Pomenki © slovenskem pisanjl* n. U. Kolikor glav — toliko obrazov, in kolikor človekov — toliko vekov. To je sicer res; vendar so si Ijudje, da so razni po licu in po glasu, med seboj podobni tim bolj, čim bliže so si v rodu. Ali je to tudi med jeziki? T. I tudi, in pa še tako, da učenjaci vse jezike, kar se jih govori na svetu, po vzajemni podobnosti devajo zdaj v štiri (Safafik), zdaj v tri (Schleicher) rede; in med temi so spet znamnja, ktera kažcjo, da so tudi ti iz enega in ravno tistega vira. U. Kteri so pač tisti trije redi, v kterih se vjemajo vsi drugi ? T. Pervi ima v sebi jezike enozložne (die einsilbigen), drugi prilepne (die agglutinierenden), tretji pa pregibne (die flectierenden). Kar se v tretjem redu s skloni in spregami, to se v drugem zaznamnja z raznimi nastavki in pridevki ali prilepki. Vsak red ima se ve mnogo razredov. U. Slovani sklanjamo in spregamo, tedaj smo po jeziku iz tretjega reda. T. Kar nas je indogermanskega ali indoevropskega plemena, smo sploh iz tega reda; iz drugega so vEvropi Ie madjarski, turški in nekteri mongolski rodovi. U. Kaj če reči to: i n d o g e r m a n s k e g a ali i n d o e vropskega plemena? T. S to besedo hočejo zaznamnjati sorodne narode po Aziji in Evropi, po dveb naj slavniših, po Indih in po Gernianili. U. Ko bi že djali: vindogermanskega, bi ne oporekal, da bi Vindi t. j. Slovani bili pred Germani! T. Imenujejo jih torej raji: indoevropsko, ali tudi ariško vzhodnje in zahodnje pleme. U. In koliko razredov šteje naš red? T. Oscm, in po versti so tako-le: 1) indiški, 2) iranski, 3) gerški, 4) latinski, 5) litvanski, 6) slovanski, 7) celtiški, in 8) germanski razred. V pervem slovi zlasti jezik staroindiški ali sanskritski; v drugem staropereiški 2* ali zenda; gerški, latinski in celtiški so le knjižni jeziki; germanskim ali nemškim na čelu je nekdanji gotiški; slovanski so pa najbliže litevskim ali litvanskim, in po tem, pravijo, sanskritskemu. m. U. Govoriti je nama le o razredu slovanskem; vendar, ker ime ,,sanskrit" nekteri vedno svalkajo po ustih, povej mi, kaj da pomeni. T. ,,Sanskrit" je stari Indom, sveti jezik, ki se je zlasti po braminih zgodaj olikal, kar že beseda kaže: samskrta ali sanskrta (iz sam cum s' in krtas, krta, krtam factus-aum, iz kurenike kr ali karj t. j. samskrtabhaša, lingua perfecta, doveršen ali popolnoma jezik (y'\A. A. Weber, ind. Litg. str. 168, in Knjiž. II, 4), da se razloči od prostih Ijudskih narečij. V. S tim popolnoma jezikom je v rodu tedaj tudi slovanski? T. Zdi se mi, da je razred slovanski sam košata lipa z innogimi verliovi in vejami, z živim zelenim perjem in lepim belim cveljem , po kterem šumijo marljive bučelice iskaje sladkega jezikoslovnega medii. Zdi se mi, da je razred slovanski sam velika zadruga, v kteri živijo veselo napredovaje mnoge krepke družine slovanske. V. Pa so vendar vse družine le ena zadruga, kakor vse veje s svojimi verhovi le ena lipa? Ali nismo Slovani vsi le en narod, ali nimamo vsi le enega jezika? T. Smo en narod smo, in sicer velikansk narod, ki ima v sebi več narodovskili družin ali rodov, kteri se ločijo spet med seboj po jeziku in po slovstvu. — Doslej, žali Bog! skupnega ali vzajemnega jezika Slovani nimamo. U. Ali ga pa nisnao že imeli ? Ali ni pervi književni jezik ravno staroslovenščina, mati vsem sedanjim narečjem slovanskim? Ali ne pravi v tem smislu ,,Jezičnik" v glasovitem pisruu svojem, da ima novoslovenščina perva pravico do svoje matere in da se potem ima likati po bližnjib narečjih slovanskih, /> vednim o/Jroui na staroslovenščino? Ali nama ni govoriti le o j eziku slovanskera in njegovih narečjih? Mar imatno Slovani celo več jezikov? Koliko jih torej šteje razred slovanski, in kako se vjemajo med seboj? T. To je vprašanje silo imenitno, o kterem se hočeva tedaj letos prijazno razgovarjati tako, da spolnujeva nalogo, klero je dal nama wJesii6nik", da pa vendar nt> bo mogel očitati nama Znojemski, kar poje od Slovencev: Da čerka le mori, In duh duha živi, To kliče celi svet; Slovenec za duha Pa boljšega kaj zna, Za čerko le je vnet!