* K<>*u
vlnt.
IZHAJA \ SAK TOREK. CiiTilTiiK LN SOliOTO.
»Jena po8ame*.iii številki Din
¥
rRGOVSKI UST
čascp^ seol trgovino, Industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za >4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulicL Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
LETO X.
Teleiou št. 552.
LJUBLJANA, 13. januarja 1927.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 4.
Za red v prometni službi!
Prometni minister brig. general Svetislav Mirosavljevie je ob priliki prevzema resor ta Saobracaja dostavil vsem zbornicam dopis sledeče vsebine:
»Ob prevzemu uprave resora ministrstva saobracaja smatram poleg ostalega za svojo prvo dolžnost, da v najkrajšem času uvedem v splošnem red v prometni službi. Za izvedbo tega načela so osnovni predpogoji: povzdi-ga autoritete oblasti, upeljava discipline pri osobju glede izvrševanja poslov in povzdiga morale pri celokupnem perscnalu. Izdal sem tozadevno že potrebne naredbe in upam, da bodo dosegle svoj uspeh. Da pa bi se v tem prizadevanju dosegel čim izdatnejši rezultat, a na drugi strani, da bi se slabi nameščenci ne krili nadalje med dobrim osebjem ter da ne bi bilo dobro osobje po krivici na slabem glasu radi zlorab slabega osobja, bom storil vse kar bo v moji moči in bom na najenergičnejši način preganjal vsako zlorabo, dokler se mi ne posreči upeljati splošni red.
Zato se obračam na zbornico s prošnjo, da me tudi ona pri tem mojem prizadevanju podpira. Ta pomoč bi obstojala v tem, da sporoči moje želje vsem gospodarskim organizacijam svojih interesentov ter jih pozove, da
vse' nepravilnosti in zlorabe, kakršnega si bosli značaja, ki jih vrši kak na-stavljenec v prometni službi, preko zbornice sporočijo mojemu ministrstvu. Da bi se moglo tozadevne pritožbe vzeti v pretres in z njimi doseči želieni cilj, je potrebno, da so vsi podatki točni, precizni in konkretni ter da je točno naveden dan, kraj in pred-
met ter oseba ali instanca, proti kateri se pritožujejo. Za čim uspešnejšo preiskavo je treba navesti tudi priče, v kolikor obstojajo. Preiskava se bo v vsakem takem konkretnem primeru izvršila hitro ter se bo rezultat naznanil trgovski zbornici. Minister se nadeja, da bo taka podpora od strani gospodarskih krogov dosegla poln uspeh.«
Na podlagi gornjega poziva, je naša Zbornica za trgovino, obrt in industrijo prosila potom okrožnice Zvezo in-dustrijcev, Zvezo obrtnih zadrug in vse gremije, da ji čim preje sporočijo, ali in v koliko se čujejo v krogu ■interesentov pritožbe proti postopanju posameznih železniških organov odnosno železniške uprave na škodo gospodarskih krogov, da zamore zbornica izdejstvovati pri ministrsvu potrebno remeduro.
Pritožbe bi bilo razporediti: I. na pritožbe proti razmeram v potniškem prometu in II. v blagovnem in sicer: a) glede trajanja prevoza, b) glede poškodb blaga pri prevozu, c) glede razlik v teži in primanjkljaju blaga, d) glede skladiščne službe, e) ,glede reklamacijske službe in povračila voza-rin ter končno III. plede dobav železniški upravi in izplačila pogodbenih vsot.
Brezdvomno bodo posamezniki in organizacije to priliko v interesu ureditve naše prometne mizerije dobro izkoristili. Seveda mora biti vsaka pritožba utemeljena, opremljena s točnimi podatki, ker je zbornica sicer niti ne bo mogla predložiti g. ministru, ki je z gornjim dopisom najlepše dokazal. da ima resno voljo sanirati prometno službo.
število konkurzov v Sloveniji.
V letu 1926 je bilo pri protokoliira-nih tvrdkah v Sloveniji razglašenih 29, a v letu 1925 32 konkurzov, in sicer pri posameznih tvrdkah 18 (21), pri javnih trgovskih družbah 2 (5), pri družbah z omejeno zavezo 3 (3), pri delniških družbah 2 (1) in pri zadrugah 4 (2). Pri neprotokoliranih tvrdkah je 1. 1926 zabeležilo 48 (46) konkurzov. Skupno je bilo tedaj v Sloveniji lani 77 konkurzov, v letu 1925 pa 78.
Celotno se tedaj število konkurzov v Sloveniji v leta 1926 skoro ni spremenilo. Samo 1 konkurz mani kot v letu 1925.
Število konkurzov nam da najtoč-nejšo sliko o težkemu gospodarskemu položaju. Kaže nam tudi, da se prilike v letu 1926 niso ublažile, vsaj pri nas v Sloveniji ne. Privadili smo se bremenom, ne čutimo niti kako pod bremeni padamo. In ker se našega tarnanja ni čulo, se je v splošnem sodilo, da se je gospodarski položaj omvlil, da je napetost popustila. Številke pa govore drugače. In te številke ne varajo, so točne in zanesljive. V njih se kažejo vse težkoče prošlega poslovnega leta. Večina podjetij je bilo v najhujši konkurenčni' borbi v resnici boj za eksistenco. Mnoga so v boju padla, velik del pa krvavi in vegetira. Pri trajanju sedanje stagnacije je pričakovati še hujših žrtev, kajti 'Pfi že izčrpanih rezervah bo oslablje-
Tlli® podjetjem konkurenčni boj 'ge težji!
Pobijanje draginje.
Z res vsega posnemanja vredno vnemo se pri nas pobija draginjo. Saj bi o tem niti toliko ne pisali, če bi to ne bila specialiteta Slovenije. Pa je zato potrebno, da vsaj tu in' tam opozorimo gospodarske kroge tudi izven Slovence, kako smo neumorni na delu za pobijanje cen.
Skoro vsaka številka »Uradnega lista« ljubljanske in mariborske oblasti priobčuje po nekaj javnih žigosanj vorižnikov'. Zadnji tak »verižnik« je 16-letni krojaški vajenec I. S., ki je bil obsojen »verižništva« radi tepa, ker je prodaial na nekem sejmu čepice, ne da bi podrobno ali sumamo označil cene tako, da bi iih lahko razločno vsakdo videl. Težko, res težko ie na iti tukaj zvezo med dejanjem 16-.letnega vajenca in navijanjem cen. Če bi to ne imelo tako težkih posledic za ime kaznevanca, bi' se moral človek takemu pobijanju draginje smejati in pomilovati kvečjemu preganjalca!
Dnevno čitamo po čas op ih o velikih tatvinah, o organiziranih napadih, o ropih pri belem dnevu itd. Ali bi ne kazalo opozoriti varnostne organe, da posveča i o raje svojo pozornost nevarnejšim elementom, ki ogrožajo premoženje in varnost liudij v opasnejši meri kakor pa »verižniki«, ožigosani v našem »Uradnem listu«?!
TRGOVINSKA POGODBA MED NAŠO DRŽAVO IN ZEDINJENIMI DRŽAVAMI.
Poslanik Zedinjenih držav v Beogradu Princ je izjavil napram novinarjem, da se vrše med Jugoslavijo in Zedinjenimi državami pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe, ki bo sestavljena na podlagi prejšnje trgovinske pogodbe.
Gibanje cen v veletrgovini.
Za mesec december 1926 priobčuje zadnji beograjski »Privredni Pregled o gibanju cen v veletrgovini sledeče poročilo:
I
ca
.o
o
O
5'.S Sl §5'A¥I
G •o1.®, p •X ~ '> o T3 JU
C t-i	|	ir|	rn
. —	aJ	«3	N
o
>
•5
5>
jjovpr. 1913 povpr. 1925 januar 1926 lebr. 1926 marec 1926 april 1926 maj 1926 junij 1926 julij 1926 avgust 1926 sept. 1926 oktober 1926 nov. 1926 d e e. 1926
1001 1001 100 186111882 1633 149o|l615|1533 13771154811538 1381 [165111538
100
2022
1751
1751
1907
1420|1645|1508|1890
1447
1535
11610
1466
1359
1403
1471
1472
16391366[1749
1408
1380
1371
1446
1530
1612
1700
1244 1745 11881708
100
1462
1363
1366
1359
1368
1371
1359
I o §> o ^ s
Is
100
1969
1823
1758
1718
1705
1684
1678
13291645
10501800113301642
1113|l864|1326i1651
116111882 1315 1233jl895il283 1233| 1910|1321
1676
1682:
1650
100
1804
1596
1556
1592
1593 1542 1495 1476 11443 11459 1494 1529 1548
V mesecu decembru se je celotni indeks napram stanju v prejšnjem mesecu dvignil za 19 točk ali za 1% %. Ta neznaten porast je povzročila večinoma podražitev druge skupine (jajc in živine) in podražitev sladkorja v skupini kolcnijalnega blaga. Ostale skupine so ostale ali neizpremenje-na, ali pa izkazujejo le nebistvene iz-premembe.
Denar je bil v decembru stabilen. Izyoz in uvoz sta bila slaba. Splošna konjunktura je bila v obče slaba, nekoliko živahnejši promet je bil edino v detajlni trgovini, kako običajno pred prazniki.
Povprečni indeks cen, katerega sestavlja »Privredni Pregled«, izkazuje za leto 1926 (1925)
a) v skupini poljedelskih pridelkov 1452 (1861) točk;
b) v skupini živine in živalskih izdelkov 1545 (1882) točk;
c) v skupini sadja in sadnih izdelkov 1308 (1633) točk;
č) v skupini stavbenega materijala 1821 (2022) točk;
d) v skupini kolonijalnega blaga 1341 (1462) točk;
e) v skupini industrijskih izdelkov 1691 (1969) točk;
Celotni povprečni indeks izkazuje torej 1527 (1804) točk.
Ob primerjavi povprečnega indeksa v 1 1926 s povprečnim indeksom v 1. 1925, ki izkazuje 1804 točk, moremo ugotoviti, da so se glavni predmeti v veletrgovini pocenili v 1. 1926. za 277 točk ali za okroglo 15%. Pocenitev je deloma povzročila okrepitev dinarja, deloma izpremenjena konjunktura. Za boljšo presojo gibanja cen v 1. 1926 je treba primerjati cene v tem letu s cenami v mesecu decembru 1925. Razlika med celotnim indeksom cen v 1. 1626 in med indeksom za mesece december 1925 znaša 113 točk, ali 8V4. Ako pa primerjamo cene v decembru 1926 znaša razlika 92 točk, ali približno 6%.
Padec cen v izmeri 8% pri primerjanju povprečnega indeksa za 1. 1926 s povprečnim indeksom koncem leta 1925. je povzročilo izključno izpre-memba konjunkture. Izpr omemba v valuti ni vplivala na ceno v izdatnejši meri nego preje, ker je bil dinar relativno celo leto stabilen. Zbog tega celotni indeks ne kaže tako velike iz-premembe (samo 8%), dočim je v letu 1925, v katerem se je stanje dinarja gibalo, znašala razlika med cenami začetkom in koncem leta približno 20 odstotkov.
Celotni indeks ccn izkazuje v letu 1926 v prvih petih mesecih neznatnej-še izpremembe. Še-le v mesecu juniju
se je nivo cen zniževal, v novembru pa zopet dvignil. Najvišji nivo je bil v mesecu januarju (1596), najnižji v avgustu (1443). Razlika med obema mesecema znaša 153 točk ali 10 odstotkov.
Pri presoji valovanja cen je treba upoštevati tudi razmerje cen napram vrednost sedanjega dinarja za skoro indeks v letu 1.926 znaša 1527 napram 100 v letu 1913, kar znači, da so bile cene v 1. 1926 za 15-krat večje nego pred vojno. Če pa upoštevamo, da je vednost sedanjega dinarja za skoro 11-krat manjša nego v predvojni dobi, znači to, da se je cena blaga, pretvorjena v papirnate dinarje, dvignila za 4.32-krat, a pri pretvorjenju v zlati dinar, znaša podražitev približno 40 odstotkov. To razmerje se opaža pri primerjanju predvojnih in sedanjih cen tudi v drugih državah, vsled česar se mora smatrati, da je navedeno razmerje normalno.
Sejem za kožuhovino v Ljubljani.
Krznarje in trgovce s kožami divjih živali opozarjamo na sledeče: Kožni sejem so prične dne 24. I. m. ob 8. uri zjutraj in se vrši na prostoru Ljubljanskega velesejma. Tega dne se bo kupovalo in prodajalo na drobno, zlasti pa bo Lovska zadruga, oziroma Divja koža < prevzemala od zamudnikov v komisijo kože vseh vrst v svrho kasnejše organizirane prodaje na dražbi.
Dne 25. januarja t. 1. se bodo na velesejmu sortirale v komisijo izročene kože. Sprejemanje kož pa se brezpogojno zaključi tega dne ob 12. uri.
26. t. m. se vrši od 8.—10. ure dop. ogled posameznih partij kož. Interesenti si zamorejo ogledati blago v tem času v paviljonu »J« na velesejmu. Ob 10. uri pa se prične aukcija kož v sortiranih partijah in traja do 12. ure. Dražba se ob 15. uri pop. nadaljuje do 17. ure, ko se zaključi.
Prihodnji dan, 27. t. m. bo obračun s kupci in oddajale se bodo kupljene oziroma izdražene kože divjih živali.
Letošnji kožni sejem bo bogato založen s kožami vseh vrst divjačine in tako bo nudil najboljšo priliko, da interesenti tu krijejo svoje potrebe.
ZA STABILIZACIJO DINARJA.
Minister za finance je kmalu po nastopu sklenil z neko večjo ameriško banko pogodbe za kredit nekaj sto milijonov dinarjev v svrlio stabilizacije dinarja po zgledu drugih držav, na primer Češkoslovaške, Belgije itd., ki so se za okrepitev stabilizacije valute poshmle istega 'sredstva. Od pogojenega kredita bodo znašale obresti 'A % vsako četrt leta. S tem kreditom je zadosti zavarovana stabilizacija dinarja, ker se bo v primeru slabega dotoka deviz v izvensezonski dobi mogel črpati dovoljeni kredit. — V zadnjem času se zopet oglašajo pristaši zlate valute, ki priporočajo definitivno stabilizacijo dinarja s prehodom na zlato valuto na ta način, da bi se na primer naših 10 papirnatih dinarjev računilo za en zlat dinar. Prepričani smo, da bodo merodajni faktorji, predno se odločijo za tako akcijo, temeljito preštudirali posledice in napake prehodov na zlato valuto v dragih državah, na primer na Poljskem in v Belgiji, da obvarujejo naše gospodarstvo škod, katere bi jih ob prenagljeni izpremembi utegnile zadeti. Gospodarstvo nima na zlati valuti prav nobene-
gre na rovaš prvega polletja; v juliju ! je znašala še 2.7 milijarde frankov, in se je od tedaj do decembra za 252 milijonov znižala. Zadnji meseci so bili močno aktivni.
Doneski davkov so kazali navzgor idočo tendenco.
Iz navedenih podatkov vidimo, da je gospodarska produkcija Francije v letu 1926, izvzemši poljedelske pridelke, dosegla v splošnem povoljne zaključke. Sicer so se v zadnjem času začeli v industriji in trgovini kazati nalahni znaki krize (»Trgovski list je že o tem pisal), a niso bili še posebno vznemirljivi in jim zaenkrat ne pripisujejo večjega pomena. Francija ima to veliko gospodarsko prednost, da tvori s svojimi kolonijami veliko gospodarsko enoto, izpopolnjujočo se. !
TARIFNI BOJ IIAMBURG-TRST.
Za 10. februar 1927 je sklicana na Semmering konferenca, ki se bo pečala z likvidacijo takozvanega tarifnega boja med lukama Hamburg-TrsL Hudi konkurenčni boj obeli teli pristanišč je povzročil, da so morale voziti železniške uprave z voznino, ki na krila niti lastnih stroškov. To neprestano zniževanje voznine se je izkazalo slednjič kvarno za vse udeležene železniške uprave in je zahtevalo vsestransko zavovoljivo rešitev. Na konferenci v Hamburgu v jeseni 1926 so določili, naj ima vsaka železniška uprava iu-dividuelno pravico, da dovoljuje vozne ugodnosti, da pa mora druge železniške uprave prej o tem obvestiti. Ta dogovor je pa veljaven samo do 31. decembra 1927. Da se vse to in drugo uredi, so sklicali omenjeno konferenco na Semmering.	v
• * *
1’RAfcKI DENARNI ZAVODI.
V	začetku letošnjega leta so rastle vloge pri praških hranilnih zavodih v nenavadni izmeri, visoko presegajoči prejšnja leta. Pa je bilo treba 1. januarja plačati najemnino in še 10 odstotni povišek najemnine. Samo »pri Mestni hranilnici v Pragi so znašale hranilne vloge v prvih 6 dneh januarja 9 milijonov K6 ob povprečnem številu 3000 dnevnih vlagateljev. Značilno je, da je največ vlagateljev iz nižjih slojev z majhnimi zneski in da odpade precejšnji del vlog na šolsko mladino. Praška Mestna hranilnica je izredno močen denarni zavod, stanje njenih vlcg 31. decembra 1926 je znašalo 1.355,007.000 čeških kron, to je
2.276,641.000	dinarjev, tcrej dobri dve milijardi in ena četrtina. Varčevanje mladine bi bilo dobro povscd gojiti.
* * *
STATISTIKA 0 PRFJ)PISANI DOHODNINI.
Delegacija ministrstva financ 'objavlja uradno, da izide dne 13. t. m. v'Uradnem listu štev. 4 ex 1927 statistika v Slove-
niji predpisane dohodnine za leto 1926.
Iz te statistike je razvidno, da je bilo v lotu 1926 v Sloveniji 31.200 dohodninskih zavezancev, ki so imeli skupaj 431 milijonov 742.000 Din čistih dohodkov.
Od teh dohodkov dobi država na davku	20,480.285	Din,
na 10%nem povišku	291.327	Din,
na 15%nem povišku	420.386	Din,
na edinstvenem državnem pribitku	17,907.072	Din,
na '60%nem izrednem pribitku	11,729.721	Din,
skupaj tcrej 50,828.791 Din,
t. j. okroglo 50,830.000 Din ali v odstotkih izraženo 11.7% od ocenjenih dohodkov.
Predpis dohodnine poviškov in državnih pribitkov znaša: za mesto Ljubljana 13,074.000 Din ali 25%, za avtonomna mesta: Celje, Maribor, Ptuj 8,150.CC0 Din ali 16%, za Prekmurje 1,674.000 Din ali 2.3%, za vso ostalo Slovenijo 27,932.000 Din ali 55%, torej skupaj 50,830.000 Din, t. j. 100% od celokupnega ‘predpisa.
Trgovina.
V	Avstriji se podraži kruli. Tovarne za kruh hočejo ceno kruha podražiti na 80 grošev. Za povod navajajo, da so se 1 porabile vse zaloge moke, katero morajo sedaj kupovati po višji ceni. Oblasti so pripravljene podražitev odobriti pod pc- j gojeni, da zvišajo peki težo kruha za 2 dekagrama.
Standard Oil Co v Rusiji. »Chicago Tribune« poroča: Med ameriško petrolejsko družbo, ki je podružnica družbe Standard Oil, in med sovjetsko vlado so se pričela pogajanja o nakupu ruskega petroleja. Posamezne točke pogodbe so ž< izdelane iu podpisane. Pogodba vsebuje prvič zanimivo kompenzacijsko j klavzulo, kjer izraža Rusija svojo pr:- ! pravljenost, da bo plačala 5 odstotkov j prejšnjim lastnikom ruskih petrolejskih vrelcev, ki jih je sovjetska vlada konfi-scirala.
Poenotenje postopanja na blagovnih
borzah. V najbližjem času se bodo sestali zastopniki češkoslovaških, avstrijskih, nemških, bolgarskih, jugoslovanskih in rumunskih žitnih ekspertov na konferenci, da se pomenijo o izenačenju postopanja na blagovnih borzah njih dežel. Pri tej priliki bedo obravnavali tudi druga gospodarska vprašanja.
Pragi za madjarske železnice. Madjar-sko državne železnice so razpisale nedavno licitacijo za dobavo vetje množine železniških pragov. 60% dobave so prevzeli domači dobavitelji, za 12 milijonov dinarjev pragov je pa naročila Madjarska v Jugoslaviji. Dobave so dobile samo one naše tvrdke, ki so že doslej dobavljale materijal za madjarske železnice.
Važno za izvoznik® mesa v Nemčijo. Iz ministrstva trgovine in industrije se do-znava (da bi se zopet ne prjpetile nepri-
jetnosti, kakor se je to zgodilo trgovcu g. Donneru iz Zagreba), da se mora pri izvozu mesa v Nemčijo paziti na to, da je skupaj z zaklanimi prašiči poslati tudi srce in pljuča, da se lahko ugotovi, da so bili prešiti zdravi ali ne, ker je v Nemčiji še v veljavi zakon iz leta 1923, po katerem je meso, ko je se pošlje brez srca in pljuč, zavrniti.
Indeksna številka za veletrgovino v Nemčiji. — Za dan 5. januarja 1927 pre-računjena indeksna številka 136.5 je za
0.4% nižja nego prejšnji teden. Za mesec december preračunjena številka se na-pram prejšnjemu mesecu ni izprgmeni-la, znaša namreč za oba meseca 137.1. Agrarni produkii so se podražili za 0.6%, industrijski izdelki pa pocenili za 0.8, dočim so se sirovine in polfabrikati za industrijo neznatno podražili.
Anketna komisija za svobodno luko na Sušaku. Na inicijativo Saveza trgovcev na Sušaku se namerava ustanoviti odbor, ki bo deloval na to, da postane Sušak svobodna luka. Savez je poslal vsem javnim čini tel jem na Sušaku poziv, v katerem pravi, da bo trgovinsko ministrstvo v kratkem sklicalo v Zagrebu anketno komisijo za svobodno luko na Sušaku in da je treba v zvezi s tem ustanoviti propagandni odbor.
Industrija.
Stailna razstava industrijskih izdelkov v Vinkovcih. Na predlog predsednika Zveze industrijcev v Vinkovcih se osnuje na vinkovskem kolodvoru stalna razstava industrijskih izdelkov. Namen razstave je opozoriti potnike na izdelke domače industrije.
Poljaki in srednjeevropski železni kartel. Poljska železna industrija je začela z novimi pogajanji s srednjeevropskim železnim kartelom. V zadnjih tednih je šel poljski eksport zelo nazaj, ker .so srednjeevropska podjetja nastopila proti £cljakom z enako visokimi cenami. To je najbrž vzrok, da iščejo Poljaki na novo stikov s srednjeevropsko železno industrijo. V dobro poučenih krogih ra-čunijo s tem, da se bo sporazum dosegel ln da 'bodo Poljaki kmalu v mednarodnem kartelu.
Nemci in južnoafriški petrolej. Iz Južne-Afrike prihaja vest, da se neki nemški konscrcij zanima za ondotne petrolejske vrelce. 25.COO ton tamošnjih proizvodov so že poslali v Nemčijo. Nemški koncern, ki bo obstojal iz kemične tovarne in iz več bank, bo imel na razpolago dva milijona funtov in bo ustanovil z njima v Južni Afriki novo petrolejsko industrijo.
Anglija in jekleni kartel. V začetku februarja se bedo sestali zastopniki Anglije in v jeklenem kartelu združenih držav, da se dogovorijo o pristopu Anglije h kartelu. Glede vstopa Anglije je mnenje optimistično; o angleških zahtevah in o dosedanjih predpripravah pa ničesar ne objavijo. Iz vsega lahko sklepamo, da je stvar v dobrem tiru.
ga interesa, pač pa ima interes na stabilnosti dinarja, pa naj bo to potem zlat ali papirnat. Zaradi lega smatramo, da jc vsaka izprememba, ki bi samo utegnila ogrožati stabilizacijo dinarja, škodljiva za uaše gospodarstvo.
Francosko gospodarstvo 1926.
Božična priloga lista >'Le Temps prinaša zanimive številke o gospodarskem razvoju Francije v preteklem letu.
Za poljedelsko produkcijo je bilo lansko leto zelo slabo. Neugodno vreme je vplivalo na pridelek v veliki izmeri. Pridelek pšenice je nazadoval, deloma tudi vsled zmanjšanega posejanega prostora, od 9U milijonov stotov na 67 milijonov. KaČunijo, da bo treba 18 do 20 milijonov stotov uvoziti. Glede zvišanja posejanega sveta upajo na ugodni vpliv pšenične carine, ki je stopila v veljavo 1. januarja. Tudi krompirju je vreme škodovalo; prav tako izkazuje sladkorna pesa manjši pridelek, skupno produkcijo cenijo na 600.000 toii, minus na 60.000 ton. Import sladkorja bo velik. Dalje je bila vinska letina za skoraj 33 odstotkov slabša kot leta 1925 in je dala samo 40 milijonov Hektolitrov, 1. 1925 pa ca 62 milijonov.
Ugodnejši je bil razvoj industrijske produkcije. Premoga so nakopali v prvih 10 mesecih 43 milijonov ton, kar odgovarja letni produkciji 52 milijonov ton, za 4 milijone več kot 1. 1925. Pred vojsko so nakopali na ozemlju sedanje Francije ca 44 in pol milijona ton na leto, torej se je produkcija dvignila že nad predvojno. V kovinski industriji je delalo 154 plavžev, 33 jih je bilo pripravljenih, 30 jih je bilo v popravi ali v prenavljanju. Litega železa so napravili v prvih desetih mesecih 8 in pol milijona ton, jekla pa 7 in pol (glej tudi Kovinski trg«), v obeh vrstah več kot leta 1925. Francoska tekstilna industrija je mogla nadaljevali ugodno zaposlenost prejšnjega leta. Bombaževa industirja dela s 93 odstotki predvojne kapacitete, predilstvo z 98 odstotki; 65 odstotkov njegovega eksporta gre v francoske 'kolonije. Tudi volnena industrija izkazuje zadovoljiv razvoj.
O brezposelnosti beremo, da je bilo na koncu leta 6700 ljudi brez dela, torej prav minimalen znesek. Največje število je dosegla brezposelnost na Francoskem leta 1921, in sicer 91.000.
Dohodki železnic pri največjih 7 družbah so dali nad 12 milijard frankov, od kojega zneska pride na državne železnice 1.8 milijarde frankov.
Zunanja trgovina Francije je bila v prvih 11 lanskih mesecih sicer še z 252 milijoni frankov pasivna, dočim je bila v istih mesecih leta 1925 z 2 in pol milijardami aktivna. A ta pasivnost
LISTEK.
Lj. čurčin:
Vprašanje organizacije zunanje službe.
fNndaljevanje.)
Ker je komercializacija zunanje službe tudi eden problemov, ki nas posebno zanimajo, hočemo se nekoliko pomuditi pri njem, vpoStevajoč dosedanje izkušnje držav z bolj razvitimi gospodarskimi odnošaji v inozemstvu; poudariti pa moramo takoj, da je ta nova orientacija zunanje službe v vseh državah še nejasna in da niti ona organizacija te gospodarske strani do danes še ni toliko napredovala kot svojčas organizacija avstro-ogr&ke zunanje 'službe.
Čeravno smo prepričani, da posamezne naloge te službe glede gospo-, darstva večinoma segajo ena v drugo, vendar hočemo radi boljšega pregleda razločevati dve glavni strani gospodarskega udejstvovanja zastopnikov v inozemstvu:
a)	dolžnosti glede zaščite nacionalne trgovine skupno s poročilno sluzou
o	tem predmetu; sem spadajo vse gospodarsko - tehnične naloge in vsa praktična vprašanja, ki se nanašajo
na uvedbo, na razvoj prodaje domačih proizvodov v inozemstvu, kakor tudi služba glede obveščanja inozemskih konsumentov in trgovcev^ in o možnosti domače delavnosti naših trgovcev in konsumentov, o mogpiosti prodaje naših in inozemskih proizvodov; in
b)	dolžnosti glede posredovanja go-spcdarsko-političnega značaja, ki se nanašajo na sklepanje trgovskih pogodb, na najemanje državnih posojil, na udeležbo pri velikih dr/avniih nabavah itd., kakor tudi na zaščito domačega gospodarstva vobče, v kolikor se nanaša na inozemstvo.
A.	To razdelitev smo napravili tudi zato, ker te dve strani službe vršijo različni organi zunanje službe. Vrši-tev dolžnosti glede zaščite in podpiranja zunanje trgovine, kakor tudi glede za to potrebne poročilne službe, treba organizirati v konzulatih in to najbolje v posebnih trgovskih od-delenjih. Organizira jih konzul ali njegov namestnik, po dovršeni organizaciji pa jih lahko pod nadzorstvom konzula ali njegovega namestnika izvršuje tudi v ta namen določen pisarniški uradnik; v nekateTih državah r.o v t'* «’v-rho dodeluje konzulatu poseben strokovnjak, ki pozna tudi posamezne stroke domačega gospodar-
stva in kojega prva naloga je, da se seznani z vsemi detajli, s tržišči in gospodarskimi zastopniki v področju dotičnega konzulata. Tako organiziranemu trgovskemu odelenju konzulata bi morala zlasti v državah, v katerih privatna poročilna služba ni razvita glede preskrbitve potrebnih informacij in zvez, iti na roko lastna ko-lonija, to je zbor domačih državljanov v inozemstvu. Kolonijo treba tudi sicer pritegniti in organizirati v društva, n. pr. dobrodelna itd.; tre-balo bi pa tudi v državah, s kojimi ohsoje bolj razvite trgovske zveze in v katerih so člani kolonije večinoma pridobitnega stanu, iz njenih članov in eventualno s pomočjo podanikov dotične države ustanoviti posebno mešano trgovsko zbornico, ki bi sodelovala z omenjenim trgovskim odele-n]em konzulata in dobivala od njega navodila in direktive. Ta odelenja bi mogla s pomočjo zbornice prirejati vzorčne sejme, urediti muzej domačih proizvodov, voditi evidenco domačih izvoznikov, tujih uvoznikov, agentov in zastopnikov, urediti biblioteko z dokumentacijo o domačih zakonih, odredbah, tarifah itd. Vprašanje, ali bi trgovska odelenja konzulatov morala pri poročanju po možnosti občevati z domačim gospodarskim svetom nepo-
sredno, odnosno preko domačih zbornic, ali bi cela korespondenca morala iti preko pristojnega ministrstva, je rešeno v mnogih državah v poslednjem zmsilu. Po našem mnenju bi bilo gotova neodložljiva povpraševanja ji) odgovore pošiljati neposredno konzulatom, odnosno izvoznikom in zbornicam, in samo v primerih splošne važnosti in kadai* gre za načelna vprašanja, kakor tudi v oniH primerih, ki bi mogli izzvati spore, kolizije interesov ali druge tež>koče, morala bi iti korespondenca preko pristojnega ministrstva. Trgovska odelenja bi imela nadalje sestavljati letna poročila o gospodarskem stanju dotične države gle-de splošnih gospodarskih vprašanj, kakor tudi sporadična poročila o aktualnih vprašanjih, ki zanimajo nas trgovski svet in ki bi se naj pravočasno in tako objavljala, da bi jih gospodarski svet čim lažje črtal.
B.	Dolžnosti gospodarsko-pclitične-ga značaja so čisto druge vrste in jih morejo vršiti samo diplomatski in konzularni ukazni uradniki pri poslanstvih, odnosno v konzulatih istega področja. Za nje je potrebna akademska izobrazba in globokejse poznavanje gospodarske politike kakor tudi drugih gospodarskih predmetov. Te dolžnosti bi moral z ozirom na
Prva sladkorna tovarna v Turčiji. — V
mestu Alpule, v Trakiji, se je nedavno otvorila prva turška rafinerija sladkorja. Rafinerijo je zgradila nemška tvrdka, ki more producirati dnevno 500 ton sladkorja. Delniška družba, ki je lastnik te tvrdke, bo v tekočem letu nasadila 1200 ha zemlje s sladkorno peso, da bo mogla popolnoma kriti potrebo lastnega podjetja.
Carina.
Angleška carina na volneno blago. Na
Angleškem krožijo govorice, da hoče vstaviti za Id ad ni kancelar v bodoči proračun finančno carino na volneno blago. S tem si hoče dobiti močen denarni vir za letošnji proračun, ki se zaključuje z deficitom, in hoče obenem podpreti industrijo, ki se ji ne godi dobro. Proračun bo pokazal, če so te govorice utemeljene.
Denarstvo.
Nemška obrestna mera. Na Nemškem se trdovratno vzdržuje vest, da bo Narodna banka obrestno mero znižala. — Predsednik dr. Schaclit je prišel s potovanja nazaj, je imel takoj sejo, in se je na seji obravnavalo tudi vprašanje obrestne mere. Pravijo, da bo nemška Narodna banka znižala mero brez ozira na Bank of England.
Obrtniki! Rok za vpis delnic Obrtne banke Kraljevine SHS se 15. januarja nepreklicno zaključi; ne zamudite !
Promet.
Tujski promet na Dunaju. — V letu
1926 je bilo na Dunaju priglašenih
533.000 tujcev, med njimi 347.000 ino-zemcev. Povprečno je torej obiskalo Du-naj na dan po 1460 tujcev.
Hamburg. Pomorski promet v hamburškem pristanišču je sedaj že za ca 28% večji, kot je bil pa v zadnjem predvojnem letu 1913. Kajti decemberske številke 1926 goyore o 15%nem zvišanju števila ladij in c 28%nem zvišanju tonaže napram decembru 1913. Udeležba nemške razstave je znašala 1604 ladij in
1.209.000 netoregisterton; tcnaža nemških ladij znaša 40% skupne tonaže.
Avtomobilizem. — Število avtomobilov na Nemškem je preseglo pol milijona, na Francoskem pa 1 milijon; v Franciji jih je bilo še pred enim letom le pol milijona. — Znani avtomobilist Campbell je hotel napraviti nov hitrostni rekord, pa ni uspel; dosegel je »samo« 212 km.
—	Major Slagrave gradi avtomobil s 1000 konjskimi silami, 2 motorjema in upa doseči hitrost 350 km na uro.
Tvornica pripomočkov za organizatorično tehniko in umno gospodarstvo.
-------------CELJE-LAVA 9. ===.
Tvorniško izdelovanje pripomočkov za celokupno trgovsko, industrijsko in obrtno knjigovodstvo po modernih preizkušenih sistemih. Itrokovno vpeljevanje teh sistemov.
Oddelek: Moderna mehanična delavnica. Oddelek: Galvanizacijska naprava za ponikljanje pobakranje itd. TvorniSko Izdelovanje najmodernejših kartotek in registratur za vse vrste obratov. •• Strokovni nasveti.
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN PREDOČBO SISTEMOV.
Transatlantski radiopromot. Pred kratkim so se začeli brezžični pogovori med Londonom in Newyorkom. Takoj se je seveda novega sredstva poslužila tudi mednarodna trgovina in je prišlo do velikih deviznih zaključkov; med ne\vyor-ško International Accept Bank in med londonsko Midland Bank na primer v petih devizah v znesku 8 milijonov dolarjev.
RAZNO.
-J“ Martin Dolničar. Dne 11. t. m. je preminul v Ljubljani tovarnar g. Mariin Dolničar. Pokojni je bil soustanovitelj in družabnik tvrdke Dolničar & Richter, tovarna voščenih izdelkov v Ljubljani. Kot podjeten, reelen in soliden podjetnik si je znal pridobiti v najširših gospodarskih krogih dokaj ugleda in spoštovanja. Njegov dobrohoten, kremenit značaj mu je pridobil obilo zvestih prijateljev. Z marljivim delom je pripomogel, da je podjetje zaslovelo po vsej naši državi. Vzornega delavca in podjetnika ohranimo v častnem spominu!
Zavarovanje proti brezposelnosti v Nemčiji. — Nemška vlada je predložila državnemu zboru predlog zakona o zavarovanju proti brezposelnosti. Po tem predlogu bo moral biti za slučaj brezposelnosti zavarovan vsakdo, ki je dolžan biti zavarovan za slučaj bolezni.
Javna zalivala. Vsled tragične smrti mojega nepozabnega soproga Jurija Nagliča, mizarskega mojstra v Zg. Beli, izražam tem potoni zavarovalni zadrugi : C r o a l i a«, pri kateri je bil umrli šele leto dni zavarovan, javno zahvalo, ker mi je imenovana zavarovalnica najknlanlne-je izplačala zavarovano vsoto. — V Zg. Beli, dne 13. januarja 1927. — Frančiška Naglič s. r.
oprostitev nemškega imetju v Ameriki.
Predsednik finančnega odbora ameriškega senata je sklical sejo v svrho dogovora glede oprostitve nemške lastnin© v Ameriki, med vojsko kenfiscirane. Po-
■avtoriteto svojega stališča zastopati sam poslanik, oziroma šef konzulata, a moral bi jih vpoštevati tudi minister sam. Do tistega časa, dokler ne bode za to svrho na razpolago popolnoma izobražen uradniški aparat, našel bi se izhod na ta način, da tako v ministrstvu, kakor tudi v vseh važnejših poslanstvih po eden strokovno na-obražen konzularni ali diplomatski uradnik pcleg prvega političnega fun-g;ira kot gospodarsko - politični načelnik ministrstva ali svetnik poslanstva. Nekatere države skušajo rešiti vprašanje polom uredbe trgovskih atašejev. V kolikor naj bi ta uredba postala trajna, bi ona vsled koncentracije cele gospodarske službe v svojih ro-kah preprečila ali vsaj ovirala gospodarsko orientacijo izobrazbe uradnikov cele ostale zunanje službe; tem trgovskim atašejem bi dalje manjkala potrebna politična spretnost in slednjič, v kolikor bi ta uredba bila odvisna od drugih resortnih ministrstev, bi kvarila homogeno strukturo zunanje službe.
Razen že navedenih dolžnosti glede sklepanja trgovskih pogodb, najemanja posojil itd., spada tudi pazno Zasledovanje posameznih strani gospodarske politike dotične države, v kolikor gre za izpremembo in korek-
turo stanja, danega po trgovskih pogodbah (refakcije, izvozne -im. druge premije, privilegirane tarife za prevoz blaga, prikrite preferenčne carine, diferencialne prometne davščine na blago iz inozemstva itd.), in v novejšem času sledovanje in preskrbo-vanje dokumentacije mednarodnih in kolektivnih regulacij gospodarskih problemov mednarodnega značaja. Radi popolnosti morali bi tukaj obrniti pozornost na ležkoče pri splošni organizaciji centralne službe, ki izvirajo iz potrebnega kombiniranja njene politične in gospodarske strani. Po našem mnenju bi moralo ministrstvo razen personalnega, pravnega in referenta za tisk prehodno organizirati dva glavna referata: politični in gospodarsko - politični referat z odseki po geografskih skupinah. Noben akt ne bi smel iti iz teh skupin brez pa-rafa političnega in gospodarsko- političnega referenta, in vsi akti, ki se tičejo‘glavnih referatov, bi morali iti skozi oni geografski odsek, v katerega področje spadajo vprašanja dotične države. Važno je nadalje, da ostaneta ta dva referenta v stalni zvezi ne samo z ministrstvom, temveč tudi z ostalimi referenti.
(Dalje sledi.)
gajanja so bila tajna, vendar pravijo, da bo zaključek isti kot v reprezentančni hiši, torej v smislu, ki je Nemcem ugoden. Takoj, ko bo to vprašanje v U. S. A. rešeno, ga bedo rešili tudi v Kanadi.
Tvornica pripomočkov za organizato-rično tehniko in umno gospodarstvo. — »Organizator«, družba z o. z. v Celju, je danes edina domača tvrdka v državi, katera se strokovno bavi z izdelavo organi-zatoričnih priprav in uvedbo istih. Ta stroka nam je doslej v državi manjkala in se je moralo vse predmete, ki jih izdeluje družba, doslej uvažati iz inozemstva. Podjetje je opremljeno z najmodernejšimi stroji, tako da more inozemskim fabrikatom uspešno konkurirati tako v izdelavi, solidnosti, praktičnosti in ličnosti izdelkov. Opozarjamo na oglas v današnjem listu.
Nettunske konvencije ne bodo ratificirano. Italijanski listi prinašajo pod vprašanjem vest z Dunaja, po kateri naj bi nameravala Jugoslavija odkloniti ratifikacijo nettunskih konvencij. To vest prinašajo po »Reichspcsti«.
Drobne vesti. V prvem januarjevem tednu so se dvignile devize pri Češkoslovaški Narodni banki na 2111 milijonov kron, obtok bankovcev se je pa znižal na 7340 mil. Kč. Valutarično kritje znaša 43 odstotkov. — Banque de France je dala državi zopet 1 milijardo predujma in se je znesek predujmov dvignil na
35	milijard. — Ameriški jekleni trust je imel v decembru 1924 za 4,817.000 ton naročil, v decembru 1925 za 5,035.000, v lanskem decembru pa za 3,961.000 ton.
—	Pri beograjskem trgovskem sodišču so bili v preteklem letu prijavljeni 403 konkurzi, otvorjenih je bil 105. — Ru-munski državni dolg znaša 3.600,000.000 lejev. — Sredi tega meseca zboruje v Parizu mednarodni kartel tračnic; hkrati se vršijo pogovori mednarodnega jeklenega kartela in se bo ofioielno sprejela avstrijsko-ogrska skupina. — Trije uradniki Broadway Central Banke v New-yorku so poneverili pol milijona dolarjev. Ko so jih zaprli, je nastal na banko velikansk run in je izplačala banka tekom enega dneva ca 1 milijon dolarjev. Tudi na Dunaju je nastal nov bančni škandal; gre za zlom Mittel- und Osteury-piiLsche Handels A. G. Prizadet je zlasti tudi sladkorni oddelek Landerbanke. — Poljsko poljedelsko ministrstvo je izročilo leta 1923 73,500.000 zlalov državni blagajni kot čisti donesek državnih gozdov. Znesek se je napram lanskemu letu dvignil za 103%. — Tarifna komisija rumun-skili žoloznic se je načelno izrei la :a znižanje veznih tarifov za ekspert namenjenega petroleja.
Gospodarski položaj Poljske. Poljski podpredsednik profesor Bartel označa sedanji ugodni gospodarski položaj Poljske kot posledico materielnih in psiholoških faktorjev. Nobena reč ne priča bolje o stabilnosti sedanjega finančnega položaja Poljske kakor okclnost, da je ostal povečani blagovni uvoz v Poljsko brez vsakega vpliva na tečaj zlatnika. Od lanskega septembra naprej je trgovska bilanca aktivna; s tem je prišlo v deželo vse polno inozemskih valut, kar :e imelo za posledico zvišanje emisije bankovcev, dalje splošno olajšanje go-■ ■ "rs’ega pol čaja, znižanje obrestne
i	' ";šanie hranilnih vlog in zvišanje v r'o' cbi davkov. Glede velepotemega inozems' ega posojila je delal Ba"tel: »Sedaj se bo vlada pogajala o posojilu s
pogoji, ki odgovarjajo pravemu gospodarskemu položaju Poljske.«
Izrabljanje vulkanskih par Etne. Italijanski učenjak Vincenc Brazari je izjavil na svojem predavanju v Amerikan-si.:em udruženju o napredku izrabljanja vodnih sil, da bo tekom desetih let mogoče izkoristiti vulkanske pare Etne za zalaganje vseh italijanskih francoskih in nemških železnic z električno energijo.
Baltiške državo in Rusija. V Revalu so se sestali 'zunanji ministri treh baltiških držav na konferenco. Ministri so razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo Družbe narodov in volitev v Svet Družbe, razpravljali pa so tudi o pogajanjih za sklenitev nevtrallitetnega pakta z Rusijo. Ministri so proučili tudi položaj, ki je nastal radi zadnjih dogodkov na Litvanskem.
Čehi v Južni Ameriki. Nemški eks-portni zastopniki v Južni Ameriki obveščajo svoje tvrdke v zadnjem času o naraščajoči konkurenci Češkoslovaške. Tudi nemškobrazilsko časopisje se pritožuje nad to konkurenco, ki je izrinila Nemce iz. njih predvojne pozicije, zlasti na polju poljedelskih strojev in zdravniških preparatov. Češkoslovaške strojne tovarne imajo v Južni Ameriki stalna zastopstva in se utrjujejo na tamošnj.ih trgih. Nemški zastopniki priporočajo svojim tvrdkam zato podvojeno propagando.
Francozi na Poljskem. Iz Varšave poročajo, da je pariški urad »des Biens et Interets Privčs« nakazal te dni 40 milijonov frankov francoskim podjetjem na Poljskem kot odškodnino za škodo, k,i so jo ta podjetja trpela med vojsko. Nakazani znesek so vzeli Jz nemških reipara-cijskih vplačil.
Ameriške gospodarske vesti. Dodge Brothers naznanjajo vpeljavo šestcilin-derskega avtomobila. — Ameriški trgovski urad računi inozemske emisije leta 1926 na 1355 milijonov dolarjev (leta 1925 jih je bilo 1189 milijonov). V oktobru so znašala inozemska ameriška posojila 118 milijonov dolarjev, med njimi 50 milijonov dolarjev belgijskega stabilizacijskega posojila, 10 milijonov mestu Hamburg, 6 milijonov ogrski zvezi občin. Posojila zasebnim družbam^ so znašala
36	milijonov dolarjev, večina cd njih je šla v druge ameriške države. Samo 2 'A milijona so dali nemški elektriški družbi Siemens. — Kanadske narodne železnice (Canadian National Railways) so izkazale v prvem polletju leta 1926 za
15.445.000 dolarjev pomnožene bruto-dohodke in so znašali 120,989.000 dolarjev (-f- 14.63% napram istim mesecem leta 1925). Na drugi strani so se obratni stroški zvišali za 4,331.000 dolarjev na 10G.132.000 dolarjev. Preostane 1 torej
14.856.000 čistega dobička, kar pomeni napram isti dobi prejšnjega leta povišek
11.114.000 dolarjev ali skoraj 297%. Do-čim je bilo v prvi polovici leta 1926 razmerje stroškov proti 'brutodohodkom 87.72%, je bilo to razmerje leta 1925 96.45%, leta 1922 pa 102.82%. Torej se razmerje zmeraj bolj boljša v prid aktivnosti železnic.
Gospodarske vesti.. Na Danskem ni bila brezposelnost še nikdar tako velika kot ob novem letu. V par mesecih se je dvignila od 13.000 na 93.000 oseb. Na Dunaju je bilo pa na koncu leta 1926 brez dela 80.000 ljudi, za 6700 manj kot na koncu leta 1925. — Italijanska poštna hranilnica bo letos tako-le obrestovala: domače vložne knjižice 2.52 in 2.76%, vloge iz inozemstva 3.12 in 3.56%. — Itim se zelo hitro razvija; na koncu leta 1925 je štel 765.000 brebivalcev, na koncu leta 1926 pa 801.000. — O stabilizaciji
tfubijana
bllni Pre?«mov«0o »pa-menlka.
tajati}* trni	K«	tali	IM	la	malcl
v Ljubljani
francoskega franka se zelo veliko govori in piše in dementira. Ameriški krogi pravijo, da ima kljub raznim dementijem Pcincare namen, da stabilizira frank v 'razmerju 25 dosedanjih 'frankov = 1 frank. — Češkoslovaški eksport v Jugoslavijo je dosegel lani prvo mesto, pred dvema letoma je bil še na tretjem; sedaj znaša ca 20% vseh jugoslovanskih im-pcrtcv. — Predujjmi Francoske banke državi so znašali na koncu leta 36 milijard frankov; nato je država odplačala
2	milijardi in je znižala dolg na 34 milijard; dovoljena višina je 38 milijard. — Za predsednika rumunske Narodne banke je imenovan I. Burilzano. — Ruski kredit na Nemškem so izrabili trgovci doslej s 151.2 milijoni mark za naročila v znesku 25 milijonov dolarjev. — Bančna komisija na Poljskem je razglasila likvidacijo nadaljnih 9 bank, ki niso izvedle .zakonito predpisanega dviga akcijske glavnice na najmanj 1 milijon zla-tov. Na ta način je likvidiralo doslej že 17 zasebnih bank, 32 drugih zasebnih bank čaka ista useda. — Italijanske električno družbe so izgradile leta 1925 elektrarn za 2,300.000 KW napram 1,300.000 KW v letu 1920. KWur je bilo leta 1920 4100 milijonov, leta 1925 pa 7200 milijonov. — Po poročilih iz Južne Afrike hoče južnoafriška vlada dobavo deman-tov zakonito omejiti, da prepreči pre-plavljenje trga. — Zasebna obrestna mera na Dunaju se je znižala na 6'A% in še manj. Upajo na Narodno banko, da bo šla dol na 6K>%, kar bi odgovarjalo sedanjim denarnim razmeram v Avstriji. Banka zopet pa gleda na Angleško in na Nemško banko. O tem priebčamo poseben člančič. — Donavska paroplovna družba je imela lani v prometu s Češkoslovaško 4,800.000 Kč dohodkov in 6,000.000 stroškov, torej 1,200.000 Kč zgube. — Hamburška Comerz- u. Privat-bank, A. G., bo zvišala glavnico od 18 na 60 milijonov mark, akeionarji bodo dobili nabavno pravico za 160%. Dividendo bedo zvišali na 11%. — Blagovne borzo v manjših mestih na Ruskem bodo odpravili in bo ostalo samo še 14 blagovnih borz v teli-le večjih mestih: Moskva, Leningrad, Harkov, Rostov, Kijev,
Baku, Sverdlovsk (prej Ekaterinburg), Nižji Novgorod, Novosibirsk (prej Novo-nikolajevsk), Odesa, Saratov, Tiilis, Taškent in Vladivostok. — Na mednarodnem trgu cevi se opaža v zadnjem času živahno delovanje; zlasti veliko naročil prihaja iz Južne Afrike. — Ceno tračnic hoče mednarodni kartel dvigniti, ker se mu sedanja cena v znesku šestih angleških funtov ne zdi zadosti visoka. — Francozi in Belgijci so ukinili prepoved o izvozu premoga; Francozi sc izvzeli samo koks. — Od 13. do 15. t. m. zboruje v Pragi češkoslovaška poljedelska akademija, na programu je 17 predavanj; gi e zlasti za krompir. — Poljski sindikat cementa je sedaj perfekten in so združene v njem vse poljske tovarne cementa.
—	Wiener Stinnes A. G. bo likvidirala in bo prevzela njene posle Montan Union.
Območje švicarskega konzulata v Zagrebu. Izza 1. januarja 1927 spada v območje švicarskega konzulata v Zagrebu: cela Slovenija, Hrvatska, Slavonija (razen Srema), Bosna, Hercegovina in Dalmacija.
TRIKO-PEMILO
u motke, fone In ottoko, volna t rasnih barrsli, rokavice, »oaovic«. dokolenlce, nohrbl« raftal la iolarj« In Iotcc, deiiitlkl, kloH, ilfonl. ir p »1 robci, pajlc«, »lice, noži. ikarja. polreblCIne ko Mvllje, kioJaCa, Cevljarfe. brlvco edino le pri tvrdki
TRŽNA POROČILA.
KOVINSKI TRGI LETA 1926.
V	preteklem letu se v začetku ni moglo govoriti o zdravem razvoju kovinskega trga. V prvih tedniii je sicer nekam kazalo, da si bedo trgi opomogli, a pozneje
se je vse upanje izjalovilo. Razni politični dogodki so povzročili ta razvoj. Popolno desorientacijo v evropsko trgovino je pa zaneslo stalno padanje franka; neurejene finančne in gospodarske razmere v Franciji in Belgiji so na razvoj v sosednih deželah neugodno vplivale. Padajoča valuta Francije in Belgije jima je omogočila, da sta v prvi polovici leta ceneje predajali in da sta svoje produkte lahko tudi za nižjo ceno ponujali. Stabilizacija belgijskega franka in dvigajoča se črta francoskega franka nam pravita, da se je proti koncu leta ta razvoj spremenil; znaki spremembe se že kažejo.
Najvažnejši moment v oblikovanju lanskega vinskega trga je bil angleški štrajk. Ta neprimerno hud boj je vplival v prvi vrsti na angleško gospodarstvo. Produkcija je rapidno padla, cene so šle hitro gor, evropske kontinentalne dežele so položaj izkoristile, v prvi vrsti Francija in Belgija. Višek je bil na Angleškem dosežen v začetku decembra, nakar so cene padle, kar se bo gotovo nadaljevalo tudi letos.
Omenjenim razmeram primerno se je razvijala lani tudi produkcija. Podamo tabelo produkcije v najvažnejših državah, v milijonih ton; za leto 1928 imamo samo cenitev, ki se pa ne bo bistveno oddaljila od resnice.
Surovo železo.
1913 1923			1924	1925	1926
U. S. A.	30.0	40.4	31.4	37.3	40.0
Nemčija	10.9	■ 4.8	7.8	10.2	9.4
Francija	9.1	5.4	7.7	8.5	9.3
Anglija	10.3	7.4	7.3	6.3	2.7
Belgija	2.4	‘2.2	2.8	2.5	3.2
Luksemburg	‘2.5	1.4	2.2	2.3	2.3
	Surovo jeklo.				
U. S. A.	31.3	43.5	36.8	45.0	47.9
Nemčija	11,5	5.5	9.8	12.2	12-.0
F ranči ja	7.0	5.1	6.9	7.5	8.3
Anglija	7.7	8.5	8.2	7.5	3.6
Belgija	2.4	2.2	2.8	2.3	3.0
Luksemburg	1.3	1.2	1.9	2.1	2.3
Čeprav se skupna produkcija omenjenih držav leta 1926 ne razlikuje dosti od one leta 1925, vidimo pri posameznih državah vendar precejšnjo razliko. V prvi
vrsti nas zanima seveda velikansko nazadovanje Anglije, posledica šlrajka; to vidimo tako pri produkciji železa kot pri produkciji jekla. Francoska produkcija je bila z 816.0C0 tonami železa in s 742X00 tonami jekla v oktobru doslej največja.
Kljub vsem tem sencam v razvoju evropskih železnih trgov je vmes tudi par svetlih momentov. Najprvo je treba omeniti manjšo napetost na mednarodnem denarnem trgu, potem zadovoljivo jesensko zborovanje Zveze narodov, kronano s sprejemom Nemčije, slednjič pa, in to je najvažnejše, zbližanje Francije in Nemčije na gospodarskem polju, označeno v ustanovitvi zahodnoevropskega jeklenega kartela. O tem kartelu smo že dosti pisali in ponovimo samo še, da mu tudi Anglija ni sovražna ter da mu bo prej ali slej pristopila.
V	splošnem lahko rečemo, da se je neugodni položaj prejšnjih mesecev proti koncu leta bistveno zboljšal.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. januarja 1927 ponudbe za dobavo 150 parov izolirnih spojnic, do 25. januarja t. 1. pa za dobavo raznega steklenega materijala. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 20. januarja 1. 1. ponudbe za dobavo raznih barv in 60 pol steklenega papirja ter za dobavo raznega okovja. — Vršile se bodo naslednje oferlalne licitacije: Pri direkciji državnih železnic v Sarajevu dne 3. februarja t. 1. glede dobave 5500 q lesnega in kovaškega oglja in 1200 q livarskega koksa, dne 4. februarja t. 1. glede dobave materijala za razsvetljavo vagonov, do 8. februarja t. 1. glede dobave raznega materijala (žeblji, pločevina, minij v prahu, steklo za pokrivanje streh i!d.). — Dne 11. februarja t.
1.	pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 33.100 kg žebljev.
Preumetni oglasi 'L natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
		m
		m
TVRDKA DOLNIČAR & RICHTER, tovarna voščenih izdelkov v Ljubljani, javlja tužno vest, da je dne 11. januarja preminul gospod
Martin Dolničar
družabnik in soustanovitelj tvrdke.
Pogreb se vrši dne 13. januarja ob pol 4^ uri popoldne iz Usnjarske sleze št. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
Blagopokojnega soustanovitelja ohrani tvrdka v trajnem spominu.
V LJUBLJANI, dne 12. januarja 1927.	,
Dolničar & Richter, Ljubljana.
Najboljši šivalni stroj !n kolo
)e edino le
S	S
etom, ol>rt ln Indu§W|°
▼ 'vseh opre***«*1*-
latotam pletilni stroj O U Bi ED
Pouk v vezenju brezplačen.
Veiletna garancija
Delavnica la popravila.
»2lta cene, tudi na obrok*.
Josip Peteline
Ljubljana
qHzu Prešernovega spomenika.
»Trgovski lisi"
Časopis za trgovino, industrijo in obrt
se priporoča p. n. trgovcem, indu-strijcem in obrtnikom za naročanje, razširjanje in in ser ir anj e.
Veletrgovina kolontfelne in špecerijske robe
IVAN JELAČIN. Liubliana
Zaloga sveže praaene kave, mletift dišav ln rudninske vode.
ToCuo Irt solidna potlieldnl lohtevn)1« cenlUe
8« priporoča za tisk vseh trgovskih, obrtnih, Industrijskih in uradnih tiskovin.
Lastna knjigoveznica
TELEFON ŠT. 662
TISKARNA MERKUR
TRGOVSKO .INDUSTRIJSKA D. D.
LJUBLJANA, Simon Gregorjeva ulica 13.
Tiska Časopise, knjige, brošure, cenike, tabele, štatute, vabila, letake, lepake, posetnice i. t d.
TELEFON ŠT. 652
Ureja dr. IVAN PLESU. - Za Trfov.ko-iadutfrij.ko d. d. »MERKUR> kot izdajatelja ln tl.karfa: A. SEVER, Ljubljana.