavljati krščansko-socijaliie reform«, tor iène stranke v naši državi.
Letos obhajamo tudi 251etnico smrti Raiiieise-na (1818—1888), kateri bo ostal vedno v hvaležnem spominu kmetov. Načela, na katerih je zasnoval svoje organizacije, so nasprotna liberalnim načelom vseobče svobode"; Raiffeisen je n agl a Šal omejitev vse-obče ■. svobode, podlaga naj bo ljubezen do bližnjega. Vse zadruge, ki delajo v njegovem smislu, so uspele in izkazalo se je, da je od njega zasnov/aba oblika zadružne organizacije edino prava in najbolj vs-pešna za kmečko ljudstvo. Ob 25jletnici smrti se pa hvaležno spominja vsak kmet, da je Raiiieisen mnogo dobrega storil za kmečko ljudstvo.
Govoru priljubljenega voditelja štajerske zadružne organizacije je sledilo živahno odobravanje.
Nato poda nadrevizor Vladimir Pušenjak obširno poročilo o petletnem delu pododbora, katero se je brez debate odobrilo. Poročilo prinašamo na drugem mestu.
V pododbor se izvolijo sogjlaisno dosedanji člani pododbora in sicer gospodje:	dr. Josip Hohnjec
(predsednik, dr. Korošec, idr. Verstovišek,. Ivan Gorišek, Josip Ozmec, M. Matek, dr. Leskovar, dr. Iv. Benkovič in dr. A. JerovŠek.
Pri naslednji točki dnevinega reda razpravlja naldrevizor Vladimir Pušenjak o nadaljnjem delu naše zadružne organizacije, o izpopolnitvi iste, o raznih zadrugah in poda nekaj misli glede pospeševanja* dela za ljudski blagor.
Ravnatelj Zadružne zveze, prečastiti gospod Ivan T| n a M e jn govori o velikem pomenu denarne centrale za zadruge v kritičnih časih in se zahvaljuje štajerskim Čljanicam za disciplino,, katero. So kazale minulo leto, katera disciplina je povzročila,, da je naša zadružna organizacij a| težko denarno krizo prav dobro prestala. Nato razpra/vlja o velikem po*» menu zadružnega fonda, kateri bo povzdignil ugled zadružništva in dal istemu sredstva na razpolago, da bo mogoče prispevati za pokritje eventuelnili izgub v bodočnosti in pospeševati razne večje naprave za ljudski blagor.
Po obeh predavanjih se je razvila prav živahna debata, v katero so posegli gospodje: duhovni svetovalec Pr. Zdolšek, poslanec P. Novak, poslanec dr. Verstovšek, M. Steblovnik in drugi.
Soglasno se sprejmeta po kratkem utemeljevanju gospoda Vladimirja Pušenjaka oba sledeča predloga:
a)	Dolžnost vsake zadruge je, da pošlje vsajko leto k glavni skupščini pododbora vsaj jtdneiga zastopnika.
bj Dolžnost vsake zadruge je, delati na to, da se okrožnih zadružnih shodov udeleže vsaj načelnik, tajnik in predsednik nadzorstva, po možnosti pa vsi funkcijonarji vsake zadruge.
Ko še izrazijo zastopniki nekaterih zadrug razne želje, zaključi okrog ene ure popoldan predsednik gospod dr. Hohnjec skoro tri ure trajajoče zborovanje.
Nemški stotisoči.
N|i še dolgo tega, ko smo vi našem listu pisali o milijonih, s katerimi hoče nemški Sbhulverein ugonobiti nenemške narode v Avstriji, v prvi vrsti nas Slovence. V nedeljo je imel spodnještajerski oddelek (Gau) nemškega, Schulvereina v Ptuju svoj letni občni zbor. Ce vemo že za delovanje celokupnega društva, je za nas gotovo še zanimivejše in važnejše, Če smo poučeni, s kakšnimi sredstvi dela Schulverein v naši ožji domovini. Naj podamo zato v naslednjem nekoliko podatkov iz poročil, ki jih jej bilo čuti na ptujskem zborovanju.
V letu 1912 je izdal Schulverein samo za, Štajersko 315.242 K, za 59.294 K več, kakor prejšnje leto. Tia izdatek se razdeli tako-le :	vzdrževanje dru-
štvenih šol K 61.891, vzdrževanje društvenih otroških vrtcev K 6.183, donesek k; vzdrževanju javnih šol K 3.390, donesek k vzdrževanju drugih otroških vrtcev K 4.480, zgradbeni stroški lastnih poslopij K 67.349, podpore k zgradbam občin 136.670 K, druge podpore K 35.270. Največ se je izdalo za celjski o-kraj in sicer 121.964 K. Za okraj Maribor znaša izdatek 85.387 K, za Slovenjjgradec 46.052 K, za Brežice 33.653 K, za Ptuj 18.856 K. Število podpiranih krajev znaša 40. V letu 1912 je otvoril Schulverein dvorazreduici v Vuzenici in na Pragarskemj, ki sta se zgradili s sredstvi iz Roseggerjeve zbirke. Društvena šola v Šoštanju je bila razširjena v triraz-
rednico, ravno tako ona (v, St. liju. Velike svfote je izdal Schulverein ; tudi kot podpore občinam za z-gradbo javnih šol. Znatne podpore sta dobili občini Brežice ob Savi in Brežice pri Ptuju, ,ter Gaberje, ki je dobilo pred 7 leti dovoljenih 100.000 K izplača-nih. Te podpore bo treba v bodoče precej skrčiti, ker je Roseggerjeva zbirka izčrpana do najnižje dopustne svote, do enega milijona. ,V letu 1912 je vzdrževal Schulverein na Štajerskem 10 šol z 21 rag-redi m sicer v Sevnici, Šoštanju, St. Lenartu (tri-razrednica), na Polzeli, v Peklu, na Pragarskem in tenorazrednica). Društvo ima pet otroških vrtcev: v Ormožu, Vojniku, Hrastniku, Ljutomeru in Slovenj-gradcu. V društvenih poslopjih so javne šole v Rogaški Slatini, na Laškem, v Slov. Bistrici, Pekrah, Vitanju, Sladkigori in pri St. liju. Društvo ima v. celem na Štajerskem 16 poslopij.
Nasproti tem izdatkom, ki jih ima Schulverein za Štajersko, stoje razmeroma majhni dohodki. Leta 1912 je dobil Schulverein iz Štajerskega 05.024 K, od katerih je bilo nabranih na Spodnje-Stajerskem 25.048 K. Največ je daroval Gradec: 20.491 K; v o-kraju Ljubno je bilo nabrahih 9.491 K, v okraju Gradec 7.176 K, v mestu Maribor 6.192 K, v okraju Maribor 5.(242 K, v okraju Judenburg 5.931 K, v Celju (okraj in mesto) 4.133 K.
Vse te številke, ki bi naj prinesle nam štajerskim Slovencem narodno smrt, nam kličejo z gromkim glasom: Slovenci, združite vse moči v svojo narodno obrambo! Le neumorno delo in velika požrtvovalnost vas morata rešiti. ,Na delo za Slovensko Stražo !,
■*%	1 • J < v	•	i	1
Politični pregled.
Gosposka zbornica.
Gosposka zbornica je imela, včeraj plenarno sejo, v kateri je sprejela več zakonskih načrtov, kot zakon o elektriki, predlogo o reformi kontrole državnih dolgov in predlogo o odobrenju državnega računskega zaključka. Nato je prešla k debati o reformi kazenskega zakona. V to debato je posegel tudi justični minister Hoehenburger, ki je naglašal potrebo reforme, nadalje predsednik najvišjega sodnega (dvora baron Ruber, grof Pininski, baron Call in baron Glanz. Poslednji je naglašal potrebo reforme kazenskega zakona zoper vohunstvo. ITa predlog je tudi podpiral deželnobramibovski minister baron Georgi. Prihodnja seja danes z dnevnim redom:	na-
daljevanje debate o kazensko-pravni reformi in bud-getni provizorij.
Moravsko.
Izid deželnozborskih volitev na Moravskem iz skupine kmečkih občin, o katerem smo že zadnjič poročali, je bil v toliko netočen, ker je bilo izvoljenih 19 čeških agrarcev in ne 10, kajkor so poročali nemški listi. Iz splošne skupine in iz skupine kmečkih občin je dosedaj izvoljenih 72 deželnih poslancev in sicer 52 Cehov in 20 Nemcev. Od deh pripade 18 poslancev češki katoliški narodni stranki, 22 čeških a-grajrcev, 7 čeških socijalnih demokratov in 15 čeških naprednjakov, 2 nemška krščanska socijalca, 8 nemških radikalcev, 6 pristašev; nemške ljudske stranke, 3 nemški delavci in 1 nemški socijalni demokrat. Iz skupine mest in trgov so bile volitve včeraj: izvoljenih je 35 poslancev, pri 5 je treba še ožje volitve. V češki mestni skupini, ki šteje 20 mandatov, so izvoljeni: 13 naprednjakov (prej 16), 2 staročeha (poprej 4). Češki krščanski socijalci so si v tej skupini priborili _ prvikrat 1 mandat in 1 majndaf pa češ(ka ljudska stranka^ tudi prvikrat. V ožjo volitev pridejo 3 naprednjaki, 1 narodni sooijalec in 1 avtonomistični socijaldemokrat. Od 20 nemških mandatov v tej skupini je izvoljenih 18 nemških foritšritlerjev in radikalcev, 2 ; mandata pa prideta v ožjo volitev.
Predsednik Poincare v Londonu.
Predsednik francoske republike Poincare je te dni v Londonu, kjer je bil jako prisrčno sprejet. Temu obisku pripisujejo jako veliko politično važnost. Gre pred vsem za to, da-se ententa med obema državama le še bolj utrdi. Pri banketu, (ki so ga priredili v Buckingham-palači na čast predsedniku Po-incareju, je imel kralj Jurij, značilen pozdravni govor, v katerem je med drugim rekel: Odkar so bile podpisane diplomatane listine leta 1904, ki so na tako prijateljski način uredile med. nami obstoječa v-prašanja, je postalo obema narodoma mogoče, skupno delovati na harmoničen in srčen način v zadevah mednarodnega pomena ter sta se oba; naroda zbližala vsled naraščajočega smisla za enotnost in skupnost Svojih ciljev. Cilj, ki gja) zasledujetaf obe vladi, je stvar miru, in' najbistVenejši, naših skupnih interesov leži v skupnem delovanju , za Ita blagoslovljeni smoter. Nato je kralj Jurij napil predsedniku Poin-careju ter izrazil željo, naj b,i francoski narod doživel slavno bodočnost. V svojem odgovoru je predsednik Poincare tudi naglašal prijateljstvo, ki veže o-ba naroda.
1»epa zmaga.
Včeraj, dne 26. t. m., so se vršile pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju občinske volitve. Občina ni obširna, vendar so bile letošnje volitve pomembne in značilne za narodno probujo v mariborskem o-kraju.
Sv. Miklavž je oddaljen dobro uro hoda od Maribora in pripada hočki župniji. Samostojnih večjih kmetov je v občini zelo malo; veliko večino tvorijo mali posestniki, ki so ob enem delavci in hodijo mnogo na delo tudi v Maribor. Vpliv mesta je za to zelo velik. Poleg tega ima tu mariborski milijonar Sciierbaum večjo grajščino.
Letošnje volitve so se vršile v prvi vrsti v znamenju boja za šolo. V občini obstoja enorazred-nica. Šolska stavba je slaba in je deželni šolski svet zato zaukazal zgraditi novo. ITo priliko so pograbili Nemci in so hoteli osrečiti občane z nemško šulvereinsko šolo. Scherbaum je ponudil stavbni prostor in od Schulvereina so prišle velike obljube, če bi se dosedaj utrakviistična, šola, spremenila v nemško. Prišlo je do hudih bojev. SchuTvereinovi priganjači so, oprti na obljubljene tisoče, napeli vse sile, da bi zmagali. Toda, hvala, Bogu, zmagala je zavednost in značajnost naših mož. Prvi poraz so doživeli nemškutarji pri volitvi v krajni šolski svet, ki je ostal slovenski, drugega pa včeraj.,
Občina je imela dosedaj samo dva volilna razreda» V enem so bili izmoljeni vrli našinci, v drugem nasprotni posilinemci. Župan je pa bil odločni naš somišljenik gospod Florjančič. Ker se je število volilcev pomnožilo, so bili pri letošnjih volitvah trije razredi in pri včerajšnjih volitvah so zmagali Slovenci v vseh treh razredih. Nasprotnih glasov je bilo jako malo, v vsakem razredu samo po trije. Zmaga je tedaj sijajna in na celi črti naša., Schulverei-nove nakane so se popolnoma izjalovile. Glavna zasluga, da so volitve tako krasno izpadle, gre gosp. županu Florjančiču., njegovemu bratu gostilničarju Florjančiču in Še nekaterim drugim našim izvrstnim možem. Hvala in čast njim, kakor tudi vsem drugim zavednim slovenskim volilcem.
Kupci pozor!
Za trgovce! Na prodaj, je manufakturna in špecerijska trgovina z lepimi gostilniškimi prostori in sobamli za tujce v nekem obmejnem mestu in sicer na zelo ugodnem prostoru na glavnem trgu. Zraven je tudi nekaj posestva, njiv in travnikov. /Tjrgovec bi lahko prav dobro izhajal, ker ni v celem mestu nobene slovjenske trgovine.
Pozor, sedlarji! Zelo dobro idoča sedlarska o-brt v večjem kraju se proda s hišo lv|red za 14.000 K.
Grajščinsko posestvo z več poslopji in 130 ha polja in travnikov ter gozdov se takoj proda za 120 tisoč kron. Samo živ inventar je vreden do 20.000 K. Posestvo se tudi lahko parcelira.
Dobro idoča gostilna, trgoVina in prodaja tobaka poleg župne cerkve v večjem kraju na Štajerskem se proda. Hiša je enonadstropna, novozidana, in jako prostorna. Cena okoli 26.000 K.
Proda se gostilna v nekem mestu. Gostilničar, ki bi bil ob enem tudi mesar, bi prav, dobro izhajal. Cena gostilne s hišo vred je 31.000 K.
V vseh navedenih slučajih se je obrniti na pisarno Slovenske Straže v Ljubljani. Priloži naj se znamka za odgovor.
Raznoterosti.
Sprememba v predsedstvu štajerske namestni-je. „Tagespost“ poroča: Podpredsednik štajerske na-mestnije vitez pl. Myrbach stopi prihodnje dni v pokoj. Bil je na svojem mestu. poldrugo leto. Na Myr-bachovo mesto pride dvorni svetnik dr. Ferdinand grof Stiirgkh, brat avstrijskega ministrskega predsednika.
Nov spominski križec. Cesar je ustanovni z odlokom dne 9. junija t. 1. nov spominski križec, ki se bo podeljeval ob priliki posebnih vojaških naredb. Ta spominski znak je osmerooglati križec iz tomba-ka ter je podoben vpjaškemu križcu. Novi križec je na obeh straneh popolnoma gladek. Nosil se bo na levi prsni strani na 40 mm širokem rumenem traku s črnimi dvojnaitimi progami, in sicer za bosausko-herceigovjinsko spominsko kolajno. Po smrti imejiteJja, pripajde križec nasledniku. Ta križec bodo dobili pa vsi tisti, ki so bili v času zadnje mobilizacije 1912-1913 vsaj štiri tedne v aktivni službi in v uporabi, in sicer v področju 1., 7i., 10., 11., 13., 15. in 16. armadnega zbora, pri armadnem nadzorstvu v Sarajevu, pri višjih trdnjavskih poveljstvih, pri obmejnih lovskih četah, pri pijobirjih, saperjih in voznih četah, pri mestnih poveljstvih kot postajni častniki, pri dopolnilnih okrajnih poveljstvih kot vojaški evidenčni uradniki, pri stajvbenodrdnjavskem ravnateljstvu itd. Nadalje vsi, ki so bili v službi pri železniškem, brzojavnem in zrakoplovnemj polku. Vsi pomorščaki c. in kr. vojne mornarice, ki so bili v tem času v aktivni službi. ,Za spominski križec se je treba oglasiti pri dotičnem poveljstvu, oziroma oblasti, pri kateri je kdo služil.
Udeležba Šolskih otrok pri telovadbi telovadnih društev. Upravno sodišče je razsodilo dne 19. t. m. v neki tozadevni pravdi, da šolska oblast nima pravice, prepovedati otrokom udeležbe pri telovajdbi telovadnih društev. Dovoljenje za to je odvisno le od starišev, kateri so v tem oziru za otroka najvišja inštanca. Ako stariši dovale, ‘daj otrok obiskuje telovadbo pri tem ali onem telovadnem društvu, tedaj nima šolska oblast tu nič govoriti. Seveda nosijo tudi tozadevno odgovornost za svoje otroke.
Hochenburger bo šel. Dvomite? Rečemo vam, da je vsak dvom izključen. Po Junaškem in uničevalnem“ nastopu liberalnega dr. Ravniharja je nastopila sedaj proti njemu tudi naša mariborska tetka „Marburgerca.“ V včerajšnji številki ga ostro prijemlje prijatelj J ahn radi nove tiskovne zakonske predloge. Takim napadom vendar ne bo kos Hochenburger. Veseli se, Hochenburger, tebi je odločeno dolgo ministrsko življenje. Kogar se lotijo nerodni liberalci in pa „vplivna“ „Marburgerca“ ta je vedno še dolgo vžival prijetnostt življenja.
Nemško gospodarstvo. Nemški graški Verband gospodari tako dobro, da izkazuje za leto 1912
51.000	K[ deficita. Kljub podporam, ki jili dobiva od vseh strani, taka izguba, to da misliti. Liberalni u-čitelji seveda ne bodo nič mislili in se ga bodo še nadalje zvesto oklepali. To je namreč liberalni način boja za priboritev slovenske samostojnosti.
Škandal. Pri nedeljski slavnosti v Lipnici — povzdignjenje Lipnice v mesto — je govoril na banketu tudi lipniški glavar Christoph in končal svoj govor tako-le: „Leibnitz, du deutsches bis ins Mark, blühe und gedeihe und werde stark ! “ Tak nastop je vsekakor brezprimeren škandal. V Lipnici je močna slovenska kolonija, v lipniškem okraju je še dokaj Slovencev in okrajni glavar si drzne govoriti na lak izzivalen način. Drugega* kot izzivanje tak nastop vendar ni v sedanjih vročih nacionalnih bojih. Daleč smo prišli. Sedaj so začeli že okrajni glavarji slediti vzgledu raznih nestrpnih nacionalnih petelinov. Ce bi si dovolil kak okrajni glajvar Sloveneo kaj sličnega, recimo na Kranjskem, kjer so vendar skoro sami Slovenci, bi se dvignil proti njemp cel nemški tabor in bi ga skušal uničiti. .Govorili seveda še nismo zadnje besede.
Napoved za odmero osebne dohodnine in rentnega davka. Tiskovni oddelek ministrskega predsedstva objavlja: Kakor znano, se je obrok za vložitev napovedi glede na odmero rentnega davka in osebne dohodnine za leto 1913 večkrat podaljšal in se je konečno ukazalo, da se rok raztegne do dne 31. julija. Davčnim oblastem je ukazano, da morajo napovedne vzorce nemudoma strankam dostaviti in da se morajo stranke, ko te vzorce izpolnjujejo, ozirati na določila sedanje postave, napovedi pa| lahko tudi že pred 31. julijem vlože. Ker je že precej pozno, ni izključeno, da morebiti vse napovedi pred koncem letošnjega leta ne bodo rešene. Tisti datvkoplačevajlci, ki jim plačilni nalogi do konca novembra ne bodo dostavljeni, morajo tudi drugi obrok davka v smislu postave v isti višini vplačati, ki jie bila lani predpisana.
Romarski vlak na sv. Višarje. V nedeljo, dne
6.	julija, gre poseben vlak za Korošce in Štajerce iz Spodnjega Dravograda na sv. Vjišarje. Na Vlišarjah se priredi Konstantinova slavnost. Romarji prejmejo sv. zakramente lahko v ta namen, da si pridobijo popolni jubilejni odpustek. Ker bi vlak ne mogel voziti, ako bi ne bilo 300 udeležencev, prosimo častito duhovščino, da prireditev raz prižnice oznanijo. Priložnost, priti na krasno starodavno Marijino svetišče na sv. Vi š ar j ah ter opraviti tam jubilejno leto, je ravno zdaj najboljša, zato vabimo Slovence k u-deležbi. Do dne 29. junija naj se vsi priglasijo pri župnijskih uradih. V Spodnjem Dravogradu bo pred odhodom vlafka maša za udeležence. Vozni listki se pošljejo pravočasno na župnijske urade., Vozni red dne 6. julija: Spodnji Dravograd ob 9. uri 51 min. Cena 8 K. Cene tja in nazaj. Guštajn ob 10.5. Cena 7.50 K..Prevalje, Ì0.14. Cena 7 K. Pliberk ob 10.41. Cena 6 K. Žabnice 2.23. Nazaj dne 7. julija: Žabni-ce ob 11.51 dopoldne. V Beljak ob 1.2. Iz Beljiaka, ob 1.22. Pliberk ob 3.9. Prevalje ob 3.29. Guštanj ob 3.39. Spodnji Dravograd ob 3.52.
Ne v Srbijo. V [„Slovencu“ čitamo:	Srbska
Narodna Odbrana nas prosi objaviti to-Ie :	Zadnji
čas prihaja iz monarhije v Srbijo vedno več najrazličnejših ljudi slovanske narodnosti, ki upajo v Srbiji dobiti državno službo, kakor:	učitelji, 1 železni-
čarji, poštarji itd., ali zaslužek v, zasebnih podjetjih, kot trgovški pomočniki, delavci, rokodelci; drugi prihajajo kot podjetniki, ali kot naseljenci (ekonomi in kmetje). Posebno veliko pa prihaja dijakojv, ki so brez vsakoršinih sredstev, a bi radi v Srbiji nadaljevali svoje študije. Usoda vseh teh ljudi, ki pridejo večinoma popolnoma na slepo brez vSakorŠnih priporočil in poznanja razmer ,in največkrat brez sredstev — je seveda hudo razočaranje. Vrhu (tega so v breme raznim tukajšnjim ustajnovam, ki to breme zlasti v današnjih vojnih razmerah jako težko nosijo. Naj torej nihče ne zapušča svojega dosedanjega mesta, ne da bi se prej natančno obvestil in dobil zagotovila,, da bo v Srbiji našel delo ali službo. To velja za pozneje, ko bodo vsi zapletljaji popolnoma rešeni; dotlej naj pa sploh nikdo semkaj ne hodi.
Mir ohranjen.
Upanje, da se bo na Balkanu dalo ohraniti mir, je vedno večje in upraivjčenejše. Vsa situacijska poročila, ki prihajajo direktno jz balkanskih glavnih mesit, ali pa preko Evrope, .zatrjujejo, da se bo sedaj, ko se je uklonila Srbija, dajo ohraniti mir. Pritisk Rusije, kateri se je bila pridružila še Fran-eijaj, ni bil brezvjspešen. Sicer se še ne ve, kako se je odločila srbska skupščina,, ki jo začela včeraj zopet
zborovati, vendar se splošno sodi, da Pašiča njegova parlamentarna večina ne bo zapustila. Z napetostjo se je pričakovalo včerajšnje seje, toda proglašena je bila za tajno in ni nikakih poročil. Kakor zatrjujejo listi, bo podal Pašič danes svoj ekspoze. Prepričanje v mir je tako veliko, da ga ne moti niti praska, do katere je prišlo ob Zletovski reki med bolgarskimi in srbskimi predstrajžami. V spopadu so baje zmagali Srbi, vendar se v Belgradu ni dopustilo razširjati poročil o tem boju, ker so se bali vznemirjenj in nepotrebnega razburjenja. Vse kaže, da bo Rusija dosegla zopet velik diplomaticeli vspeh. V Petrograd bodo prišli zastopniki balkanskih držav, in bodo tam rešili vse sporne zadeve. Rusija bo pa igrala kot razsodnik zopet vlogo nekakega j protek-torja na Balkanu. Mi smo na iceli črti poraženi, naša politika se vedno bolj maščuje.
Resen spopad med Bolgarijo in Srbijo.
Belgrad, dne 25. junija. (Oficijelno.) Včeraj po noči so večje bolgarske regularne čete napadle srbske postojanke pri reki Zletovo. Bolgari so napaid okoli 2. ure po polnoči ponovili in sicer v Še večjem številu. Bolgarom se je posrečilo reko prekoračiti. Srbske čete so dobile kmalu ojačenj in se v svojih pozicija utrdile, nakar se je razvil boj na celi črti. Srbi so Bolgare zagnali nazaj in so Bolgari v begu pustili za seboj veliko število mrtvih in ranjenik. Bitka je končala z zmago Srbov in so Bolgari zapustili srbski teritorij.
Bolgarija je nameravala napovedati vojno.
London, dne 26. junija. .„Daily Telegraph“ javlja iz Sofije, da je bila Bolgarska popolnoma pripravljena), napovedati vojno. Dala je natisniti že vojne proklamacije. Objavljenje teh proklamacij pa je izostalo na intervencijo in silen pritisk ruskega in francoskega poslanika, ki sta pravočasno izvedela za nakano bolgarske vlade in jo z energičnim nastopom preprečila.
Razsodba.
Peterburg, dne 26. junija. „Rieč“ poroča, da bo novi srbski kabinet sprejeli razsodbo (Rusije brezpogojno in sicer na podlagi srbsko-bolgarske pogodbe od leta 1912.
Bolgarska in srbska spomenica.
Sofija, dne 26. junija. Bolgarska vlada je včeraj ruski vladi zahtevano spomenico p bolgarskem stališču telegrafično odposlala. Tu se pričakuje, da bo srbska vlada, ako se skupščina ugodno izjavi, isto storila Še danes. Na podlagi teh, spomenic naj bi potem Rusija razsodila. Gp. ur.
Desetletnica vladarstva kralja Petra.
Desetletnica vladarstva kralja Petra se je dne
25.	t. m., vsled resnega političnega položaja z zahvalnimi mašami v vseh cerkvah kraljestva brez šuma praznovala. Čajniki proslavljajo zasluge kralja, ki je vsled svojega strogega konstitucionelnega mišljenja v desetih letih mogočno pospešil politični in gospodarski razvoj Srbije.
Štajerske.
Mariborske novice.
Dijaški kuhinji :v Mariboru so darovali naslednji p. n. dobrotniki: legat čalstitejga gospoda IM. Sinko, profesorja in župnika v pokoju, 400 K; Rehar Anton, za kruh sv. Antona, 4 K; Janez Vreže, profesor in duhovni svetovalec, 25 K; dijaška veselica gimnazijcev pri Sv. Lovrencu 116 K; Vaupotič v Pušencih, za kruh sv. Antona, 5 K; dr. Alojzij Kraigher pri . Sv. Trojici v Slov. goricafh 30 K; Kramberger od Sv. Urbana eno vrečo krompirja. — Vsem dobrotnikom stoteri: Bog plati!
Izlet na Pohorje. Podravska podružnica S. P.
D.	vabi na izlet na Pohorje, jki se vrši v nedeljo, dne 13. julija. Zbirališče v Mariboru: železniški podvoz na Frana Josipa cesti. ’Odhod :• ob pol 5. uri zjutraj mimo kadetnice, čez Sv. Bolfenk k Ruški koči pri Sv. Arehu (1250 m). Izlet se je vrši pri vsakem vremenu! Pri Sv. Arehu služi ob ;9. uri dopoldne velečastiti gospod dr. Anton Medved iz Maribora sv. mašo. Pohitite vsi na naše lepo zeleno Pohorje!
Vpisovanje na učiteljišču šolskih sester. Na cesar Franc Jožefa I. jubilejnem učiteljišču šolskih sester v Mariboru se sprejemajo prijave za 1. letnik v pondeljek, dne 7. julija, dopoldne od 8. do 12. u-re. K prijavi je prinesti:	1. Krstni ali rojstni list
(izpisek je neveljaven); zahteva se dopolnjeno 15. leto. 2. Spričevalo o II. polletju Šolskega leta 1912— 1913; prosilke, ki v tekočem šolskem letu niso obiskovale šole, naj prinesejo svoje zadnje spričevalo; razun tega se od teh zahteva tudi nravstveno spričevalo. 3. Od uradnega zdravnika izdano spričevalo o fizični sposobnosti za šolski poklic. V leposlovju, risa/nju in ročnem delu prisvojeno spretnost pa ima vsaka izkazati s predloženimi izdelki.
Novi dravski most bo izročen prometu prve dni meseca avgusta. 'Tako vsaj je sporočil namestnik Clary županu dr. Schmidererju.
Samoiunor. Leopoldina Kolbl, o koje smrti smo poročali v zadnji številki, je res izvršila samoumor. Izpila je večjo množino lysola in bila takoj mrtva. Vzrok je neznan. Ugibanj safveda ne manjka.
6192 kron se je nabralo leta 1912 v našem mestu za nemški Schulverein in 5242 K v okraju. Slovenci tvorimo v Mariboru in okolici veliko večino in vendar., kako majhna je svota, nabraha za Sloven-
sko :Stgažo, v primeri s temi številkami. Slovenci, ganite se!
Varujte se! Od raznih strani nam prihajajo pritožbe čez razne takoimenovane „[Warenhäuser“, ki prodajajo obleko na obroke. S kričečo reklamo in pod
najvabljivejšimi pogoji znajo te .„trgovine“ obesiti svoje malovredno blago raznim ne posebno založenim kupcem, ki potem prepozno spoznajo, da so krvavo preplačali. Zlasti čez „Warenhaus“ Žida Rosnerjav Nagyjevi ulici čujemo dan za dnem pritožbe. Marsikdo, ki ga je nesreča zainesla v to trgovlino, je svoj korak že bridko obžaloval. Najprvo je seveda blago že preplačano najmanj za polovico, potem pa pridejo, če človek t- jezi nad slabo postrežbo ne plača točno domenjenih obrokov, še takoj grožnje z odvetnikom in druge sitnarije. Kakor slišimo, se tudi Ko-koschinegg bavi s tako „trgovino.“ ZJadnji čas je že, da ljudje ne gredo . na lim teh „nesebičnih“ ljudi« Bodite vendar pametni in ne spuščajte se v nereelne kupčije. Kupujte pri trgovcih, M inserirajo v našem listu !
Ljutomerske novice.
Veteransko društvo za Ljutomer in okolico priredi v nedeljo, dne 6. julija, tombolo v prostorih gospoda Vaupotiča v Ljutomeru. Začetek ob 6. uri na večer.
Ptujske novice.
Krčevinsko bralno društvo nam je pretečeno nedeljo zopet podalo dokaz svoje delavnost: priredilo je tokrat na dvorišču gostilničarja gospoda Potočnika v Krčevini na priprostem odru šaljiv nastop, ki nas je spravil v najboljšo voljo, potem pa zanimivo in poučno igro: „Marijin otroki.“ Res z občudovanjem smo gledali in poslušali vrle igralke, ki so svojo nalogo izvrstno rešile. Društvo je imelo veliko težav s prireditvijo, a je vse ovire premagalo. [Naj bi se vendar tudi oni domačini, M nas še vedno po strani gledajo, priklopili našim vrstam. Krčevinsko bralno društvo bi lahko potem veliko Več storilo za ptujsko okolico. Gospodični E. Razlag pa kot prirediteljici k sijajnemu vspehu tega zabavnega večera vsa čast! Kmalu zopet!
Huda nevihta, vendar brez /toče, je v sredo, dne 25. junija, prihrula čez ptujsko polje; neprestano je bliskalo; strela je zadela pri Sv. Marku niže Ptuja nekega 141etnega dečka in kravo, katero je pasel pri veliki lipi ob okijajni cesti vštric župnijske cerkve. Bila sta oba takoj mrtva.
Zvit žepni tat prijet. Na Ptuju so prijeli zvitega in prekanjenega žepnega tatu črevljarja) Petra Mrazoviča iz Čakovca na (Ogrskem. Osumljen je, da je.pred kratkim okradel tri osebe pri Sv. Vidu niže Ptuja. Županu Zemljaku je izmalknil iz žepa 40 K, Ignaciju Muzeku pa 22 K. Ko je pa bil prejšnji teden na sejmišču v Ptuju, ga je zasačila roka pravice. Segel je v žep posestnici Kvar po mošnjičku, v katerem je imela 30 K, a ta ga je prijela za roko in ga tako dolgo držala, dokler se ga ni usmili tamkaj se nahajajoči redar, ki ga je izročil sodniji, kjer ga čaka zasluženo plačilo.
Celjske novice.
Izobraževalno društvo v Celju priredi v nedeljo, dne 6. julija, popoldne, pri [„[belem volu“ narodno igro „Tihotajpci.“ Ob enem se vrši izredni občni zbor. Na dnevnem; redu je izvolitev novega predsednika.
Celje. (Poskusen samoumor dijaka.) V pondeljek, dne 23. t. m., popoldne, si je pognal 191etni dijak tukajšnjega 7. gimnazijskega razreda, Robert Grillich, krogljo v glavo. Kroglja mu je sicer poškodovala lobanjo, a bo mlad samoumorilec ušel smrti. Vzrok tega poskušalnega samoumora je baje slab učni vspeh. Grillich je Dunajčan in je že na vteč drugih gimnazijah poskusil svojo srečo. Iz vseh vetrov naženejo, nabobnajo in izvabijo na. naš zavod dijaški materijal dvomljive kakovosti, samo da bi le o-hranili najvjdezni nemški značaj našega zavoda. Kako bi neki obstojal naš nemški Studentenheim, če bi ne dobival dijakov* importiranih iz nemških raznih krajev?
Ormožke novice.
Omuož. (Vabilo.) Odbor Mladeniške zveze za Ormož in okolico vabi vse Mladeniške zlveze dekanijskega okrožja na izvanredni občni zbor, kateri se vrši v nedeljo, dne 6. julija, popoldne po večernicah, v prostorih ormoške posojilnice. Na dnevnem redu je tudi volitdv predsednika dekanijskega okro-žfa. Pridite !
Ormož. Iz ormoške okolice nam poročajo: [Ormoška občinska uprava si je nabavila zalogo mark za pse. Ponuja in vsiljuje te marke vsem okoliškim občinskim predstojnikom. Več naših, sicer zavednih županov se je dalo premotiti in so si tako rekoč pustili vsiliti ,jHundsmarke“, na kajterih je pisana številka in z velikmi črkami „Friedau.“ Da hočejo naši Nemci tudi slovenske pse za svojo stvar pridobiti, to si naši župani, ko so te „jHundsmarke“ naročili, seveda niso mislili. Kmetje so hudi in pravijo, da pobijejo raje pse, kot da se dajo prisiliti, da bi te nemške „Hundsmarke“ obesili, slovenskim psom na vrat. Eno pa je gotovo, namreč, da bodo občine in kmetje, kateri se ormoški nemški komandi ne uklonijo, s pesjado vred1, proglašeni od ptujskega. „Štajerca“ izdajice!
Trboveljske novice.
Trbovlje. Zadnjo nedeljo so tukaj iz Save potegnili IGletno utopljenko, rudarjevo hčer Marijo Likar, ki je teden poprej v Zlagorju skočila v Savo. Kaj je temu vzrok, ni znano.
Trbovlje. Tifus v Trbovljah se je zopet pojavil. Trgovine z vinom in pivom (gostilne čez ulico) so že več mesecev zaprte ; s tem je dokazano, da vir bolezni ne more biti v teh gostilnah. Obrtniki trpe veliko škodo, ker sanitarne oblasti ničesar ne ukrenejo. Zato je poslanec dr. Benkovič te dni interveniral pri notranjem ministru in odločno zahteval, da politične oblasti, ki se krčevito drže predpisov sanitetnih organov, takoj odločijo, katere gostilne in pod katerimi pogoji se morejo odpreti, ker nikakor ne /gre, da bi radi par nemarnežev trpele dobre gostilne ; ministrstvo se je s primernimi najvodili obrnilo na namestnijo.
Dragi kraji
Sv. Peter niže Maribora. V nedeljo so igrali člani mladeniške Marijine družbe pri frančiškanih v Mariboru pri nas zanimivo triclejansko Igro:, „Don Fernalhdo, strah Asturije.“ Igralci so dobro pogodili svoje vloge in je igra ugajala. Olbčinstva se je zbralo zelo veliko in je bila gledališka dvorana mjbjito polna. Vsa čast vrlim fantom! pvala vsem, ki so kaj pripomogli, da je prireditev tako dobro uspela!
Ruše. „Slovenski Narod“' in „Narodni List“ nas napadata, češ, da branimo proti orožnikom liberalnega ruškega gospoda župana. Dopisniku na znanje, da mi v Rušah do sedaj še nič ne vemo o kakem strankarskem županu, pač pa vsi le o slovenskem ruškem županu. Kakor vidimo, hoče liberalni dopisnik vzeti' gospodu Laisbaherju pri naših somišljenikih tisti ugled in veljavo, ki jo je užival do sedaj, ko je bil izvoljen za župana od, obeh strank v občinskem odboru soglasno, kakor je bil tudi imenovan soglasno za častnega občana. V občinski odbor se je sprejelo geslo brezstrajnlcarstVa in to naj tudi ostane ! Ce pa hočejo liberalni pristaši po nasvetu iz St. Lenarta drugače, prosto jim! Mi smo pripravljeni! Da smo'pa branili v „Straži“ našega gospoda župana proti neosnovanim ovadbam orožnikov, stvar ni bila tako enostavna, saj je bila vsled tega razburjena cela župnija, smo s tem ustregli le svojim čitateljem, ki poznajo gospoda Lasbaherja le kot dobrega ljudskega župana, a se za njegovo privatno politično prepričanje prav nič ne brigajo. Ste razumeli?
Ruše. Slavno Glasbeno društvo v Mariboru je priredilo dne 24. maja t. 1. v Narodnem 'domu v Mariboru koncert v prid podravski podružnici Slovenskega planinskega društva, pri katerem je bilo vseh dohodkov 416.36 K, vseh izdatkov pa 116.36 K, prebitka tedaj 800 K. Za ta lep dar se podpisano društvo srčno zahvaljuje: slavnemu Glasbenemu društvu v Mariboru, cenjenemu občinstvu, ki je rado kupovalo vstopnice, požrtvovalnim gospodičnam, ld so se veliko trudile, da so prodale tako častno število vstopnic; pred vsem pa prireditelju omenjenega glasbenega večera, gospodu Vekoslavu Bahovcu, ki je imel s prireditvijo veliko truda. Podravska podružnica Slovenskega, planinskega društva v Rušah.
Ruše. Tiitular-stražmešter Graf oner, je začel zajdnji čas po Rušah razširjati lepe novice. Kakor slišimo, se je povzpel že celo tako daleč, da pripoveduje okrog, da sta ovadila z gospodom ;Tiisovcem „(Stražo“ sodniji vsled dopisov proti njima iz Ruš in tudi sicer izražata neke vrste grožnje proti našemu listu. Smešno! Marsikaj sta se 'ta dva moža pri vojakih in žandarjih naučila, a Vsega vendar še ne, posebno o gospodu Grafonerju se nam zdi., da ni ravno z bogve kako veliko žlico zajemal iz sklede modrosti.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Kakor slišimo, namerava naš velenarodni Milan prirediti „sokolsko“ slavnost pri Sv. Ani. V ta namen se vadijo dični njegovi sokoli za ples (veselica v „Vereinishau-sü“), za petje („das treue deutsche Herz“ v gostilni Solak), ter razstavo cvetlic i (parada sokolov v mo-drižu). Igrali pa bodo: „Nedolžni Alojzij.“ Milan pa išče ob enem prijateljstva obmejnih Slovencev v objemu s Kossärjem! Heil; (Pripis: Cisti dobiček je namenjen deloma v podporo giftni kroti v zahvalo za razne pohvalne dopise o osebah vodje liberalcev Kramberger itd., deloma za pijačo.)
Jarenina. V nedeljo, „dne 29. t. m. ima naša Dekliška zveza mesečni shod. Vse J ar eni n čanke se prijazno vabijo.
Sv. Jakob pod Kalobjem. V nedeljo, dne 29. t. m-.- ob 3. uri popoldne, priredi kjmetijska podružnica St. Jurij ob južni železnici poučen govor o letnih o-pravilih v vinogradu. Zborovanje se vrši pri Grase-liju. Pri tej priliki se bo razdeljeval gumi za zeleno cepljenje.
Oslušovci pri Veliki Nedelji. Slovenska kmečka zveza priredi v nedeljo, dne 29. t. m., to je na Petrovo, popoldne ob pol 4. uri, v gostilni go/spoda Kovačeca, političen shod. Govorit pridejo poslanci ptujsko-ormoiškega okraja. Pristaši, agitirajte z aj Številno udeležbo; posebno bi bilo želeti, da se udeležijo shoda volilci iz marjetske fare.
Sv. Marko niže Ptuja. Dne 25. t. m. je udarila ' strela v veliko lepo lipo pri okrajni cesti, blizu ■cerkve sv. Marka. Pri tem je obležal mrtev priden
šolar, Alojziji Slameršak, in krava., katero je pasel. Uboge starišc bo tolažilo posebno to, da je bil itak marljivi in pridni Alojz še na svoj god pri sv. spovedi in sv. obhajilu. N. v m. p. !
Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah. Tukajšnje bralno društvo priredi v nedeljo, dne 6. julija, veselico z gledališkimi predstaivami.
Sv. Duh na Ostrem vrhu. V nedeljo, dne 29. t. m., na praznik sv. Petra in Pavla, bo po drugem cerkvenem opravilu občni zbor našega katoliškega izobraževalnega društva. Govorita gg. dr. Hohnjec in poslanec dr. Verstovšek.
Rajkenburški zvon. Slučajno sem zvedel, da „Slovenski Narod“ opetovano spravlja mojo osebo v zvezo z nekim rajhenburškilm zvonom. Izjavljam, .da dotičnega zvona nikoli nisem videl in torej tudi ne podal o p jem kake sodbe. Ce pa ima „(Slovenski Narod“ priče, ki to bolj vedo,, kakor jaz sam, mu pa privoščim to veselje. Profesor Fr. Kovačič.
Središče. Tukajšnje slovenjsko katoliško izobraževalno društvo priredi s sodelovanjem Orla in Dekliške zveze v nedeljo, dne 29. t. m., ob 3. uri popoldne, na vrtu gospoda A. Lončariča gledališki igri: „Spreobrnjena teta“ in „(Tihotapec.“ Med odmori svira M. Kocjanova godba. Vstopnina: sedeži 80 v, stojišča 30 vin.
Solčava. V naši občini smo imeli občinske volitve. Županom je izvoljen Jožef Kordež (Ravničajr), odbornikom:	Urban Plesnik (Robnik), Matevž Kle-
menšek (Ložekar), Martin Vršnik (Robar)., Kristijan Germel (Sturm), Gregor Plesnik (Knez), Rok Kle-menšek, Peter Krivec (Ošov|nik), Matija Suhadolnik (Covnik). Solčava stoji trdno v taboru Slov. kmečke zveze.
Solčava. Vrlo rodbino Sturmovo (na pošti) je obiskala letos že v drugič neizprosna bela žena — smrt. Spomladi je umrla najmlajša hčerka Milica, zadnji torek (Kres) pa je pretrgala mlado življenje kruta morilka jetika sinu Janezu v 30. letu njegove starosti. Pokojnik je bil tihega in mirnega značaja. Bodi mu zemljica lahka! Dobri rodbini pa naše iskreno sožalje!
Sv. Jurij ob Ščavnici. Tukajšnje brallno 'društvo je Konstantinovo jubilejno slavnost, naznafnjeno na dne 22. t. m., zaradi slabega vremena za teden dni prestavilo. (Opozarja se torej jslavno občinstvo, da se ta slavnost vrši nepreklicno na praznik sv. Petra in Pavla, to je v nedeljo, dne 29. t. m. Na vsporedu je: petje, in gledališki igri „,V tem znamenju boš zmagal“ in „Zakleta soba.“ Sodeluje pomnoženi tamjburaški zbor. Goste od Sv. Križa., od Sv. Tomaža, Male Nedelje in od drugod prosimo, da še nam oprostijo, ker so tokrat zastonj prišli. Upamo pa, da nas sosedje in domačini dne 29. t. m. še v večjem številu počaste.
Sv. Peter na Medvedovem selu. V nedeljo, dne
29.	junija, se vrši ob 3. uri popoldne v župnišču u-stanovni zbor stavbenega društva za stavbo nove cerkve, na (to občna zbora moške in ženske podružnice Slovenske Straže. Koneeno se še ponoyi_ predstava krasne in ganljive igre „Na srcu Marijinem.“ Kdor od domačinov in sosedov je še ni videl, naj si jo pogleda tokrat. Na veselo svidenje!
Št. Jurij ob južni železnici. '0adnji petek je neki Gradič brez povoda z nožem zabodel v prsa veleposestnika Jožefa Frece,, vnetega somišljenika S.
K.	Z. Njegovo življenje je v veliki nevarnosti. — V torek, dne 24. t. m., sta se zgodili dve nesreči. Fr. Ferležu v Šibeniku se je ualtrašil konj in je Ferlež z voza tako nesrečno padel, da so ga morali takoj odpeljati v bolnišnico. V Cernolici je pa vozil oženjeni Jožef Čretnik vino, kar se sredi klajnca utrga zavor voza. (Čretnik pade pod. voz, ki ga je težko poškodoval.
Pekel pri Poljčanah.. (Velik požar.) Dne 24. t. m., popoldne, je izbruhnil ogenj v poslopju Götzcjve-ga skladišča za pivo. Deset minut pozneje so gorela že tri 'druga poslopja in tekom; pol ure je bilo že osem poslopij v plamenu. Na kraj nesreče je razun domače brizgalne prihitela gasit onai iz Poljčan, iz Loč, iz Rogaške Slatine, Šmarja in Slov. Bistrice. Ker je bila v vseh poslopjih spravljena velika množina sena in ker se je ogenj bliskovo razširil, ni bilo mogoče ničesar rešiti. Vseh osem poslopij je do tal pogorelo. Z velikanskim naporom .vseh brizgalen in prebivalcev se je posrečilo omejiti požar na omenjeno število, sicer bi bila zgorela cela vas. Prizadeti posestniki Götz, Damše, Pahole, (Schutz in Stare so sicer bili zavarovani, toda, ker niso mogli rešiti drugega, kakor golo življenje, so hudo , prizadeti. Skoda je velikanska. Vzrok tega velikega požara je neznan.
Šoštanj. V sredo se je vršila prva seja ajsana-cijskega odbora pod vodstvom sodnega svetnika, dr. Kotnika. Navzoči so bili: državni poslanec dr. Karl Verstovšek, okrajni glajvar dr. Poiger, sodnik dr. Paulček, celo načelstvo in nadzorstvo itd. (Upati je, da bo če Zadružna zveza v Celju količkaj smatra svojo nalogo za resno, cela asanaoija v 14 dneh gotova.
Hum pri Ormožu. V nedeljo, ob Času cerkvenega shoda na Humu, je modrovalo več naših kmetov pri kapljici vina. Razgovarjali so se o zadnji veliki slovienski slavnosti v Frankovcih. „jTi,. Jaka“, pravi postaral kmetič svojemu sosedu, 'Orlovemu,- Franceljnu, „(veš, zakaj smo bili Slovenci na veselici tako
zastraženi?“ — „No, zakaj, za to, dal niso prišli loperški fajerberkarji k nam, in mi pa da nismo mogli k njim.“ — „Kaj še“, se oglasi zopet kmetič, ki je ta pogovor začel, „istražili so nas za to, da nismo šli preko meje, tam, kjer je bil plot potegnjen in pa na cesto, ker če bi mi stali na cesti, bi se Štajerčijan-ci, ki so šli v Loperšice, med nami izgubili in potem bi lahko loperški fajerber sam „übunge“ delal. Ce bi pa šli preko meje ob plotu, pa bi še prišlo do tožbe za „Besitzstörungo“ in zopet bi mi plačevali' in prišli v cajtenge.“ — „Bedaki, neumni, vi še ne razumete politike“, se oglasi nato humski Piskač, spije kozarec vina na en dušek in pravi : „(Bedaki ste neumni, sveta ne poznate in ne razumete politike! Berite „Štajerca“, tam stoji črno na belem, kako nevarna je bila naša slovenska slavfnost v Frankovcih. Saj se ni šlo zato, da pokažemo štajerčijapcem, da smo mi Slovenci sami gazde na svoji zemlji. Bojda smo se veselili nekih iiirških Srbov, ker so (Turka pobili, in sedaj lazijo brez dela okrog. i„ Štajercu“ so dali pošto, da pridejo na veselico in obša ga -je tak strah, ko negda naše stare, ko jim je Türk hiše požiga in ženo in deco klavo. jZbali so se füökarji okoli „Štajerca“ in naročili, / (kaj vse treba, da ne pride Turek „(Štajercijance odirat.“ (Tega pa le ni verjeti, da bi ta turški Srb imeu tako piko na „Štajerca“, dozda mu še ni nič včina“, povdarja Lunkov Mihah — „Kaj sem vam razlaga, je vse res“, pravi dalfe humski Piskač. „;Ce mi ne vervate, pa ite v (Ormož k Snopspaumanu, ki je nekak redakter „Štajerca.“' V lodni ga ma cel kup naloženega. (Piješ tam Štamperl šnopsa, pa dobiš „Štajerca“ še zastonj, niti nesti ga nemreš, toliko ti ga bo najožo, da «ga le razpečaš naokrog, naj 'še drugi znajo, kake strahe ma včasi „Stajere.““ — „Veš ti, Piskač, na vse to bi jaz nikdar gor ne prišel, če bi me ti ne po'dvüöa. Naši lüdi so se pač spominali za dravski most v Ormožu, ko se je v nedeljo dopoldne skoro zrüSo in so ga zastražili. Spominali so se, da pridejo Hrvajti v tolikem številu, da ne bi bilo možno jim priti Črez most, dokler ne bo popravljen. „(Stajerc“ je mogo za to vedet, pa se je tüdi zbau, da bi se Hrvatom kaj ne zgodilo“, modruje Jaka. — „Osel, oslasti, misliš, da je most zato naret, 'da se zraži, Če ni zastražen, zražo bi se te prej Ormož, ki je tako naret, da se podere, če ni zastražen. Misliš, 'da bi se „Stajerc“ še 'drugače toliko bojal?“ povdarja Jaka. ■—< „Ne spi-tavli me tega, kar v „(Štajercu“ ne stoji, to ti jaz nemrem razlagat. Mislil bi si pa skoro, da je to blo samo farbanje „iStajerca“ in njegovih füökarov. Srb in Hrvat sta htela „;Stajercu“( samo naredit strahe, poslala sta mu pošto, da prideta, šla pa nista nika-mur, ko sta že naprej vedela, da dobijo „Stajerc“ in njegovi fückari polne hlače samo na pošto, da prideta k njim na vas“, konča Piskač. — „Pa srečno ali, morda se Še prie kaj vidimo“, si kličejo kmetje v slovo.
*
* *
Frankovci pri 'Ormožu. Zadnji „(Stajerc“ se repenči, kriči in jezi, da mu pene samo lijejo od sivih mustač. Zazinil je tako široko, da bi požrl vse ormoške in okoliške Slovence, če bi mu bilo to sploh možno. Treba mu na to strašno jezo samo pogutniti en Štamperl Strašilovega ali pa Paumalnovega. Šnopsa in ni ga več med živimi. Da „Stajerc“, če le zine, laže, ali pa psuje in obrekuje poštene ljudi, to ni nič novega in mu tega pač nijkdo ne zameri. 'Saj so njegovi bratci in dopisuni ljudje posebne? vrste, ki živijo edino le v znamenju šnopsa, lumparije in hujskanje. Stajerčijanci se niti med seboj ne razumejo več. V svoji pijanosti opeharijo eden drugega, če le morejo, potem si predbacivajo lumparije in na vse zadnje se stepejo in glihavljejp pri štamperlu, ali pa po kajhah kolnejo šnops, ki jih je spravil v nesrečo. Ne zdi se nam vredno odgovarjati na šta-jerčijainske napade, ker iz teh pač sledi, da smo Slovenci s prireditvijo slavnosti zaldeli klin na pravo mesto. „Stajerc“ se trese od jeze, da mu šrbavi zobje in čeljust, kolikor je Še ima, ropota, kakor staro kolo pri mliinu. In to smo ravlno hoteli. Mi naše sovražnike ne bodemo ubijali, ubijajo naj se sami. Z,a(to bomo že skrbeli. Mi smo tako pošteni in galantni, da „Štajerca“ in njegove pajdaše celo svarimo, ja ne gutnati na to jezo preveč šnopsa, ker nam še je vsekakor žal za nje, že zavoljo špasa,, k'i ga imamo z njimi. „Štajercu“ povemo še samo to, da presega mejo Šnopsarske dostojnosti njegova laž, da naše kmečko ljudstvo ni vedelo, zakaj se gre in da je množica kmetov v Štajerci j alpskem taboru. Ce bi bilo to res, potem se bije „|S|tajerc“ po svojih čeljustih, ko psuje slovensko požarno brambo, veteransko društvo in razna druga društva že vsled tega, ker se vsa ta društva rekrutirajo iz naših najboljših kmetov, mladeničev in deklet, ki so bili na slavnosti res polnoštevilno zbrani, pa tudi ostalo kmečko ljudstvo se je udeležilo slovenske slavnosti. In ravno kmečkega ljudstva manjka štajerčijalneem. Kopa generalov brez vojakov. To in nič drugega je spravilo ormoške štajerčijance ob vso pamet, da kličejo sedaj vse vragove na pomoč. Tlrobijo, psujejo in lažejo v svet. da je slovenska inteligenca,, in da so slovenske požarne brambe, veteranci in razna druga društva najhujši nasprotniki loperški požarni hrambi, ker ima nemški komando. Res pa je, da loperška požarna bramba že dve leti obštoji pod nemško komando in da od vseh Slovencev, katere hoče spraviti „■Stajerc“ na gajvge, niti eden ni kedaj na(sttopal sovražno napram posameznim požarnikom v LoperŠi-
Cah. Ampak Slovenci ne trpijo in ne bodo tega nikdar trpeli, da bi se prirejali taki nepotrebni politični „iGautagi“ na popolnoma slo vedski h tleh in to na komando par ormoških štajerčijancev brez titelnov in cilindrov. Pribijemo, da so hoteli ti gospodički nas Slovence samo izzivati in delati štajerčijajnsko politiko. Mi smo jih dostojno zavrnili iu prav tako. A obžalujemo samo orožnike, ki so za par štajerčijancev bili primorani stati na solncu ter stražiti cesto, in pa oblasti, ki so se vsedle lažem šltajerčijajicev na lim in to v pospeševanje štaijerčijajnsko-fclohtarske šnopspolitike !
Loke pri Mozirju. Za trebuh se mora prijeti, kdor čita v predzadnjem torkovem „^Slo^enskem Narodu“ dopis iz Mozirja, ki govori o zadnjih občinskih volitvah v trgu. Dopisnik govori o zmjagi naprednih Slovencev, o dvotretjinski večini, o sijajnem vspehu in tako dalje. Da govori dopisnik s tako blestečimi izrazi, se ni čuditi, zakaj Mozirjani ne prenesejo drugega, kakor to, da se jim ,kadi. Kako je smešno, da so zmagali napredni Slovenci! V Mozirju je bil ustanovljen eden prvih Sokolov. Danes ne živi več, spi nevzdramno spanje. Nikdo ne telovadi; komur se smili obleka, da bi je ne požrli mrče'ši, ta jo obleče ob itak redkih veselicah, ali pa ob sestankih sosednih društev. Da se ob svoji naprednosti naš Sokol ne more udeležiti nastopa, da je že telovadil, ko teh telovadcev ni nikjer bilo. Oj, naprednost! Čitalnica živi tudi v napredku. Knjige so se pogubile in kar jih je, se ne čitajo. Ralvtao tako je s časopisi; po prašnih mizah se potikajo, dokler ne najdejo, konca. Naprednost, oj naprednost! Ali še več? Dopis govori tudi o dvetretjinski večini. Navedli bi števila, ko bi hoteli osmešiti računsko stran naših ljubih, tržanov. Pa, kar še nismo povedali do konca, še lahko pride, gospod dopisnik! Tudi števila še lahko o priložnosti navedemo. Sestavimo tudi lahko rodovno lestvico našega novega občinskega zaj-stopa itd., da se bodo pokazali ,tudi širši javnosti „sijajni“ vspehi. Sijajni so neki tudi nekateri vspe-hi v zadnjih zelo zakasnelih občinskih računih. In znano je, kdo ima tukaj največ ^sijajnih vspehov“! Nekaj se „zašoštra“, nekaj pa — saj veste! Na sijajnem vspehu čestitamo tudi narodnim somišljenikom, saj je v novem odboru sedem tako ^sijajnih“ Slovencev, da doma in na cesti kolikor mqgoče po nemški tolčejo, ali pa imajo celcu toliko narodnega čuta, da si naročajo „Štajerca“!
Koroško.
Celovec. V Celovcu, na dan zadeženega praznovanja celovškega nemškega solnčnega ,„obrata“ (22. 6. 18). Kolodvorski škandali sé nadaljujejo. Nova uradnica je poklicana na glavni kolodvor, da se upre upra%'čenim slovenskim zahtevam voznih listkov v slovensko ozemlje. Dne 15. t. m. je morala čakati slovenska stranka 14 minut na vozni listek, ki ga je zahtevala v vsej dostojnosti, toda slovenski. Prejela ga je še le po posredovanju znajnca. Dine 22. t. m. ga ista stranka od iste blagajničarke zopet še le sprejme po posredovanju drugih in pod grdim, nečuvenim ozmerjanjem. Tako postopanje se na tem kolodvoru vedno ponavlja. Zadnji opomin, slovenska kri vre, in se pod nobenim pogojem v jezikovno mešanem glavnem mestu dvojezične dežele ne bo dala več enakega dopasti.
Narodno gospodarstvo«
Hmelj. Oficijelno poročilo hmeljarske zaveze v Žatecu, dne 16. junija 1913. Ugodno, vroče vreme, začetkoma meseca junija se je sprevrglo; imeli smo nekaj prav vetrenih in hladnih dni in posebno mrzle noči. Le-to je povzročilo, da je hmieljska rastlina v rasti zaostajala. Krilatih ušic (AphiSlliege) je že vedno manj, med tem ko se število nekrilatih ušic do sedaj še ni zmanjšalo. Ker torej nekrilate ušice ne preletavajo več iz jhmeljišča v hmeljišče, se je marljivo pričelo ukončavanje .nekrilatih ušic in sicer potom škropljenja. Zaostali nasadi v nizkih legali so posebno rokuženi po ušicah in se je v tgh nasadih že tudi prikazala medena rosa. Zgodaj razviti in krepki nasadi kažejo bujno zeleno barvo in jim hm,eljske ušice do sedaj niso škodovale: Povojdom zadnje nevihte so imeli v nekaterih občinah tudi točo, katera je povzročila precejšnjo škodo. V obče je stanje naše hmeljske rastline precej neenako; v nekaterih nasadih je rastlina, prirastla do tričeltrt visokosti drogov ali žic, pri drugih pa komaj do polovice. Nahajajo se pa tudi nasadi, v katerih je rastlina komaj iz zemlje prirastla; to pa posebno tam, kjer so imeli bolhača. Toplejše vreme, zlasti pa toplejše noči j.n izdatni dež bi nujno rabili, da bi si rastlina o-pomogla. V zadnjem času je bil promet v hmeljski kupčiji nekoliko živahnejši; nekaj hmelja se je prodalo po 160 in 175 K za 50 kg. Razpoloženje je sicer mirno, vendar so se cene dvignile za 2 do 4 K in sicer le zaradi pičle zaloge in zaradi povpraševanja.
Črešnjeva muha. Ličinke ali črvi, kakor jim navadno pravimo, ki se nahajajo v sadu črešenj, izvirajo od črešnjeve muhe (Spilographa cerassi). Njihova mati-muha poklada jajčeca meseca maja in še pozneje na črešnjev sad. Ko ličinka izleze, se zarije v plod; ko pa doraste, zapusti plod, zarije se v tla in tam zabubi. V prihodnji spomladi izležejo iz bub
zopet muhe. Da tega škodljivca pokončaš, oziroma preprečiš, da se preveč ne zaplodi, ukreni sledeče; Potrgaj črešnje čim mogoče zgodaj, uniči na tla popadle črešnje in prekopaj zemljo pod črešnjevim kapom pred mesecem majem. Bube tega škodljivca so navadno tri do pet centimetrov globoko pod zemljo in če zemljo prekopaš, oziroma obrneš, spraviš jih glo-bokeje, vsled česar se zaduše.
Razgled po svetu.
Najdaljša železnica na svetu. Ruski ministrski svet je v eni svojih zadnjih sej odobril projekt zgradbe južnosibirske železniške proge, ki bo najdaljša železnica na svetu. Dolgat bo 21.000 verst. Rusko ministrstvo za javna dela je že izdelalo zakonski načrt o izrednem kreditu za traisiranje te proge.
Hči milijarderja Reddinga v Baltimoru se je poročila z natakarjem Georgem Lamageom, ki je bil znan pod imenom „lepi George.“ Nevestin oče je že mnogokrat rekel, da raje vidi, da se hči pqroöi z navadnim delavcem, kakor pa s kakim obubožainim postopačem, ki se ponaša s svojimi visokimi predniki. Na natakarja pri tem najbrže ni mislil, vendar je pa kljub temu tudi natakarja sprejel kot svojega zeta in mu izročil vodstvo svoje velike restavracije v Oil-City v Pennsylvaniji.
Šala sedanjega papeža. 'Svetega očeta nadlegujejo več ali manj nadarjeni slikarji in slikarski u-čenci, da bi ga smeli slikati. Dobrodušen, kakor je, jim prošnje ne( more odreči. Zadnjič je sedel nekemu takemu nadebudnemu mladeniču četrt ure kot model. Slikar si je začrtal poteze, potem pa sliko dovršil doma. Sedaj pa je hotel od dobrega papeža še več, namreč da bi mu sliko lastnoročno podpisal in dodal kak rek iz svetega pisma, ljudi to prošnjo je papež uslišal. Ko pa je sliko pogledal, je zapazil, da ni baš najboljše „zadet.“ Vendar je hotel izpolniti obljubo. Ni se dolgo pomišljal, kar zapiše na zadnjo stran rek iz evangelija sv. ’Matevža: ;„Ne bojte se, jaz sem! — Pij X.“
Dekle si odsekalo v jezi roko. Iz Londona poročajo, da je v Morlaixu neko 2511etno dekle v prepiru s svojima bratoma odsekala si s sekiro v jezi svojo levo roko in jo vrgla na gnojišče. Dekle se je morala podvreči amputaciji.
Na Havajskem otoku je umrl milosrčni brat T. Dutton, ki je veliko let požrtvovalno strqgel ondot-nim gobov,čem, Nazadnje so se gobe prijele tudi njega in umrl je kot junak na polju krščainske milosrčnosti. Bil je poprej protestant in vojak' v amprjikan-ski vojski, pdtem je postal katoličan in konečno redovni brat.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
S Fays-ove pristne sodenske mineralne j£
X pastile
se izdelujejo fiz zdravilnih izvirkov III in X XVIII v Sodenu i a Tannusn in so se že več X
X stoletij izborno obnesle zoper kašelj, hripa- X S VOSt in bronhialni katar, Ponaredbe odklanjaj. Ž ^ Cena škatljici 1K 26 vin., dobe se povsod. ^
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Poljakinje proti gizdavi obleki. Kakor poroča „Nowa Reforma“, so Poljakinje v Varšavi ustanovile društvo, katerega članice imajo delati propagando proti potratni ženski noši. Delovanje ,v tem društvu bo velikega socijalnega pomiena in zelo dobro bi bilo, da bi si res cel nežni spol vzel te poljske dame za zgled.
Samoumor vsled strahu pred zakonom. Iz Lvova poročajo, da so našli pred nekaj dnevi na železniški progi v Rzedzini razmesarjeno truplo 221etne Marije Labno. Dekle je izvršilo samoumor, ker bi moralo na očetov ukaz stopiti v zakon. .
Casnikarice v Londonu. V Londonu je toliko časnikaric po poklicu, da so si že leta 1894 ustanovile svoje lastno društvo, ki šteje nad 400 članic. Nastavljene so pri vseh londonskih listih.
Zagoneten umor. V Brunšv(iku so našli v nekem; predalu omare za obleko v stanovanju mizarja Gentisa truplo domačega sina. Konstatirali so na truplu strel v glavo in vbodljaj z bodalom v prsa. Umora dolže neko svakinjo mizarjevo, ki je stanovala v zadnjem času pri njem in ki je na dan odkritja naenkrat nekam izginila. Gentisu je zmanjkalo tudi 400 mark denarja.
Trgovina in ženske. Na Francoskem ni nič manj kot 2,000.000 žensk, ki vodijo samostojno kaka trgovska podjetja.
Podjetni šofer baronice. Baronica Vaugliano-va, ki je bila nekdaj soproga kralja Leopolda, stanuje v palači na Elizejskem polju. V zadnjih letih je služil pri njej šofer, ki se je zdaj začel spominjati raznih ;„|Spominov“j ki bi jih rad napisal in izdal. Zbral je torej celo vrsto raznih dogodkov in zanimivih doživljajev iz življenja svoje gospodarice, ki jih je hotel izdati. Čudno pa je, da ni našel založnika za to „senzačijsko delo. V tej bedi se je obrnil podjetni šofer naravnost na baronico. Izjavil je, da mu neki angleški založnik ponuja 40.000 frankov za njegove „Spomine“, da pa noče sprejeti te ponudbe, —
ker bi morda s svojim spisom kompromitiral baronico! Baronica pa je takoj spoznala, da ima opraviti z izsiljevalcem in ga je povabila, naj jo obišče 'drugi dan. Drugi dan pa ga je dala iznenaditi po policiji, ki se je bila skrila za špafnsko steno. Zdaj bo moral podjetni šofer in pisatelj premišljevati „Spomine“ v zaporu.
Dvoboj med časnikarjema. Iz Budimpešte poročajo: Med predsednikom časnikarskega društva, dvornim svetnikom Markusom, in časnikarjem Eme-rihom Deryjem je prišlo do dvoboja na sablje, v katerem je bil Dery težko ranjen.
Železniška katastrofa na Češkem. Dne 10. t. m., ob 6. uri zvečer, je vlak štev. 777 pri km. 72.5 blizu Litio skočil raz tir. Pri tej priliki je bilo deset vagonov popolnoma uničenih. Vlakovodja Fabjan je bil ubit, manipulant Perbas smritnoneVarno, strojevodja Novotny pa težko ranjen. Promet je bil 12 ur ustavljen.
Litijsko mlečno milo
s konjičkom
iz tovarne Bergmsnna & Co., v Dečinu oh Labi
je in ostane neprekosijivo v učinku zoper poletne pege in se pii racijonelnem negovanju kože ne more pogrešati. To nepobitno dokazujejo vsak dan došla priznaina pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, drožerijah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bergmannova lilijska krema „Manera“. Dobi se povsod v tubah po 70 vinar'e:\	43
Panamski prekop prodrt. Pri Culebri so prodrli v četrtek zadnji našip, ki je ločil oba dela prekopa, tako da je sedaj prekop skozi in skozi že predrt. Kanal, ki veže oba oceajna, je sedaj razun ma,-lih podrobnih del gotov. Tjega zgodovinskega dogodka se je udrležila večtisočglava množica prebivalstva in zastopniki številnih oblasti ameriških in inozemskih.
Kako so prišli Redlu na sled'. Iz .Varšave poročajo, da so prišle oblasiti na sled Redlovemu vohunstvu vsled izdaje neke dijakinje Ane Rodziewi-ezeve v Petrikovu, ki je svoj čas tudi vohunila, pri čemer se je spoznala z Redlom, s katerim je imela nekaj časa tudi ljubavno razmerje. Pred nekaj tedni je obolela in na smrtni postelji je povedala, da je bila z Redlom v zvezi in v ljubaynem razmerju in da ga je obiskala na Dunaju, kjer pa jo je neljubo odslovil. Predno se je odpeljala iz Dunaja, je napisala pismo brez podpisa vojnemu ministrstvu, v katerem pismu je Redla izdala iz maščevanja. Ona je vedela skoro za vse Redlove spletke.
Izdajalec — sin državnega tajnika? Iz Straiß-burga poročajo: Preiskovalni sodnik je povabil poročevalca pariškega „Matina“, Boursona, k sebi in ga pozval, naj pove, kdo mu je izdal nampravafne izjemne zakone za Alzacijo-Loreno, da s tem odvrne splošni sum od osebe, ki je morda nedolžna. V mestu Straßburgu je namreč že delj časa razširjena neka govorica, da je izdal tajnost sin državnega tajnika, Zorna, za 25.000 frankov. Bourson je z vso odločnostjo odklonil zahltevo preiskovalnega sodnika.
Poslano. Ne dolgo tega sem bil v Mariboru po o-praviku. Imel sem nekaj ur časa. Hotel sem nakupiti nekaj blaga za mojo družino. Ko sem hodil po mestu in si ogledal izložbe, sem se čudil, da nisem našel nobene slovanske trgovüne. Klicali so me sicer v vsako trgovino v slovenščini, a 'napise nad vhodi sem videl saimp — nemške. (Odločil sem se, da ne kupim nič; kar zagledam slovenski napis 'J. N. Šoštarič. Ogledam si to trgovino. ’Videl sem najlepše blago razstavljeno. V trgovini si nakupim' raz nega blaga za obleke, platno, srajce, predpasnike itd'. Bil sem z blagom in postrežbo zelo zadovoljen. Priporočam občinstvu tvrdko 5. N. Šoštarič, Maribor, 'Gosposka u -I i c a, š t. 5. Vredna je, da; se jo priporoča!
9sahaura 14dni na poskušnjo.
Se pošilja samo proti povzetju, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
DfflT" Velik cenik brezplačno.
(Jamstvo 8 leta.)
14 karatni zlati prstani	«	,	.	„	4'—
14 karatne zlate ure za gospode „ 40'—
Srebrne ure.....................K 6'50
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9'60 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13'— Ploščuate ure iz kovine	.	.	.	„	6'—
Srebrni pancer-verižice	.	.	.	„	2'—
14 karatne zlate verižice	.	.	.	„	20'—
Amerikanske zlate double-ure . „ 10 — Goldin Roskopf ure..............„ 4’—
Prave železničarske Roskopf-patent.
Prava nikeln. točno na min. idoče K 5'— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19'— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10-80
Kuhinjske ure.................„ 2'40
Budilke.......................„ 3‘—
Budilke z dvojnim zvoncem . „ 3'50
A. Kiffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Vsled družinskih razmer se na Spodnjem Koroškem proda:
lepo posestvo
na katerem se lahko redi kakih šest glav goveje živine in par konj. Gospodarski stroji so napravljeni na močni vodni obrat. — Naslov iz prijaznosti pove: Trgovina železnine „pri zlati kosi“ J, B. Hafner, Celovec Paradaisergasse št. 3.	133
Županstvo Ranca,
pošta Pesnica proda prav poceni zelo dobro ohranjeno:
mostno tehtnico,
s katero se lahko zvaga 4000 kg.	132
MUMMKUWMMM
Krasno posestvo
je naprodaj v prav lepem kraju blizu Celja, enonadstropna hiša, gostilna in trgovina z mešanim in manufakturnim blagom.
Yelik sadonosnik, 2 orala vinograda, hlev, ledenica, klet, travniki, njive in gozd, velik inventar ter mnogo vinske posode.
Proda se tudi sama hiša z gostilno in trgovino, s sodnim vrtom in vinogradom.
Pojasnila daje g. Hugo Turk v Ljubljani.
Najboljše in najmodernejšo sukno za moško in volneno za ženske obleke razpošilja'’ najceneje
JSSSS* R. Stermeckiv Ce!'"	301
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
......... ....■ ---------- ----------- —^
Ni treba si glavo treti !
Najboljše špecerijsko blago, zanesljiva kaljiva vsakovrstna
Semena
voščenih in drugih vrst sveč,
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznano tvrdki!
flVSIan Hočevar Celje
tik feme cerkve.
Domače sredstvo, priljubljeno in sloveče.
V-/U. -»-O • ° • Pri večjih naročilih zdatno znižane cene.
«wf A. THIERRY A BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan,
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega dragega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
iWels, Gornje Avstrijsko.
Daruj te za Slov. Stražo !
Ureza birmo!
repasirane $ pismenim jamstvom :
Pristna srebrna ura K T—
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Kcioseus-štedilmki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Pristna srebr. ura ženska K7 •— Pristna srebrna veri žicaK 2 •—
Pristna srebrna verižica____
damska K 3 40
Zlata ura
. K 28 —
p** z>ciuuv;iiixi uuiczuiiu, pu vuoiju jeter m vranice, pri slabem tek« in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5*60.
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifelijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-, jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. fc. d. 2 dozi staneta 3*60 K.
Naroči se : lekarna k angelju varlhu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Maribora v lekarni W. A. König.
«Jvrtiny pravj balsam A hi, ti sudila sirila
AJiiis?r?ss« Farads
Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom prodajal repasirane ure po zelo nizki ceni.
Očale! Budilke! Uhane!
Urar, očala in zlatar
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“.
F^ Bureš Maribor
Tegethofova cesta it. 39.
Edina ütejapüfkii naredna stefkinpska
Ha debelo !	Ha dopisno I
Franc Strupi, Celje
Craška desta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah.
Najsolidiejša is točna postrežba.
Južnoštajerska hranilnica v Celju
v Narodnem domu.
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po
o d dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguj o vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji : Šmarje, Šoštanj, Sevnica, Vran-
41
o
2

sto in Gornjigrad in rezervna zaklada, katera znašata že nad 350 000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim uča'm zavodim in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12 000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačala okolo 45.000 K, za dobrodelne namene, skupna tedaj nad 100 000 K.
Sprejema tudi hranilne knjižice
drngih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se
pretrgalo obrestovanje.

Spodnještajerska ljudska posojilnica v Maribora
z neomejena zavezo
Hrnnilne Olone 8e sPrejemaj0 °d vsakega in se obrestujejo: nav&d«>e »o 41/s%, proti trimesečni odpovedi po 4s/<%- Obresti se 111 Umiliti UlUyu pripisrijej0 j, kapitalu 1. januarja in 1. julija vsaces-* :Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. polož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
Pncnijla CD fjnjpjn članom in sicer: na vknjižbo proti pupiiarni varnosti po 5°/<m na vknjižbo sploh po 57<o/„,. na vknjižbo in * UtjUJlISl uti UUJuJU p0r0gjT0 p0 53/4<yo in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drngih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
llrnrlnr UPP so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V IHUUllu Ul u nradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
ila SB dajejo	Fosojilnlw ima tuđi na razpolaga damin hranilna nabiralnike.
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Raznašalec
kruha se sprejme v Mariboru Koroška cesta 24, pekarij».
Dijake
sprejme na Stanovanje, hrano in strogo nadzorstvo za prihodnje šolsko leto boljša rodbina k enemu gimnazijcu odličnjaku. — Svetla, zračna soba, dobra hrana, zmerne cene. — Maribor, Freihausgasse 7, I. nadstr., vrata št. 3.	137
BBBMI «li™
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
elje m sluh
odstrani hitro in temeljito ^nastalo gluhoto, tečenje iz ušes šumenje po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
,.Znr Sonne', Graz
Jakominiplatz 14.
Zahvala.
Za birmo!
Točna postrežba:
Debro. Po ceni!
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsnki ceni.
Tudi na obroke! Ilustrov ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K.
I
Za vse obilne prisrčne dokaze sočutja in tolažbo povodom bolezni in smrti najšeiga iskreno ljubljenoga, nepozabnega, najboljšega soproga in očeta, gospoda
Franca Kralj-a,
c. kr. poštnega olici,jala,
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo predragega k večnemu počitku, izrekajmo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem udeležencem najiskrenejšo zahvalo.
Osobito in posebej se zahvaljujemo č. g. g varili an u o. Hericu, Ö. g. prof. dr. Medvedu, č. g. Štraklu, župniku pri Sv. Petru, č. g. miin. kaplanu P. Ljud. Rantašu, slavnemu zboru slovenskih pevcev, c. kr. poštnim, uradnikom m pbduraldi^ikom.
Vsem in vsakemu posebej bodi izrečena najtoplejša zahvala.
Maribor, 27. junija 1913.
Žalujoči osfaii.
Naznanilo.
Ker dobivam vsako leto , vedno več zasebnih naročil na brusnice (Preiselbeer) in malinov sok, sem, se namenil, da letos sploh razpošiljam zasebnim odjemalcem. Kdor tedaj želi dobre in zdrave nealkoholne pijače' in izborno prikuhe, naj se blagovoli pravočasno obrniti na mene.	135
Razpošiljal bom od 5 kg naprej v vsaki množini po skrajno nizki dnevni ceni. Naročila že sedaj sprejema
Anton Naglič,
trgovec, pošta Mislinja, Sp o clh je-Staj e r sko.
50
Niklasta remoat.-ura K 3 Pristna srebrna ura K 7 Original omega ura K 18 Kuhinjska ura	K	4
Budilka, niklasta K 3 Poročni prstani	K	2
Srebrne verižice K 2 Večletna jamstva,
Nasi. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar Maribor, G08P08ka ulica 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Velika narodna trgovina
KüSiVaniLCelie
Važen oglas „Slovenske Straže“! Čitajte!
V današnjih težavnih razmerah zumerete obogateli fe s srečko!
—urška srečka
je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka,
ker ima šest žrebanj vsako leto,
ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov, ker vsake srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, k e r je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno (jgjr igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec še po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico.
■%	V Prihodnje žrebanje se vrši dne 1. avgusta 1913!
l*vZOr S Glavni dobitek 4CO.OOO frankov !
Po žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah.
Vatno! Sprejemajo se tudi priglasila k naknpn srečk avstrijske državne
razredne loterije!
Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo" gospod Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
Él^
mSsakGtó.,-
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturnega In modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moške obleke po zelo znižani ceni!
Ostanki pod ls stno ceno Postrežba točna in solidna !
m
Sì
Vzorci na razpolago I
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in draga dela iz betona izvršnje točno in po nizki ceni.
Ferd. Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizu frančišk. cerkve). Telefon št. 188.
IVAN TEMERL
stavbeni in strojni ključavničar, Maribor» Brunngasse 6, tik hotela „Mohr", prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih stro jev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, strngarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.
Svoji k svojim !
Priporoča se največja in naicenejša svetovna prip "znana slovenska trgovina
Rafael Salmič
v Celju, Narodni dom.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih zlatnine srebrnine in optičnih predmetov.
Najnižje ceste! postrežba fočstat mali dobičekI pobro Imel
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovence naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto.
Ni tisoče zahvalnih pfscm sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe.
uf
Goričar & Les Graška ulica 7 — podru Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksäcke) v veliki izberi po raznih cenah. Čaže Iz papirja in aluminija. Za Veselice : konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Lampijt^i, predmeti za šaljive pošte in srečolove.	»kovšek, Celje žnlca RefovSka ulic? 2. Tovarnižka zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. Lastna zalega ijudskošoiskih zvezkov in vseh tiskovin za urade.
	Nagrobni venci in traki. Dopisnice savinjskih planin in druge.
Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba.	
Radi poprave hiše in prenovljenja trgovine
1 izložbeno okno s kamenitim okvirom, 1 vrata in 3 okna z
prodam
okviri po nizki ceni.
Ivan Ravnikar, trgovec v Celju.
—" ................ ' "1
registrov. zadruga 11 istcfllf |||Ši z neomejeno zavezo V 11101111 11101
Ljudska hranilnim in posojilnim n Celju
obrestuje hranilne fj i (Hotel „Pri belem volu") v Celju, Graška cesta štev. 9 vloge po mb*	----------------prvo nadstropje-----------------
id dne vloge do dne vzdiga	/ V počEiši s L januarjem 1913. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Založnik io iidajatelj; Konzorcij .Straža“,
Odgovorni uredi’k: Lat. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.