Razne stvari. Iz domačih krajev. (Mil. knez in škof) so se vrnili v ponedeljek po noči iz Dunaja, kjer so bivali delj časa pri Skofovskih posvetovanjih. (Mesto pomožnega slnge) pri mariborskem c. kr. finančnem okrajnem ravnateljstvu s plačo 400 gold. je do 31. marca razpisano. Prosilci naj osebno izročiio svoje prošnje pri ravnateljstvu. Znati je treba zraven slovenskega tudi nemški jezik. (Po šmarskem okraju) kroži »prepis molitve, najdene v svetem grobu našega Gospoda Jezusa Kristusa v Jeruzalemu«. Izdala jo je neka S. Meden, tiskala pa tiskarna Dolenc v Trstu, kar ji nikakor ni v slavo. Molitev ie seveda docela izmišljena in je škoda za vsaki krajcar, ki se potroši za njo. (Nagla smrt na tnjem.) V soboto dne 18. marca se je vračal iz živinskega sejma na Ptujski gori neznan živinski trgovee, kateremu }e v Majšbergu postalo slabo. Prenočil je zategadelj v Majšbergu pri g. J. Koržetu. V nedeljo 19. marca dopoldne ga dvakrat na ležišču močno mrzlica strese in bil je pri priči mrtev. Mož je okoli 50 let star, njegova srajca je zaznamovana z imenom Jug. Pri sebi je imel klobaso in košček svinjskega mesa, zavito v star odlomek sodnijskega pisma sodnije Šmarske, ter 80 gld. v denarju. (Dva nova sejma) bodo v Velenji najbrž v kratkem dobili. Občinski možje so vsi zato, samo dotične stroške bo moral trg sam plačati. (Kapela.) Dne 13. marca smo pokopali Andreja Mira, zidarskega stavbarja, ki zasluži tukaj trajen spomin. Bil je skromen in priprost, veren kristjan in trden narodnjak, zna6ajen mož ter poStenjak od pet do glave. Vedno je imel dela obilno, ker je delal vestno in ob enem ceno. Poleg tega pa je bil blagega srca, ki s svojimi delavci ni trdo ravnal. V našern okraju je postavil veliko imenitnih in tudi kme6kih hiš. Pokojnik je med svojimi otroci zapustil sina, tudi stavbarja, ki ima vse o6etove lastnosti, ki ga priporo6ajo našincem. Svoji k svojim! Ker ie pokojnik bil zna6ajen, je bil tudi ud tukajšnega krajnega šolskega sveta. Naj po6iva v miru. (Radenski zdravnik), trd Nemec, že ima dekret, s kterim je nameš6en tukaj v trdo slovenskem okraju za okrajnega zdravnika. 0b6ine (po okraju) so dobile nalogo, da mu dajo 300 gld. letnega prispevka. Občine so 23. oktobra 1898. vložile proti temu zdravniku ugovor, ker ni sposoben za naše kraje, ko ne ve slovenski; povrh tega je še preeej drag. A ni6 ni pomagalo. To je ob6inam udarec v lice. Ko bi bil okrajni zastop v naših slovenskih rokah, se to ne bi zgodilo. Bog v6, ali bo še to odprlo o6i volilcem okrajnega zastopa, da bodo zdaj volili v okrajni zastop zna6ajne slovenske može, ali pa bodo dopustili, da pridemo popolnoma nasprotnikom v kremplje in pod ptuj6evo peto. (Rudeči petelin) se je 16. marca zjutraj ob treh priplazil na gospodarsko poslopje Jakoba Fleissingerja v Kraljevcih, župniie Sv. Jurija ob Š6avnici. Kuretnina mu je srečno ušla ter po grmovju veselo prepevala. Tudi so rešili živino, korita, in duri s hlevov. Poslopja so bila 1895. leta stara 105. let, in od tega leta je rudeči petelin trikrat po njih plesal, poprej pa v sto letih ne enkrat. Požarov je gotovo zlobna roka kriva. (Dčiteljske plače.) Občina ribniška na Pohorju sklenila je po predlogu g. Rudolfa Tommasija dne 16. marca 1899, prositi slav. deželni zbor štajarski, da zboljša ljudskim u6iteliem njihovo siromašno graotno stanje. Prošnja se \e izro6ila g. dež. posl. Vošnjaku. (Nobel ljudje.) K zadnjemu Sokolskemu ve6eru v »Narodnem domu« v Celju se je priplazilo tihotapsko tudi nekaj nemških oseb. Ko se njim je z lepa naznanilo, da se morajo odstraniti, jeli so kri6ati in se sklieevati na vstopnino, katere pa nikoli pla6ali niso! Vsled tega moralo se jih je s silo odpraviti. Nekdo izmed te lepe družbe je še pripomnil: Dobro, odidem, toda nikoli ve6 ne pridem v »Narodni dom«! E, Skoda! Celjski Nemci si bodo nemara za6eli domišljevati, da je naš »Narodni dom« za nje postavljen! (Iz šole.) Dvorazredna šola v Škalah bode po Veliki noči razširjena v trirazrednico. U6iteljem v Škalah je imenovan dosedanji podučitelj gosp. Fr. Pristovšek; podučiteljsko mesto pa bode namestovala gd6. A. Strnad. Šola v Velenji postane štirirazredna, kakor hitro bode pripravljena u6na soba. — V Planicah pri Mariboru je imenovan kot šolski vodja Ig. Skrbinšek iz Hajdine, kot učitelj pri Sv. Antonu v Slov. gor. Karol Pfibil od Kapele, kot stalen podu6itelj v Laporjah Oton Vobi6 iz Gornje Polskave, podu6iteljica je postala gospica Kristina Bregant pri Sv. Benediktu v Slov. gor. — Šola v Velenju se je razširila v štirirazrednico, Sola v Podgorju pri Slov. Gradcu v dvorazrednico. (V zavodu šolskih sester) v Mariboru je umrla 20. marca sestra Jeronima, prej Marija Ulaga. Rodila se je dne 1. sept. 1878 v Grižah, zvršila v zavodu žensko učiteljiš6e ter postala redovnica dne 15. avgusta 1898. Spretna }e bila v peresu ter tudi pesnikovala. Priporo6amo jo v molitev! (Trboveljski delavci,) doma Iz novomeškega okraja, se nam pritožujejo, da so dobili letos iz Rudolfovega popolnoma nemške pozivnice za vojaški nabor. Zdi se jim to jako čudno, a nam Štajareem še bolj, ker smo vajeni misliti na vzorne narodnostne razmere, kadar se govori o Kranjskem. Vrlim narodnim delavcem pa svetujemo, naj ob drugi priliki vrnejo nemške pozivnice ter zahtevajo slovenskih. (Nemško Kozje — adijo!) Prete6eni ponedeljek 20. marca prestali so kozjanski Slovenci hud boj, vršile so se namre6 ob6inske volitve za trg Kozje. Kdor pozna tamošnje razmere, brezobzirnost nasprotnika, razumel bo pa6, kaj se pravi zmaga. In zmaga je naša na celi 6rti, v vseh treh razredih. — VI. razred prišel je jedini nasprotnik, znani Anton Wachtschitsch starejši in še ta po žrebu. Nasprotniki volili so sami sebe. Oskrbnik Kragora imel je 2 glasa v I. razredu, za svojega gospoda in sam za sebe — in samo ta 2 glasa je vjel. Priskrbeli so si pooblastila od vseh strani. Gosp. dr. Heiss, zdravnik v Ormožu je bojda celo brzojavno pooblastil enega svojih, tako je tudi g. dr. Jabornegg advokat iz Celja dal pooblastilo svojemu služabniku v Kozjem in znanemu Polaku ni se ljubilo zavolj snega iti na voIiš6e, zato je dal «volmoht» o6etu svoje žene, a vse jim ni ni6 pomagalo. Zmagali so Slovenci. Slava vrlim volilcem in tudi «kat. pol. društvu za kozj. okraj,» ki je priredilo 2 volilna shoda in je s tem pokazalo, da se popolnoma zaveda svoje naloge in dolžnosti. Navdušenje kozjanskih Slovencev je nepopisno! (Napredek družbe sv. Mohorja.) Ali je letos še katera druga župnija tako lepo napredovala kakor Re6ica? Re6i6anov je okoli 3400, udov pa letos za 2°/? ve6! Kdor zna ra6uniti, pogodil bo približno število novih udov. Gast trgu in župniji, ki je že prej imela 205 udov! (Modras) je 14. t. m. v Re6ici pi6il neko ženo, ki je nabirala dra6je. Toplo solnee ga je zagrelo, in premikajo6a se korenina ga je razka6ila. Zaletel se je v priletno ženo ter jo zastrupll prav nevarno. Na hudo otekli roki so 6isto za6rneli vsi prsti. (Naii nasprotniki v Celju) so originelni ljudje. Nekaj let sem imajo to 6udno navado, da polagajo pred spomenik cesarja Jožefa tik Narodnega doraa od 6asa do 6asa venec z velikim Irankfurtarskim trakom. Tega pa ne store iz domoljubnih namenov, ampak, da na posebno očiten na6in pokažejo svoje prusko mišljenje, da dražijo Slovence in ob enem dajejo nekterim vro6ekrvnežf>m priložnost, pla6ati kako svoto za mestne uboge. Zadnji sneg pa je to neavstrijsko okrasitev eeljskih Nemeev vsaj za nekai 6asa z debelo plastjo skril o6em našega sicer strogega okr. glavarja. (Zmaga v Veliki Pirešici.) Iz Velike Pirešice se nam poro6a, da je pri ob6inskih volitvah dne 17. t. m. sijajno prodrla krš6. narodna stranka, nemškutarska pa popolnoma pogorela. Nasprotniki so dajali svoji nevolji odduška v takih besedah, da se bodo morali celo zagovarjati pred sodnijo. (Osebne vesti). Dne 14. t. m. ie bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava g. Jožef Dijak, avskultant pri okrajnem sodiS6u v Celju, doma iz ljutomer. okolice. — Državni pravdnik v Celju, dr. Jožef Galle je stopil v pokoj. Na njegovo mesto nameravajo neki postaviti dež. sod. svetov. dr. Bouviera iz Maribora, ki je, kakor slišimo, nezmožen slovenskega jezika v pismu (konceptu), a ustmeno ga lomi le za silo. Naše sodnijske razmere se razvijajo krasno! — Kontrolor možke kaznilnice v Mariboru V. Wenedicter je dobil naslov in zna6aj oskrbnika. — Okr. tajniku Tomažu Vajdi je svitli cesar podelil ob priliki umirovljepja zlati zaslužni križec. (Breški okrajni zastop) je v službi že celo leto 6ez postavno dobo. Naši nasprotniki so se bali, da utegnejo propasti v skupini veleposestnikov ter so znali razpis novih volitev zavleči. A c. kr. namestnija je vendar enkrat ukazala, da se zdaj morajo razpisati volitve. Slovenci ob kranjski in hrvatski meji! Stoite trdno pri teh volitvah! Sramota bi bila, 6e bi peš6ica zastarelih nem6urjev zopet vladala nad celim slovenskim breškim okrajem! (Sokolski večer) dne 19. marca v »Narodnem domu« v Celju je bil vkljub slabemu vremenu dobro obiskan. Ti ve6eri so vsled svojega mnogovrstnega vsporeda ob6instvu postali posebno priljubljeni. Tudi ta večer ni zaostajal za drugimi. Divili smo smo se krasno sestavljeni alegoriji. Pri telovadbi pokazivali so nam naši 6ili Sokoli 6udovito spretnost in mo6. Pri tem spoznali smo novo izvrstno sokolsko mo6 v osebi brSrartnika. Br. Perdan, ki je v kratkem 6asu bivanja med nami postal kot predstavljalec komi6nih prizorov obče priljubljen, razve. seljeval nas je tudi ta ve6er izvrstno s prednaSanjem kupletov. Izmed naiboljših pevcev sestavljen »Sokolski oktet« žel je posebno pohvalo od strani občinstva; pel je pa res izborno. Tamburaški zbor, sestoje6 iz večinoma novih udov, je pod novim svojim kapelnikom g. Mundo prav dobro igral. Tu se lahko vidi, kaj se da tudi brez penapeto strogega poduka dose6i. Upamo, da bo tamburaški zbor pod vodstvom gosp. Munde 6im dalje bolje uspeval. Na zdar! (Grozen umor.) V nedeljo na Jožefovo ob polno6i se priklati tolpa piianih pono6njakov pred gostilno Alojzija Preglava, mostnarja na vuzeniškem mostu. Iskali so sebi podobnega pobalina, da bi ga pretepli. Prišedši do mosta vstopi hlapec mlinarja Winklerja iz Mute v gostilno, zahtevajo6 vina. Gostilni6ar, poSten mož, mu ne da pija6e, ker je že tako pozno v no6 in je itak uže bil pijan. Vsled tega razka6en, za6ne hlapec razsajati po gostilni. Dva tam prenočujo6a kmeta potisneta razgrajalca na cesto. V tem mu pade v gostilni klobuk raz glave. Zdaj šele za6ne prav razsajati, zahtevajo6 svoj klobuk, druga6e pobije šipe i vrata. Oštir Alojzij Preglav odpre vrata ter mu da klobuk. Hlapec pa hipoma potisne nogo med vrata, zgrabi kr6rnarja na prsih ter ga za6ne z nožem zbadati. Mogo6e da mu je Se kateri njegovih tovarišev pomagal, ker je nesre6ni oštir dobil veliko ran. Vrnivši se ves razmesarjen v gostilno, vsede k pe6i ter re6e: «Zdaj imam pa že dovolj; umrl bom.» Gez nekoliko trenutkov izdihne svojo dušo. Vidi se, da že rodi sad vzgled onih ljudi sedaniega 6asa, kbteri cerkev in duhovnike psujejo ter hlapce in delavce od cerkve odvračujejo in pobožne, k službi božji gredo6e kristijane zasmehujejo in zani6ujejo. (Skušnje usposobljenosti) so bodo na mariborskem učiteliišču za6ele 1. maja ob 8. uri zjutraj. Prošnje se morajo vložiti predpisanim načinom do dne 28. aprila na ravnateljstvo. (Iz vojaških krogov.) Danes je preteklo petdeset let, cdkar se je prej slovenski infanterijski polk št. 47 tako sijajno obnesel v bitki pri Novari. V Mariboru Ieže6i bataljon tega polka je danes slovesno obhajal sponiin na omenjeno bitko. (Domač obrtnik.) Gosp. Karol Tratnik, pasar v Mariboru, je napravil za romarsko cerkev v Zagorji krasni lestenc za 18 sve6 in stane 250 gld. Kdor to delo vidi, vsak je ob6uduje ter hvali kot solidno in lepo. Vse je trpežno narejeno. Zakaj bi iskali pri nemških tvrdkah za drago ceno slabih re6i, ako imamo izvrstne doma6e, krš6anske obrtnike ? (Važna predloga.) Deželni odbor štajarski je predložil dva važna predloga deželni zbornici: 1) naj se ustanovi mesto deželnega vinarskega in sadjarskega komisarja v 8 plaeilnem razredu in 2) naj se na primernih krajih napravijo drevesnice, iz katerih bi dobivali ubožnejši posestniki drevesca prav po ceni. Da Spodnji Štajar ne bo pozabljen! Posebno opozarjamo, da se pri nas ne ustanovijo drevesnice blizu mest, ampak na deželi med sadjarji! («Proč od Radgone!*) V Gor. Radgoni se }e za6elo sedaj pred ob6inskimi volitvami veselo gibanje, ki meri na to, da se Gornja Radgona odtegne uplivu radgonske mestne gospode. Gornji Radgon6ani ho6ejo imeti ob6inski zastop za svoj hasek, ne pa za koristi Radgon6anov. Sedaj se zgodi vse, kar želi mestna gospoda v Radgoni. To raora nehati! Ako bodo Radgon6ani še nadalje uplivah na razli6ne volitve v gornjeradgonskem okraju, potem se bo za6elo delati na to, da dobimo tokraj Mure gospodarsko zadrugo in konsumno društvo, ki bo postavilo naše ljudi na svoje noge ter storilo most iz Radgone k nam nepotrebnim. Gornje-Radgon6ani, ne vdajmo se, volimo može, ki bodo skrbeli za naše koristi! Prihodnji6 še izpregovorimo ve6! (Naš nrednik) iavlja cenjenim 6itateljem ne ravno veselo vest, da je dne 13. marca propal pred porotniki v tožbi zaradi neke trditve proti znanemu Pistorju v Št. Ilju ter bil obsojen na jeden mesec zapora. Pistorja je zastopal državni pravdnik dr. Nemani6. Lani je dobil naš urednik 7 mesecev, letos jeden, kar znaša skupaj 8 mesecev. (Duhovniške spremembe) V Dobrno je prišel kot duhovni pomo6nik častiti gosp. Mat. Zemljie. Iz drugih krajev. (0 zadružnem gibanju) piše ,Glasnik': Zadružno gibanje lepo napreduje tudi po Štajarskem in celo v Istri. Na otocih se je pri6elo živahno zanimanje za posojilnice in gospodarske zadruge. Pop Josip Pava6i6, kapelan v Belem na Cresu, \e zanesel to misel med ljudstvo in upati je, da se kmalu oživi mnogo krepkih trdnjav gmotnemu in narodnemu obstoju tamoSnjega Ijudstva. (Za trgovce in obrtnike.) Trgovinski minister Dipauli je sklenil poslati v podporo avstrijskega obrta in trgovstva strokovno izvežbane može v razne trgovsko važne kraje, kjer bodo skrbeli za dobre trgovske zveze med tujimi in našimi kraji. Take može bo izbral po nasvetu trgovskih zbornic. Plače bodo imeli 5000 do 8000 gld. na leto po razmerah kraja, kjer bodo delovali. Šele potem bo mogoče vzlasti pri nas na jugu vspešno organizovati obrtništvo, vrediti vzlasti našo lesno trgovino in lesne pa tudi druge obrti. Dotlej snujmo obrtne zadruge. Ž njimi bodo posebno stali eksportni agentje v dotiki. Skrbeti moramo, da dobimo tudi kakega Slovenca za to mesto. (Velik požar.) V Ameriki v Novem Jorku je bil zadnji petek velik požar. Zgorel je hotel Windsor, ki je imel 7 nadstropij in 600 sob. Ostanke 12 gospa in 2 mož so našli zgorele med podrtinami, 40 oseb še manjka, menda so popolnoma zgorele. Težko ranjenih je 33 gospa in 17 mož. Gospodar hotela }e znorel med požarom, njegova hčerka in gospa sta skočili z okna ter se ubili. Društvene zadeve. (Za dijaško kubinjo) v Mariboru je darovala okraina hranilnica v Slov. Bistrici 80 K., č. g. župnik M Osenjak 6 K. (Družbi svet. Cirila in Metoda) v Ljubljani so poslali: Sl. posojilnica v Framu 5 gld., Gospa Ana Majcen v Mariboru kot denarni6arka ženske podružnice 37 gld. 06 kr., Gd6. J. Ladinkova v Št. Lovrencu nad Mariborom nabrala v veseli družbi odli6nih narodnjakov na Smolniku 5 gld., 6. g. Andrej Podhostnik, župnik v Dramljah, 10 gld., 6. g. Fr. Korošec, nadžupnik na Slatini, 10 gl. 73 kr., katere so zložili prijatelji na veselici katol. polit. društva na Slatini, 6. g. kapelan Anton Srabo6an nabral o priliki ustanovitve «Delavskega društva* v Laporju pri Slov. Bistr. 7 gld. 47 kr., slavna posojilnica v Brežicah 10 gld., podružnica za Slov. Gradec in okolico 12 gld. 60 kr., Izvenakad. podruž. v Gradcu po g. Fr. Hrašovcu 4 gld., slv. Posojilnica v Mariboru 100 gld., Ormoška ženska podružnica 22 gld. 80 kr., družbeni skupi6ek za pomoran6o gospice Tilke Vidmarjeve v družbi v «Narodnem domu> v Celju 5 gld. Slava slovenskemu rodoljubju! Živeli nasledniki! (Delavsko podporno društvo v Celji) skliče na cvetno nedeljo dne 26. t. m. ob 4. uri popoldan v »Narodnem domu> redni ob6ni zbor s slede6im sporedom: Pozdrav predsednika, poro6ilo tajnika, poročilo blagajnika, volitev novega odbora, slu6ajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. (Konsurano društvo) za okraj Gornjigrad imelo bo svoj sedež v Re6ici. Na velikono6ni pondeljek ob treh popoludne se zberejo v Re6ici vsi mnogoštevilni prijatelji mo6no pri6akovanega društva. V poslopji št. 51 bo zaupno posvetovanje o pravilih, potem sledi volitev za6asnega odbora. Število prvih udeležencev bo povedalo, kdo želi in ho6e biti konsumljan! (Za družbo duhovnikov) so meseca januv. in februv. vpla6ali 66. gg. Menhart J. 11 gl., Meznari6 Mat. 13 gl., Ravšl A. 20 gl., Cestnik Ant. 11 gl., Mihalič Jož. 30 gl., Casl Fran 20 gl., Brglez Jan. 10 g!., Flek J. 3 gl., Cizek A. 12 gl., Frece Mat., Eferl Mat, Al. Šijanec, Voh Jern., Srabo6an Ant., Štrakl Mat., Brglez Jan., Zabukošek Kasp., Gaberc Simon po 1 gld. (Iz Ptuja.) Pri ob6nem zboru «Hranilnice in posojilnice v Ptuju 9. t. m. vršila se je dopolnilna volitev. Naraesto umrlih udov ravnateljstva gg. Urbasa, Jurca in dr. Ploja so se izvolili gg. dr. Horvat, Ant. Jurea oba iz Ptuja in Jožef Kralj, dekan na Zavr6u. Ravnateljem je bil izvoljen g. dr. Fr. Jurtela. Vsled tega obstoji naeelstvo iz teh le udov: g. dr. Fr. Jurtela, ravnatelj. Odborniki: gg. Bren6i6, Jurca, dr.Horvat, Kralj, Mikel, Ožgan, Zelenik. Nadzorstvo je ostalo nespreraenjeno.