PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. oostale ì gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 302 (9304)
TRST, torek, 30. decembra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VLADNI ODLOKI ZA INDUSTRIJO IN JUG KMALU PRED PARLAMENTOM
NEURADEN OBISK AVSTRIJSKEGA KANCLERJA V SLOVENIJI
La Malfa, Andreotti in Donat Cattin Pogovori Krnskega s Titom in Kardeljem bodo danes obrazložili vladne ukrepe 0 vprašan'u sIovenske manišine vAvstriii
Socialisti zavračajo republikanske obtožbe in pravijo, da bo v parlamentu lahko vsakdo povedal svoje stališče do vladne gospodarske politike
Kljub obstoječim nesoglasjem je Kreisky poudaril obveze, ki izhajajo iz državne pogodbe in obljubil, da jih bo proučil s predstavniki strank - S Titom se je v glavnem pogovarjal o mednarodnih vprašanjih
RIM, 29. — Kljub temu da še vedno traja ostra polemika med vladnimi strankami o ukrepih, ki jih je vlada sprejela na zadnji seji, o preureditvi industrije in za pomoč Jugu, si vendar med vsemi strankami, tudi opozicijskimi utira pot prepričanje, da bo treba te vladne ukrepe v parlamentu korenito spremeniti, da bodo vsaj delno u-strezaii potrebi po izboljšanju gospodarskega položaja in zagotovitvi zaposlitve.
Podpredsednik vlade La Malfa,
proračunski minister Andreotti in minister za industrijo Donat Cattin bodo imeli jutri dopoldne v palači Chigi tiskovno konferenco, na kateri bodo obrazložili značaj in načela, ki navdihujejo sprejete vladne ukrepe «za uskladitev industrijske politike in preureditev industrijske proizvodnje, kakor tudi za določitev smeri izrednih ukrepov za Jug za prihodnje petietje».
Pričakujejo, da bodo predstavniki vlade na jutrišnji tiskovni konferenci kaj več povedali, kot so povedala poročila o vladni seji, na kateri so sprejeli ta dva važna ukrepa, ki določata skupno 25.000 milijard lir pomoči. Vlada sicer še ni sestavila dokončnega besedila zakonskih odlokov, ki jih bo takoj po končanih božičnih in novoletnih praznikih parlamentarcev predložila v obravnavo zbornici in senatu.
V zadnjih dneh je prišlo do ostre polemike med socialisti in republi-
kanci. Prvi ostro kritizirajo vladne ukrepe in jih označujejo za neučinkovite, drugi pa očitajo socialistom, da se bojijo sedanjega vladnega delovanja, češ da prejšnje vlade, v katerih je PSI neposredno sodelovala, niso bile v stanju kaj takega narediti. Za to polemiko se skriva tudi nevarnost skorajšnje vladne krize, ki so jo napovedali socialisti takoj po njihovem kongresu, ker menijo, da vlada KD - PRI ni dovolj močna, da bi lahko kljubovala sedanjemu političnemu in gospodarskemu položaju, zlasti pa ne veliki gospodarski krizi in nevarnosti povečanja brezposelnosti. Za rešitev teh vprašanj, pravijo socialisti, je treba sestaviti bolj reprezentativno in močno vlado. V polemiko so se vključili tudi socialdemokrati, ki podpirajo vlado od zunaj. Tudi za socialdemokrate, vsaj za velik del njihovih voditeljev, ukrepi, ki jih je vlada sprejela za pomoč industriji in Jugu ne jamčijo, da bo napove-
dan denar pravilno izkoriščen, da se zagotovi delavcem zaposlitev.
Član tajništva socialistične stranke Manca je danes dal izjavo, v kateri pravi, da so socialisti že povedali in da to svoje stališče potrjujejo, da ne nameravajo zaostrovati polemike z republikanci, ki naj bi služila za alibi tistim, ki nosijo največjo odgovornost za sedanji položaj, se pravi krščanski demokraciji. Kljub temu pa, poudarja Manca, je treba trditve tajnika PRI Biasi-nija odločno zavrniti. Ni mogoče molčati na obtožbe da socialisti stru-mentalizirajo sedanji položaj in vladne ukrepe za pomoč industriji in Jugu zaradi skorajšnjega kongresa stranke. Manca pravi, da tega ni mogoče očitati socialistom, ki so v zadnjih mesecih pokazali izreden čut odgovornosti s podporo vladi, ki je neprimerna in nesposobna, da se spoprime s sedanjo gospodarsko krizo.
Član socialističnega tajništva očita republikancem in demokristjanom, da niso hoteli upoštevati socialistične zahteve in predloge tako v pogledu dveh omenjenih ukrepov, kot o splošni gospodarski politiki, ki bi jo bilo treba voditi. Zato Manca obtožuje republikance, da sku-
. !
......................................................miiiiiiiiiiiiii
PREDViDEVflJUfl 0 GOSPODARSKEM RAZVOJU V PRIHODNJEM LETU
Med gospodarstveniki in politiki prevladuje zmerni optimizem
Socialist Giolitti ne vidi možnosti izboljšanja položaja v sedanjem gospodarskem sistemu - Lama o sindikalnih bojih
RIM, 29. — Nekateri italijanski gospodarstveniki in politiki so dali tedniku «Espresso» izjave o italijanskem gospodarstvu v prihodnjem letu in odgovarjali predvsem na vprašanja: «Italijansko gospodarstvo si bo opomoglo v letu 1976?», «Kako si bo opomoglo», «Kakšen bo spopad s sindikati?» Na ta vprašanja je odgovorilo enajst osebnosti, ki se u-kvarjajo z gospodarstvom na najrazličnejših ravneh. Med njimi so pooblaščeni upravitelj družbe «Fiat» Umberto Agnelli, predsednik družbe «Pirelli» Leopoldo Pirelli, pooblaščeni upravitelj ustanove «IFI» Gianluigi Gabetti, predsednik družbe «Za-nussi» Lamberto Mazza, pooblaščeni upravitelj «Banca Commerciale Italiana» Francesco Cingano, predsednik «Finsider» Alberto Capanna, pooblaščeni upravitelj «Finmeccanica» Camillo Cruciani, član vodstva
PSI Antonio Giolitti, član tehničnega in znanstvenega sveta za gospodarsko načrtovanje in gospodarski svetnik podpredsednika vlade Bruno Trezza, ravnatelj CESPE (centra za gospodarske študije KPI) Eugenio Peggio in glavni tajnik CGIL Luciano Lama.
Predstavniki zasebnih in javnih podjetij menijo v glavnem, da se bo gospodarski položaj v letu 1976, v primerjavi z letošnjim letom, za malenkost izboljšal predvsem zato, ker je bilo leto 1975 gospodarsko zelo negativno. Zmerno optimista sta tudi Trezza in Peggio, medtem ko Giolitti poudarja, da za gospodarski sistem, kakršen vlada danes v Italiji, ni nobene možnosti, da bi si [opomogel. Po drugi strani pa Lama pojasnjuje, da če kdo misli na gospodarski napredek s tem da misli Ina povečanje proizvodnje, bo do te-
liiuiiiiiiiiimmimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiriiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiuiiiiiiiii
PO PRVIH SIRSKIH NAPORIH
Medarabsko posredovanje za pomiritev v Libanonu
Palestinci grozijo z zaostritvijo napadov, če Izrael ne omili svojih stališč še pred zasedanjem OZN
BEJRUT, 29. — Z odkritjem petih trupel padlih v nedavnih spopadih je število žrtev libanonske državljanske vojne povzpelo na 6600, medtem ko je bilo ranjenih več kot
14.000	oseb. Vsekakor pa vlada, po poročilih mednarodnih agencij, v Libanonu določeno zatišje, medtem ko se pletejo poskusi posredovanja za rešitev krize, ki je močno ošibila arabski strateški severni bok nad Izraelom.
Zdi se namreč, da je tudi poziv tajnika Arabske zveze Mahmuda Riada, naj bi v okviru naporov vseh arabskih dežel ustvarili «pomirjevalno komisijo», ki naj bi v doglednem času izdelala osnutek sprememb libanonske notranje ureditve in torej odpravila vsaj glavne vzroke sedanje napetosti. Riad je svoj predlog ponovil po očitnem uspehu sirijskega posredovanja, čemur se je. pridružil pred dnevi tudi saudski kralj Khaled. Prav na osnovi tega posredovanja, ki sloni na minimalnem predlogu o rahlih spremembah odnosov sil med verskimi in političnimi skupnostmi (kristjani in muslimani), je sirski predsednik Asad odpotoval na obisk k iranskemu šahu Pahlaviju.
Kot poroča libanonski list «Al Na-har» sta se sirski predsednik Asad in saudski kralj Khaled dogovorila o skupnem posredovanju, ki naj Libanonu zagotovi ozemeljsko celovitost in mir. Po rešitvi libanonske
krize bodo v Saudovi Arabiji sklicali trojni vrh med Asadom, Kha-ledom in egiptovskim predsednikom Sadatom. Skoraj gotovo je, da bo v najkrajšem času dospel v Bejrut tajnik Arabske zveze Riad in na kraju spopadov začel posredovalne pogovore.
Na Riadov poziv sta pozitivno odgovorili Organizacija za osvoboditev Palestine, ki ima v Libanonu pomembne postojanke in vlogo, ter sama libanonska vlada.
Palestinci se medtem resno ukvarjajo z vprašanjem sodelovanja na skorajšnjem zasedanju OZN o bliž-njevzhodnem vprašanju. Glasnik OLP Faruk Khaddumi, ki bo predstavljal OLP na zasedanju OZN, je že odgovoril na izraelske grožnje z bojkotom pobud mednarodne organizacije s protigrožnjo, da bodo Palestinci učvrstili pred zasedanjem svoje napadalne akcije, na Izrael, vsaj toliko časa, dokler ne bo Tel Aviv pristal na povratek k «mejam iz 1947, ali vsaj 1967. leta».
Egipčani in Izraelci so se medtem na Sinaju, preko vojaških strokovnjakov, dogovorili o elektronskih napravah na sinajskih prela zih. Dotlej je namreč med vladama Egipta in Izraela vladal spor o raz sežnosti naprav egiptovske vojske. Zdi se, da je kairska vlada popustila in sprejela izraelska stališča ; in opustila svoje prvotne' zahteve.
ga sicer prišlo, obenem pa se predvideva tudi povečanje brezposelnosti.
Glede političnega položaja še posebno pa odnosov med delodajalci in sindikati, si vsi delodajalci zasebnega in javnega sektorja želijo večjo politično stabilnost in «bolj odgovorna stališča sindikalnih organizacij». Na te želje odgovarja Lama, ki pravi, da če je treba po eni strani izključiti «sindikalno pomiritev», po drugi pa sindikati nimajo namena zaostrovati odnosov z ostrimi spopadi, ki bi v bistvu še bdj poslabšali že itak zelo hudo gospodarsko krizo. Giolitti pa izjavlja, da bi predčasne politične volitve prispevale k razjasnitvi političnega položaja in dodaja: «Samo po volitvah bo možno začeti nov srednjeročni pogovor.» Gospodarski svetnik podpredsednika vlade Trezza pa ugotavlja, da bo do politične stabilnosti lahko prišlo samo po kongresih krščanske demokracije in socialistov. Kljub temu pa nobena nova vlada ne bo v stanju kaj narediti pred drugo polovico leta 1976.
šajo s svojo polemiko osamiti cialistično stranko in s tem postati verižni člen morebitnega dogovora med KD in KPI. Toda kritike, ki so jih socialisti, komunisti in sindikati namenili vladnim odločitvam o gospodarstvu dokazujejo, da takšni politični manevri nimajo nobene možnosti za uspeh. Sicer pa, doda- j ja Manca, bo razprava v parlamen-1 tu nudila priložnost, da vsakdo po- i jasni svoje stališče predvsem glede vladne politike, ki gre, po našem ' mnenju, po stari neprimerni poti in ki jo je treba spremeniti.
Tudi socialdemokrat Cariglia očita 1 vladi, da se pred sestavo in objavo ukrepov za industrijo in Jug ni posvetovala z vsemi strankami, ki podpirajo vlado in pravi, da upa. da , to ni v zvezi z željo dveh strank, i ki sta v vladi, najti na parlamen- ! tarni ravni lažjo pot sporazuma s . KPI. Zato vabi vlado, naj da takoj pobudo, da se dogovoryo med j štirimi strankami, ki podpirajo vlado (KD, PRI, PSI in PSDI) za dogo- ! vor za spremembo ukrepov v parla- | mentu.
Drugačnega mnenja je Član vod-1 stva PSDI poslanec Giesi, ki opozarja svoje kolege, da nihče ne sme zanemarjati dramatičnega položaja v državi in iskati z vsemi sredstvi, kako bi zvrnili vlado. Meni tudi, da se lahko razumejo nekatera ostra stališča zlasti v sedanjem predkon- I grešnem obdobju nekaterih strank, I da pa je treba le proučiti možnost, | alj je še možna vladna večina med demokristjani, socialisti, socialdemokrati in republikanci in ali bo mogoče v okviru te večine uresničiti povezavo med socialističnimi silami.
Vladno posredovanje v sindikalnem, sporu ^ letališkega osebja in zveze pilotov
RIM, 29. — Podpredsednik vlade minister La Malfa je skupaj s podtajnikom Manfredijem Boscom in ministrom za delo Torosom sprejel odposlanstva sindikata uslužbencev letalskih družb (FULAT) ter samostojnega sindikata pilotov (ÀNPAC). Orisal jim je posredniški vladni predlog za rešitev spora, ki se vleče že v nedogled in je delno ohromil italijanski sistem letalskih prevozov. Po predlogu La Malfe, naj bi izdelali deloma skupno, deloma pa ločeno delovno pogodbo, ki bi jo dva sindikata podpisala prav tako deloma skupno, deloma pa ločeno.
Predstavniki FULAT so takoj po sestanku izjavili, da se jim zdi predlog negativen in korak nazaj v primerjavi z dogovorom, ki je bil dosežen s posredovanjem ministra To-
r $
Avstrijski Kancler Bruno Kreisky in Josip Broz - Tito med pogovorom na Brdu pri Kranju.
VČERAJ V PREDSEDNIKOVI REZIDENCI V BRDU PRI KRANJU
Tržaški partizanski pevski zbor obiskal predsednika SFRJ Tita
V odgovoru na pozdrav in voščilo ob novrnr letu je Tito pondaril pomrn sporazuma med sosednima državama za nadaljnje razvijanje prijateljskih odnosov - Zboru je izrekel priznanje za njegov koncert in poslanstvo
BRDO PRI KRANJU, 29. — 125-članski Partizanski pevski zbor iz Trsta je danes popoldne obiskal predsednika SFRJ maršala Tita v njegovi rezidenci na Gorenjskem in mu pripravil krajši kulturni program iz svojega repertoarja. Koncertu so prisostvovali tudi vodilni slovenski predstavniki.	-----——r-------- ..	. ,	. „.
i narodi Jugoslavije in tudi rm blo-Predsednika Tita in njegovo ženo venci v zamejstvu.
Jovanko je v imenu zbora nagovoril p0 nagovoru so predstavniki zbo-njegov najstarejši član Miro Prešel. | ra izročili predsedniku Titu umet-Med drugim je dejal, da smo ob j niško delo v lesu, izdelek člana zbo-koncu leta, ki odhaja v zgodovino, I ra Sergia Delmassa, Jovanki pa sta da pa smo tudi na pragu novega mala pevca - solista v zboru izro-leta, kar daje zboru priložnost, da čila cvetje. Jugoslovanski predsed-izreče predsedniku Titu voščila. «Vo-, nik se je zahvalil za voščila in da-ščimo Vam tovariš maršal — je de-j rilo in dejal:
jal Miro Prešel — mnogo sreče in j «Mislim, da imate prav, da je bi-zadovoljstva, da bi še dolgo živeli, ila to leto zgodovinsko tudi po tem, da bi še dolgo bili na čelu države in i da smo rešili zelo važno stvar med jo vodili v svobodi in miru v nove | nami in italijansko državo, da smo zarje svobode.» Miro Prešel je iz-j se kot sosedje sporazumeli, da bo-rekel še željo, da bi srečno živeli imo živeli nanrej, kot morajo sosed-
2. januarja kratka seja poslanske zbornice
RIM, 29. — Tukaj so sporočili, da je bila seja poslanska zbornice sklicana za 2. januarja ob 12. uri. Na dnevnem redu bodo samo «sporočila predsednika». Zvedelo se je, da bodo na kratki seji, ki bo trajala samo nekaj minut, predloženi nekateri nujni ukrepi, ki jih je vlada odobrila na seji 23, decembra. Gre predvsem za zakonske odloke, ki se nanašajo na nekatera pravila, ki zapadejo 31. decembra. Seja poslanske zbornice je bila sklicana zaradi tega, ker mora zbornica vzeti na znanje ukrepe, ki jih je sprejela vlada, najkasneje pet dni po njihovi objavi v Uradnem listu.
De Martino odložil obisk v ZDA
RIM, 29. — Tiskovni urad vod stva PSI sporoča, da se je tajnik PSI Francesco De Martino dogovoril z ameriškimi oblastmi za odložitev o-biska v ZDA na zadnje dni februarja zaradi obveznosti, ki jih ima v januarju. Kot je bilo že sporočeno, bi moral De Martino obiskati ZDA v dneh od 12. do 18. januarja.
BRDO PRI KRANJU, 29. - Predsednik republike Josip Broz Tito je danes na Brdu pri Kranju sprejel avstrijskega kanclerja Bruna Krei-skega, ki je sinoči, ne da bi to prej uradno napovedali, dopotoval v Ljubljano kot gost člana predsedstva SFRJ Edvarda Kardelja. Kardelj in Kreisky sta se že dopoldne, še preden je avstrijskega zveznega kanclerja sprejel Tito, pogovarjala o vprašanjih, ki zanimajo dve strani. Ta vprašanja so bila tudi tema po-j govorov, ki sta jih vodila Tito in ; Kreisky in v katerih je sodeloval 1 tudi Kardelj. Pogovori so bili, kot je sporočil Tanjug, izčrpni in odkriti, zajeli pa so vprašanja obojestranskega zanimanja tako z medna-, rodnega področja kot iz jugoslovan-! sko-avstrijskih odnosov in posebej v j zvezi z državno pogodbo, razpravljali pa so tudi o poglabljanju gospodarskega sodelovanja.
Sobesedniki so po pogovorih spre-j govorili o tem časnikarjem. Pred-| sednik Tito je izrazil zadovoljstvo, j da se je po helsinški konferenci j znova srečal z avstrijskim kancler-! jem, med drugim pa je tudi dejal,
; da so jugoslovanska in avstrijska stališča mnogo bolj podobna, ko gre za ocenjevanje mednarodnih vprašanj kot pa ko gre za nekatera vprašanja iz bilaterale.
Član predsedstva SFRJ Edvard Kardelj, ki je bil gostitelj kanclerja Kreiskega, je pogovore ocenil kot koristne in menil, da pomenijo korak naprej v razumevanju med državama in v razvijanju sodelovanja. Dodal je, da to niso bila nikakršna pogajanja, marveč izmenjava mnenj j za katero je zdaj še težko reči,
I kako daleč je segla, gre pa vseka-; kor za prispevek k nadaljnjemu razvoju jugoslovansko-avstrijskih odnosov.
Avstrijski zvezni kancler Bruno Kreisky je časnikarjem izjavil, da je njegov obisk, ki ni imel uradnega značaja, uspel, kajti njegov namen je bil v sproščenem ozračju izmenjati mnenja o vprašanjih, ki zanimajo obe strani. Kreisky je dejal, da sta s Kardeljem zelò natančno proučila vprašanja dvostraaskega sodelovanja, medtem ko so bili pogovori pri predsedniku Titu ne le zelo zanimivi, ampak tudi zelo ko-
je živeti — v prijateljstvu. Vi ste most med nami in italijanskim narodom, zelo dober most, ki pa ga skoraj trideset let nismo nikakor ristni, saj ima jugoslovanski predinogli zgraditi do kraja. Letos smo sednik veliko izkušenj v mednarod-ga dokončali in vi, ki ste naši so- nih vprašanjih, rojaki, glejte, da boste med nami Dr. Bruno Kreisky je dejal, da se in Italijani čimboljši tolmač naših je v zvezi z dvostranskim sodelova-dobrih odnosov v prihodnje.» j njem pokazalo, da bi moralo biti Predsednik Tito je zboru in pre- mogoče razumno rešiti še tisto vpra-ko njega zamejskim Slovencem vo- sanje, ki «nam je v preteklosti no-šči! za novo leto, nato pa je skup-. vzrečilo toliko glavobola.» «Imamo no z ženo Jovanko in svojimi sode-1 popolno razumevanje — je dejal lavci z zanimanjem prisluhnil delu Kreisky - za poglede ju^oslovan-programa «Partizanske balade», ki ske politike in njenih odgovornih jo je zbor izvedel ob spremljavi or- : državnikov, ki so zaskrbljeni glede
kestra-	. j j ■ razvoja manjšin v naši deželi.
Po koncertu se je predsednik Tito 7 naéo	,
zadržal s pevci partizanskega zbora I vamo obveznosti H da, pnzna' še kaki dve uri v prisrčnem razgo-! Sna	a," .J,hb na‘aea
vnm PrprtepHnik Tìfn io Ho«oi rU i« • ,	p -.cdba.» Avstrijski kanc-
ler je tudi dejal, da je njegova na-loga v prihodnjem letu sestati se s
voru. Predsednik Tito je dejal, da je že vedel za obstoj zbora in za njegovo delovanje ter je pohvalil njegovo petje. Posebej je zboru pripo-ročal, naj prenaša s partizansko pesmijo tradicijo narodnoosvobodilnega boja in rodoljubja na mladino, na sinove in sedaj tudi že vnuke biv-[ šib borcev. Izrazil je tudi svoje za idovoljstvo, so v zborovih vrstah tudi (italijanski tovariši in pri tem poudaril, da naj zbor še naprej goji bratstvo med slovenskim in italijanskim narodom, kar je zelo važno.
Pred slovesom je predsednik Tito i potem, ko se je zanimal tudi kako in kje zbor vadi in s kakšnimi problemi se srečuje, kdo ga sestavlja itd., dejal, naj bi zbor še kdaj prišel v Jugoslavijo s svojo borbeno pesmijo.
V nedeljo je tržaški partizanski zbor sklenil letošnje proslave 30-le(nice osvoboditve s ponovitvijo «Partizanske
balade» v polnem Kulturnem domu.
tTniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinninnnnnnnumnnnnnmnnnnnnnnumniiniiiininiiiniiniiiiiiiiuiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiii
RIM, 29. — Vsedržavna tajništva sindikatov uslužbencev avtoprevozni-ških podjetij in špediterjev CGIL, CISL in UIL sporočajo, da so se dogovorila o novih stavkah v okviru boja za obnovitev delovne pogodbe. Šoferji bodo stavkali 24 ur v vsej državi od 20. ure 1\. do 20. ure 12. januarja in od 20. ure 25. do 6. ure 27. januarja. Ostalo osebje pa bo opravilo nekaj razčlenjenih stavk do 24 januarja, 26 januarja pa bo stavkalo ves dan.
Podpredsednik La Malfa, minister za proračun in minister za industrijo bodo danes obrazložili časnikarjem pomen in vsebino u-krepov, ki jih je vlada nedavno sprejela za pomoč industriji in Jugu. Pričakujejo, da bodo na k- Jerenci kaj več povedali, kot je bilo do sedaj povedano glede teh ukrepov. Ker je vlada za uresničitev svojih predlogov namenila 25.000 milijard lir, je razvidno, da je to vprašanje danes najvažnejše v Italiji in da se vse stranke pripravljajo za razpravo o vladnih ukrepih, ki bo kmalu v parlamentu. Medtem pa se nadaljuje ostra polemika med socialisti in republikanci glede značaja vladnih ukrepov. V polemi-
ko so se vrinili tudi socialdemokrati, ki očitajo vladi, da se ni posvetovala z njimi in s socialisti preden je sklepala o pomoči industriji in Jugu. Zato predlagajo dogovor med štirimi strankami, ki so v vladi ali ki jo podpirajo od zunaj na skupen nastop v parlamentu, da se popravijo napovedani ukrepi.
Na Brdu pri Kranju se je avstrijski kancler Kreisky neuradno srečal z jugoslovanskimi dr-
žavniki, predvsem Kardeljem in Titom. S prvim se je pogovarjal o vzajemnih odnosih in s tem v zvezi o vprašanju slovenske narodne manjšine na Koroškem. S Titom pa predvsem o mednarodni politiki. Skupnega sporočila niso izdali, pač pa so se Kreisky, Tito in Kardelj srečali s predstavniki tiska. Iz njihovih sicer previdnih izjav je dokaj jasno razvidno, da se avstrijski državnik strinja z jugoslovanskimi, ko gre za velika mednarodna vprašanja, medtem ko je bil zavit in meglen v svojih izjavah o manjšini na Koroškem. Dejal je, da bo možnosti reševanja tega problema preučil s strankami v najkrajšem času.
Soares o političnem razvoju Portugalske
LIZBONA, 29. — Radio «Renascen-za» bo spet začela oddajati pod vodstvom portugalske katoliške cerkve že prve dni januarja. Tako so sporočili lizbonski cerkveni hierarhi, katerim je vojska vrnila naprave radijske postaje, ki so jo pred meseci zasedli uslužbenci in jo spremenili v'skrajno levičarsko-postajo.
Medtem je Mario Soares, voditelj portugalskih socialistov, začel postavljati nove zahteve vojaškemu gibanju. Tako se zavzema za tak socializem na Portugalskem, ki naj bi ustrezal evropskim razmeram. Glede vloge vojske pa je Soares dejal, da bi po likvidaciji «spinolistične desnice» in «goncalvistične levice» morala vojska biti zgolj «jamstvo demokracije» in nič več. Soares je pri tem namenoma opustil pojem «jamstvo revolucije». ki ga je MF A uporabljalo za lastno opredeljevanje. Soares je sploh bil mnenja, da bi «svet revolucije» moral postati posvetovalni organ predsednika republike, tega pa naj bi volilo ljudstvo neposredno. Predsednik naj bi imel dokajšnjo oblast, vendar ne tako kot v ZDA. Imanoval naj bi vlado, ki naj bi odgovarjala parlamentu.
predstavniki colitičnih strank in jih z njimi proučiti, koliko je mogoče spodbuditi in uskladiti politiko do manjšin, in sicer spodbujevalno manjšinsko politiko.
Po pogovorih pri Titu je avstrijski zvezni kancler dr. Bruno Kre;sky popoldne odpotoval z letalom iz iugoslavi je.
VLADO BABABAS
KoniLsiia ZKS
»
o srečanju evropskih KP
LJUBLJANA. 29. — Sestala se komisija predsedstva CK ZK Slov tlDe za mednarodna ekonomska politična vprašanja ter za stike drugimi komunističnimi partijam
Razprava je odrazila enotno poi poro stališčem ZKJ. Z odločitvij. da sodeluje v pripravah za konfi renco KP Evrope je ZK Jugosh vije, skladno s svojimi načeli en: kopravnega sodelovanja s komun stičnimi, socialističnimi in drugin naprednimi, partijami in gibanji i, razila svojo pripravljenost za odkr to, svobodno in enakopravno izmi njavo mnenj o dogovorjeni tem ki zajema politična vprašanja ki so mir, sodelovanje, varnost in dru: beni napredek v Evropi. Razprav o teh vprašanjih, ki so pomembn za vse napredne sile in narode Evropi naj bi odrazila tudi duha kot ference o evropski varnosti in s< delovanju v Helsinkih in bi lahk bila vir idej, predlogov in stališ za bogatitev spoznanj in izkušer komunističnih partij v boju za drui bene spremembe v njihovih dežela kot tudi pri njihovih prizadevanji za izboljšanje odnosov v Evropi, tem bi komunistične partije evrop skih držav — je bilo (»udarjeno n: seji komisije — pomembno prisp* vale k razvijanju demokratičnih od nosov med državami in demokra tični preobrazbi družbenih odnosoi v Evropi.
RZASKI DNEVNIK
MED RAZPRAVO 0 PROGRAMSKI IZJAVI PREDSEDNIKA COMELUJfl
Lovriha (KP1) in Štoka (SS) o dolžnosti novega deželnega odbora do Slovencev
V ospredju vprašanja rabe slovenščine v izvoljenih organih in avtonomije slovenske šole Zanfagmni napovedal ostro opozicijo socialistov - Danes zaključek razprave
V deželnem svetu se je začela raz- njihovi domovini pa jim je ta pra-
prava o predbožični programski izjavi predsednika Comellija, ki se bo predvidoma zaključila danes. Že prvi del razprave, ki je sicer potekal v mirnem ozračju (in ob odsotnosti večine članov novega odbora) pa je pokazal, da se odnosi v deželnem svetu zaostrujejo zaradi nazadnjaške izbire, ki jo je opravila krščanska demokracija, ko se je odločila za tristransko večino brez socialistov, in to prav v trenutku, ko se drugod po Italiji iz razvalin levega centra rojevajo bolj napredna zavezništva in se preizkušajo nove oblike javnega upravljanja.
Med včerajšnjo razpravo pa so prišli še posebej do izraza problemi slovenske narodnostne skupnosti, ki jih je predsednik Comelli v svoji programski izjavi precej površno obravnaval, saj sta tem problemom posvetila svoja posega oba slovenska deželna svetovalca, komunist Lovriha in zastopnik Slovenske skupnosti Štoka.
Lovriha je povsem negativno ocenil tisti del Comellijevega programa, ki se nanaša na manjšino. Izrazil je celo dvom, da je bil napisan in vključen v program samo zaradi tega, ker pač ni bilo mogoče drugače, ker so se po eni strani želeli pomiriti Slovenci v naši deželi, po drugi strani pa se je želelo dokazati oblastem sosedne republike, da se deželni odbor zanima za vprašanja manjšine. Toda splošne in meglene trditve — je dejal Lovriha — ne zodovoljujejo nikogar. Še posebno je predstavnik KPI obžaloval, da se tudi novi odbor še vedno drži restriktivnega stališča, da bo dežela glede manjšinskih problemov nastopala «v okviru lastnih pristojnosti». To omejevalno stališče nima nobene politične, pa niti pravne osnove, kot je med drugim dokazano v zadnji knjigi Alessandra Pizzorussa. Vsekakor pa bi kljub temu bilo koristno, da bi odbor vendarle povedal, katere so pristojnosti dežele, kaj lahko dežela stori in kaj ne «v okviru lastnih pristojnosti», in kje so te pristojnosti sploh zapisane.
Lovriha je kot dokaz pomanjkanja politične volje pri reševanju problemov slovenske manjšine omenil, kako je tedanji načelnik svetovalske skupine KD Rigutto (ki je
vica odvzeta. Končno se je predstavnik KPI dotaknil tudi vprašanja razlastitev v zvezi z uresničitvijo gospodarskega dela italijansko-jugo-slovanskih sporazumov. V tej zvezi je dejal, da se je slovenski skupnosti doslej venomer nekaj jemalo in da je prišel čas, da bi se ji tudi nekaj dalo.
Mnogo manj polemičen do novega odbora je bil predstavnik Slovenske skupnosti Štoka, ki je uvodoma napovedal, da se bo njegova stranka ravnala do novega odbora, kot se je do prejšnjih: na osnovi konkretnega dela odbora in večine, ki ga bo sproti ocenjevala. Pri tem bo seveda odločilnega pomena delo, ki ga bo novi odbor opravil v korist pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti. V tej zvezi je Štoka poudaril, da italijansko-jugoslovanski sporazumi nalagajo deželi nove naloge in da je dežela sama poudarila novi položaj z nedavnim obiskom v Sloveniji. Vzel je tudi na znanje, da je novi odbor prizna! potrebo, da država in dežela poskrbita za hitro sproženje notranjih zakonodajnih aktov za ohranitev ravni zaščite, ki jo je predvideval londonski memorandum, in za zagotovitev dejanskega izvajanja pravic pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti. Sklicujoč se na ponovitev obvez o globalni zaščiti, je Štoka še posebno poudaril, da se ta ob- ! veza tiče vse manjšine, in' torej tudi Slovencev v videmski pokrajini, ki se vedno bolj odločno borijo za svoje jezikovne in narodnostne pravice. V tej zvezi je predstavnik Slovenske skupnosti z zadovoljstvom pozdravil pobudo videmske pokrajine, da skliče konferenco o manjšinah, pri kateri bo morala sodelovati tudi dežela.
Štoka je nato omenil sestanke, ki jih je njegova stranka imela z drugimi političnimi silami po odprtju deželne krize in nato izrazil u-panje, da bodo zakonita pričakovanja Slovencev, da bodo globalno zaščitene njihove etnične, jezikovne, gospodarske in družbene pravice, čim prej konkretno realizirana, tudi po zaslugi sporazumov iz Osima.
Glede rabe slovenskega jezika v izvoljenih organih je Štoka opozoril
se globalno zaščitijo pravice manjšine, v skladu z republiško ustavo, z deželnim statutom in z nedavnimi italijansko-jugoslovanskimi sporazumi, je zaključil Štoka.
Problemov slovenske manjšine se je med včerajšnjo razpravo dotaknil tudi načelnik svetovalske skupine PSI v deželnem svetu Zanfagni-ni, ki je ocenil kot popolnoma brezsmiselno trditev odv. Comellija, da bo deželni odbor deloval «v okviru lastnih pristojnosti», saj je povsem jasno, da bosta deželna vlada in dežela sama delovali na upravni in
(Nadaljevanje na 6. strani)
Predkongresno delovanje PSI in KD
V pričakovanju «kongresne sezone» bodo v prihodnjih dneh v našem mestu sekcijske skupščine KD in PSI. Za KD so v nedeljo predložili štiri liste, na osnovi katerih bodo izvolili 25 delegatov iz Trsta na deželni kongres. Prva lista se sklicuje na linijo vsedržavnega tajnika Zaccagninija ter združuje vse tri leve struje in nekatere neodvisneže. Drugo listo vodi fanfanijevec Bologna, v njej pa so tudi nekateri predstavniki dorotejske struje. V tretji so «prijatelji Andreottija in Colomba» ter Rumorjevi pristaši, v četrti pa dorotejci, ki se sklicujejo na stališča Piccolija in Bisaglie. Delegate za deželni kongres bodo izvolili na 24 sekcijskih skupščinah, ki bodo od 12. do 27. januarja.
Skupščine sekcij PSI pa bodo že v prvih dneh prihodnjega meseca, saj bi moral biti pokrajinski kongres že sredi januarja, deželni kongres pa zadnjo nedeljo v mesecu. Delegatov na deželni kongres ne bodo volili po listah, saj gredo socialisti na kongres enotno, ne glede na pripadnost strujam.
S SEJE DEŽELNEGA TAJNIŠTVA SLOVENSKE SKUPNOSTI
Restriktivno tolmačenje vlade o rabi slovenščine
Predstavniki manjšine imajo pravico govoriti v materinem jeziku tudi v izvoljenih organih
Deželno tajništvo Slovenske skup- viru lastnih pristojnosti v smislu nosti, ki se je v soboto, 27. t.m., se-, člena 3 deželnega statuta. Prvi o-
stalo v števerjanu, je obširno in poglobljeno razpravljalo o programski izjavi predsednika obnovljenega deželnega odbora (po izstopu socialistov) dr. Comellija. V poštev je vzelo tako programske smernice glede gospodarsko-socialnih pobud in posegov, kot glede odnosov do političnih sil, ki niso prisotne v novem koalicijskem odboru, ki ga sestavljajo DC, PSD! in PRI. Posebno pozornost je posvetilo tistemu delu izjave, ki govori o volji deželne vlade, da se bo aktivno prizadevala pri osrednjih oblasteh v Rimu za uresničitev globalne zaščite slovenske manjšine na osnovi člena 6. ustave ter tudi sama sprejela ustrezne ukrepe v ok-
sedaj postal odbornik) pred kratkim ; na svoj predlog za spremembo de-odklonil povabilo Kmečke zveze in «Coltivatori diretti» na sestanek, ha katerem naj bi razpravljali o imenovanju slovenskega funkcionarja v pokrajinskem nadzomištvu za kmetijstvo, nato pa je prešel k obravnavanju vprašanja rabe slovenščine v izvoljenih organih. V tej zvezi je poudaril, da je raba slovenščine u-staljena praksa v vseh izvoljenih svetih, kjer prevladujejo delavske stranke in ki so izraz slovenskega prebivalstva, pa tudi sama dežela je izglasovala zakon št. 20, ki predvideva prispevke za dvojezično poslovanje krajevnih ustanov. To dokazuje, da ni nobenih zakonov, ki bi prepovedovali rabo slovenščine : vprašanje je samo, če obstaja politična volja s strani KD in drugih strank.
Odklonilni odgovor, ki ga je predsedstvo vlade dalo na vprašanje občinskega svetovalca Dolharja v zvezi z rabo slovenščine, je povsem nesprejemljiv — je poudaril Lovriha. Črnilo, g katerim je minister Rumor podpisal sporazume v Osimu — je dodal — se še ni dodobra posušilo, pa že KD skuša zmanjšati njihov pomen in jih tolmačiti na restriktivni način.
To je torej še en vzrok — je nadaljeval Lovriha — zaradi katerega Slovenci odločno nasprotujejo novemu odboru in novi koaliciji ter se zavzemajo za njun neuspeh, zato da bi prisilili nekatere stranke, od socialdemokratske do KD, da opravijo pozitivne izbire. Samo tedaj bo možno resno soočenje o problemih slovenske manjšine.
Glede vprašanja globalne zaščite je Lovriha predlagal, naj bi delegacija demokratičnih sil v deželnem svetu odšla v Rim, da bi prisilila parlament, da se končno loti proučevanja zakonskih osnutkov, ki so bili že zdavnaj predloženi.
Lovriha se je tudi dotaknil problema avtonomije slovenske šole v deželi in ugotovil, da so predlogi, ki jih je izdelal prejšnji odbor nesprejemljivi, saj so naleteli na odpor Slovencev in njihovih organizacij. Treba je sprožiti take ukrepe, ki naj zajamčijo slovenski šoli dejansko kulturno, didaktično in funkcijsko avtonomijo, prvi korak na tej poti pa je ustanovitev slovenskega okraja. Postavlja pa se tudi vprašanje poučevanja slovenščine v nekaterih delih videmske pokrajine. Lovriha je v tej zvezi omenil, da bodo v Belgiji krajevne oblasti pripravile za izseljence iz Beneških dolin šolske tečaje v slovenščini, v
ždnega notranjega pravilnika, ki naj dovoljuje rabo slovenščine tudi v deželnem svetu, in pozval predsednika: deželnega sveta, naj čim prej skliče odbor za pravilnik. Tudi Štoka je glede šolskih problemov poudaril potrebo po ustanovitvi samostojnega okraja za slovenske šole, pri tem pa tudi ugotovil, da je predsednik Comelli v svoji programski izjavi v bistvu sprejel načelo samoupravljanja šol s slovenskim učnim jezikom.
V zakljčku svojega govora je zastopnik Slovenske skupnosti poudaril, da so bila v programu novega odbora sprejeta nekatera načela, za katera se njegova stranka bori že desetletja. Zato stališče SS do novega odbora ne bo aprioristično, ampak bo jasno stališče, nepopustljivo predvsem glede reševanja problemov Slovencev v Italiji in njihove globalne zaščite. Potrebno pa je, da novi odbor deluje v to smer, kajti 30 let
po porazu fašizma je prišel čas, da
VČERAJ NA SEDEŽU POKRAJINSKE UPRAVE
Srečanje javnih upraviteljev s sindikalnimi predstavniki
Razprava o pobudah, ki naj bi težile k razvoju krajevnega gospodarstva in zaščiti zaposlitvene ravni
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiriiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V NEDELJO V KULTURNEM DOMU
Navdušujoč koncert TPPZ ob	zaključku
proslavljanja SO-letnice osvoboditve
Ob ogromni udeležbi občinstva je zbor nastopil s partizansko balado Čisti izkupiček koncerta namenjen skupnosti handikapiranih na Opčinah
dov, čeprav v spremenjenih razmerah. Zaključil je z ugotovitvijo, da ni naključje, če zaključuje letošnje proslavljanje ravno TPPZ, ker TP PZ s svojo pesmijo, ki krepi uporniški, borbeni duh v nas ter s svo-ditve smo te obračune polagali še jim zgledom enotnosti, dosledne družbene angažiranosti, odločne antifašistične budnosti in z zgledom človekoljubne pobude, da pokloni ves izkupiček koncerta skupnosti handikapiranih na Opčinah, še trdneje krepi zavest, da se bodo nekdanji ideali NOB popolneje uresničili.
Tud; Calabria je v svojem govoru poudaril pomen proslavljanja 30, obletnice zmage ter dejal, da mora strategijo antifašizma obnavljati in bogatiti prispevek najbolj živih družbenih sil in novih generacij. Sleherna antifašistična odločitev ne sme biti zgolj propagandno sredstvo te ali one politične sile, temveč dejanski preizkusni kamen za vsakogar, ki sj resnično želi korenitih družbenih in gospodarskih sprememb ter takšne demokratične ureditve, ki jo narekuje ustava, ki je izšla iz odporništva. Calabria je imeni!'tildi vrenja v svetu ter med drugim poudaril načelo bratstva med narodi, kakršno se je skovalo med osvobodilno borbo med Slovenci in Italijani teh krajev in katerega najver-nejši tolmač je danes TPPZ.
Sledil je koncert. Zbor, glasbeni ansambel in recitatorji so pod vodstvom neutrudnega Oskarja Kjudra z običajno ubranostjo in občutkom ter ob filmskem predvajanju odlomkov iz NOB in bojev drugih narodov posredovali še enkrat izredno doživetje.
Posebnega pomena je tudi sklep zbora, da pokloni čisti izkupiček koncerta skupnosti handikapiranih na Opčinah, katere predstavniki so se koncerta tudi udeležili. Javno se je za to človekoljubno gesto zahvalil predsednik te Milkovič.
Mirko Milkovič se zahvaljuje TPPZ
Kakor smo ob začetku leta ugotavljali, da bi ne mogla nobena druga . umetniška skupina s takšno toplino in občutkom ter tako slovesno, prepričljivo in pomenljivo hkrati odpreti množičnega proslavljanja našega najpomembnejšega jubileja — 30. obletnice osvoboditve in zmage nad nacifašizmom — kot ga je odprl s svojo «Partizansko balado» Tržaški partizanski pevski zbor 25. januarja v Kulturnem domu, tako sedaj, ob zaključku leta ponovno ugotavljamo, da bi tega proslavljanja ne mogel nihče zaključiti na takšen način, kot ga je lahko zaključil s ponovitvijo svoje ba-
Predstavništvo pokrajinske sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL se je včeraj sestalo na sedežu pokrajinske uprave s predsednikom pokrajine Zanettijem ter z župani vseh občin na Tržaškem. Predmet srečanja je bila proučitev sedanjega gospodarskega položaja s posebnim poudarkom na vprašanje zaposlovanja. Predsednik Zanetti je orisal sindikalnim predstavnikom konkretne možnosti za izvedbo nekaterih javnih del na področju šolskih in ljudskih gradenj ter cest in zagotovil, da bodo krajevne uprave izvedle v prvih mesecih prihodnjega leta za približno 20 milijard lir del.
Upravitelji in sindikalisti, ki se bodo v kratkem spet sestali in razpravljali o problemih IACP in pri-
\ N C A DI C R E D I TO D l T RI ESTf t 1ŽAŠKA KREDITNA BAN K À).
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar Funt šteriing Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni
690,— 1391,— 261,30 154,40 261,30 37.30 3j.— 35,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
stanišča, so na včerajšnjem srečanju sklenili, da bodo zahtevali od nove deželne uprave zakonske posege za reformo tehnično-upravnih postopkov na področju javnih del. Poleg tega so sprejeli sklep, da se bodo občasno sestajali za koordinacijo in usmerjanje pobud, ki naj bi težile k razvoju krajevnega gospodarstva in zaščiti zaposlitvene ravni. Ob zaključku srečanja je Zanetti obnovil že sprejeto obvezo, da bo pokrajinska uprava priredila v teku leta 1976 širše zasedanje o gospodarstvu in zaposlovanju.
DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI
lade ravno TPPZ.
Čeprav ni z razliko od otvoritvenega koncerta predstavljal nedeljski nastop več tiste novosti, ki u-stvarja poseben čar — medtem smo namreč lahko poslušati balado ob brezštevilnih priložnostih ter celo posneto na plošči — ni bil uspeh nedeljskega koncerta nič manjši. Najvidnejši znak tega uspeha je bil obisk in nato navdušenje občinstva. Vstopnice sedežev Kulturnega doma so bile že dan prej razprodane, pred pričetkom koncerta pa so bila že zdavnaj razprodana tudi stojišča. Med občinstvom je bilo tudi veliko gostov s tostran in onstran meje. Prisotni so bili generalni konzul SFRJ Ivan Renko, konzul Kovačič, poslanec škerk, sen. Sema, številni predstavniki VZPI - ANPI, naprednih strank ter borčevskih organizacij iz Slovenije, med katerimi predsednik Zveze borcev Slovenije Turn-her, predsednik občinske Zveze borcev Sežane, častni član zbora Miro Škapin in številni drugi. Posebno drag gost je bila delegacija čilskih antifašistov.
Občinstvo in goste je v imenu zbora pozdravil Miro Prešel, nakar sta o pomenu 30. obletnice osvoboditve ter o vlogi TPPZ spregovorila tajnik SPZ Dušan Kalc in predsednik deželne VZPI - ANPI Arturo Calabria. Predstavnik SPZ je med drugim dejal, da smo vsa ta leta po osvoboditvi ugotavljali, kako so o-blastveniki teptali načela ustave in dopuščali, da se je iz družbenega podzemlja spet dvignil fašizem, kot pripadniki slovenske narodnostne skupnosti pa smo ugotavljali, kako nam odmerjajo pravice s skopostjo, ki je značilna za sovražnika naroda in prave demokracije. Ob letošnjem proslavljanju 30. obletnice osvobo-veličastneje, je dejal govornik, in če smo pri tem ugotavljali, da je treba še veliko naporov za popolnejšo uveljavitev idealov NOB, smo istočasno ugotavljali, da se ti ideali oplajajo ob svežih silah novih ro-
draz tega zagotovila vidi deželno tajništvo Slovenske skupnosti v obvezi novega odbora, da bi dežela u-poštevala pripombe krajevnih ustanov po samostojnem upravljanju šolskih problemov tudi v okviru šolskih okrajev, kar je pravzaprav e-notna zahteva šolskih in družbenih sil manjšine, ki jo Slovenska skupnost brez pridržkov v celoti podpira.
Na osnovi omenjenih zagotovil predsednika Comellija in v pričakovanju nadaljnjih pojasnil v teku razprave o programskih izjavah v deželnem svetu je deželno tajništvo Slovenske skupnosti pooblastilo svojega deželnega svetovalca Štoko, da preveri voljo deželnega odbora, posebno glede izvajanja obvez v korist slovenske manjšine v deželi, in se temu ustrezno ravna pri glasovanju.
Deželno ' tajništvo Slovenske skupnosti je kritično analiziralo zadnjo izjavo predsednika vlade v Rimu, v kateri je rečeno, da po posebnem statutu priloženem londonskemu sporazumu iz leta 1954 ni predvidena raba slovenščine v izvoljenih organih. Slovenska skupnost meni, da gre za enostransko in restriktivno tolmačenje posebnega statuta in s tem črke in duha člena 8 nedavne pogodbe iz Osima, ki je recipirala vsebino posebnega statuta. Zato je pričakovati, ne glede na negativne odmeve pri slovenski manjšini v Italiji, interpretacijo člena 5 posebnega statuta, tudi druge pogodbene strani. Naše stališče ne more biti drugačno, kot da imajo predstavniki manjšine pravico govoriti v materinem jeziku tudi v izvoljenih organih. Zato je sedaj na predsednikih izvoljenih organov ali da dejansko omogočijo izvajanje te pravice, ali pa, da takoj sprožijo postopek za sprejetje ustreznih ukrepov.
Jutri zapade rok za vpis na univerzo
Dejavnost nadzornega osebja občinskega higienskega oddelka
V novembru je nadzorni urad občinskega higienskega komisariata o-pravil 2.294 pregledov v raznih prehrambnih proizvodnih podjetjih ter skladiščih ter poslal 243 vzorcev raznih jedi in pijač v proučitev pokrajinskemu laboratoriju za higieno in profilakso. Od teh je 116 vzorcev analiziral kemijski oddelek, 125 vzorcev pa mikrografski oddelek laboratorija. V tem okviru je tehnično osebje občinskega komisariata pregledalo 344 poslopij in stanovanj, od katerih 40, ki so v posebno slabem stanju.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 30. decembra
EVGEN
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.29 — Dolžina dneva 8.43 — Luna vzide ob 5.24 in zatone ob 14.47.
Jutri, SREDA, 31. decembra SILVESTER
VREME včeraj: Naj višja dnevna temperatura 9 stopinj, najnižja 4,4, ob 19. uri 8, zračni tlak 1024,4 narašča, vlaga 85-odstotna, brez vetra, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 10,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 28. decembra 1975 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 20 oseb.
UMRLI SO: 55-letni Antenore Stegu, 84-letni Antonio Bauzon, 72-letna Natalija Maurič vd. Simoniti. 73-letni Angelo Cristini, 82-letna Grazia Maria Solitro por. Denittis, 63-letni Massimiliano Castellani, 66-letna Maria Vitta por. Gavinelli, 69-letni Giuseppe Postet, 87-letni Carlo Oltremonti, 61-letni Mario Crevatin, 56-letni Virgilio Vallon, 46-letna Edda Guštin por. Giombetti, 66-letna Giuseppina Pinzan por. Pullini, 88-letni Pietro Valle. 79-letna Giovanna De-bernardi vd. Tulliani, 76-letna Margherita Fabbro vd. Turiani, 60-Ietna Elisa Poli por. Eressi, 71-letni Giuseppe Berti.
Gledališča'

DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Dott Gmeiner. Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sonnino 4; Al Cedro (.INAM), Trg Oberdan 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Luc-
Jutri, 31 decembra, bo dokončno zapadel rok za vpisovanje na univerzo za akademsko leto 1975-76. Prvi rok je zapadel že 5. novembra, zato morajo vsi tisti, ki niso vložili prò- I ^ Ginnastica 44. šenj do tega roka, navesti v prošnji utemeljene razloge za zamudo. Prošnje lahko pošljejo na tajništvo za študente po pošti s priporočenim pismom s plačanim odgovorom. Pri tem bo merodajen poštni žig z datumom do 31. decembra.
«Novoletni morilec»
U. Zadnich premeščen v kriminaiistično umobolnico
Preiskovalni sodnik dr. Fermo je odredil arhiviranje sodnih aktov o «novoletnem morilcu», 44-letnem Um-bertu Zadnichu, ki je bil osumljen umora 40-letne Lidije Bržan, do katerega je prišlo na novo leto leta 1974 v Ul. Toti 14 v Trstu. Zadnich se je po zločinu oddaljil in izsledili so ga šele januarja letos v Milanu. Preiskava je bila zelo dolga in na osnovi psihiatričnega pregleda v kriminalistični umobolnici v Reggiu E-maliji je dr. Fermo spoznal Zadnjcha za popolnoma neprisebnega in odredil njegovo premestitev iz koronej-skupnosti Mirko skih zaporov v kriminalistično umobolnico.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje • Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
Vsi v Ljudski dom v Križ na
SILVESTROVANJE
z ansamblom KRAS.
Rezervacija miz v baru Ljudskega doma.
■uiiimimiiiiiiiinumiiiiiiniiiiunimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiinniiniiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiHniniKxiHiiiiinimiimiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiuiiiii
PLAMENI SO ZAJELI ŠTIRI METRE VISOKE JASLICE
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiinmiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiluinttiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
SINOČI NA POKRAJINSKI CESTI PADRICS BAZOVtCA
Avtomobilist podrl 73-letno Bazovko ki je vlekla voziček dračja proti domu
Voznik je v temi verjetno ni videl • Ranjenki so v bolnišnici odrezali levo nogo, njeno stanje pa je še vedno zelo zaskrbljujoče
Sinoči se je pripetila v bližini zovice huda prometna nesreča, pr: kateri je bila težko ranjena 73-let-na Amalija Ražman vd. Križmane č iz Bazovice 126. Nekaj po 17, uri se je Ražmanova vračala proti do mu z vozičkom dračja, ki ga je vlekla ob desnem robu pokrajinske ceste Padriče — Bazovica. Malo pred Bazovico je za njo privozil s svojim avtom citroen 19-letni Fulvio
Grisoni iz Padrič 77. V temi verjetno ni opazil pred seboj ovire in je trčil v voziček, ta pa podrl Raž-manovo.
Na kraj nesreče so nemudoma prihiteli reševalci Rdečega križa in odpeljali ponesrečeno žensko v bolniš nico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek s strogo pridržano prognozo. Ugotovili so ji namreč večkratni zlom leve noge, pretres mo-
žganov in rane po glavi. Nemudoma so jo operirali in so ji morali celo odrezati levo nogo. Njeno zdravstveno stanje je vsekakor kritično.
Ranjenke sprva niso identificirali, ker ni imela pri sebi osebnih dokumentov. Šele v večernih urah jo je prepoznal sin, ki so ga bazovski karabinjerji napotili v tržaško bolnišnico.
Požar v župni uničil sliko sv.
cerkvi v Križu Petra in Pavla
Gost dim otežkočal delo gasilcev - Skoda znaša več milijonov lir
Včeraj okoli 12. ure so plameni zajeli jaslice v župni cerkvi v Križu. Kljub takojšnjemu posegu openskih gasilcev je ogenj popolnoma uničil jaslice in sliko sv. Petra in Pavla ter povzročil veliko škodo v vsej cerkvi.
Ni še popolnoma jasno, kako je izbruhnil požar. Jaslice, ki jih je tudi letos pripravil domačin Slavko Te—so bile zelo velike, saj so
pokrivale ves oltar in še del cerkve ; segle so kake štiri metre visoko. Po prvih ugotovitvah so gasilci sklepali, da je prišlo do kratkega stika, vendar nam je župnik Josip Kunčič zagotovil, da je bil električni tok izključen. Na bližnji klopi so našli tudi ostanke nedogorele sveče, a nj jasno, čemu so bili tam.
Prvi je opazil gost dim, ki se je valil skozi cerkvena vrata, neki so-
sed, ki je to nemudoma sporočil župniku. Ta je poklical gasilce, ko jih je čakal, pa je hotel ugotoviti, za kaj pravzaprav gre. Cerkev pa je bila polna gostega dima in ni mogel vanjo. Dim je izredno otežkočil tudi delo gasilske ekipe, ki jo je vodil podčastnik Sidoti. Gasilci so morali skozi odprta vrata brizgati vodo v dolgih curkih, nikakor pa niso mogli ugotoviti kje in kaj gori. Šele po dobri uri dela so ukrotili plamene.
Cerkev je bila po požaru popolnoma razdejana. Ves strop je očrnjen, prav tako stene in glavni oltar. Pod je bil prekrit s sajami, pravo razdejanje pa je bilo pri oltarju -vaških patronov, sv. Petra in Pavla. Od jaslic je ostal le kup zoglenelega lesa očrnjenega mavca, popolnoma pa je uničena tudi slika sv. Petra in Pavla, ki je ena največjih umetnin cerkve. Oltar so domačini postavili leta 1706 v čast zavetniku ribičev sv. Petru in domnevajo, da je slika iz istega obdob ja, čeprav je ime njenega avtorja neznano. Hudo je poškodovana tudi Jelačinova freska na steni ob oltarju. Škodo je torej težko oceniti, vsekakor pa znaša več milijonov, saj so cerkev pred nekaj letj prepleskali, sedaj pa bo treba strop in stene zopet prečistiti ali celo obnoviti.
ROSSETTI
DANES ob 20.30 Aroldo Tien m Giuliana Lojodice «Zakonska postelja» Jeana Hartoga. Izven abonmaja. Abonenti imajo za prvi dve ponovitvi 30 odst. popusta, za ostale pa 20 odst. Informacije in rezervacije za vse ponovitve pri osrednji blagajni. Pasaža Pretti.
AVDITORIJ
DANES ob 20.30 «Anatol» Arthurja Schnitzlerja. «Red I. torek». Tretja predstava v abonmaju. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Pretti, od danes za predstave do 8. januarja 1976.
Jutri in v četrtek odmor.
VERDI
V petek, 2. januarja 1976, bo v gledališču «Verdi», z začetkom ob 20. uri, premiera opere «Katja Ka-banova» Leosa Janačka, povzeta po znanem romanu H. Ostrovskega «Potop». V glavnih vlogah igrajo Holia T’Hozan, Djerdijevka čakarevič, Katja Angeloni Kolceva, Gianfranco Pastino, Piero Filippi, Mario Petri in Ermanno Lorenzi. Orkester gledališča Verdi bo dirigirai Georges Se-bastian, režija Margherita Wallmann. Vstopnice so naprodaj pri blagajni gledališča, tel. 31-948.
ino:_____ m
La Cappella Underground 19.00 «Za-briskie Point», režija Michelangelo Antoniom.
Ariston 16.30 «Libera, amore mio!», barvni film, igra C. Cardinale.
Grattacielo 15.30 «Pasqualino Sette-bellezze». Barvni film. Igra Giancarlo Giannini.
Fenice 15.00 «Un genio, due compari e un pollo». Barvni film. Igra Terence Hill.
Excelsior 15.00 «I tre giorni del Condor». Igrajo R. Redford, F. Du-naway, C. Robertson, M. Von Sy-dow. Barvni film.
Nazionale 15.CO «Cenerentola», barvni Wait Disneyev film.
Eden 16.00 «Il padrone e l’operaio», barvni film. Renato Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00 «Vai gorilla». Igrajo Fabio Testi, Renzo Palmer in Claudia Marsani. Barvni film, Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.00 «Amici miei». Barvni film, igrata U. Tognazzi in G. Moschin. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30 «Il gatto mammone». Barvni film. Landò Buzzanca. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «Africa-express». Barvni film. Igrata Giuliano Gemma. U. Andress.
Moderno 16.30 «Piange il telefono». Barvni film. Igra: Domenico Mo-dugno.
Filedrammatico 15.30 «Banana meccanica», barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Qui Montecarlo, attenti a quei due». Barvni film.
Inipero 16.30 «Beniamino». Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «La nipote». Barvni film. Igrata F. Muzio in D. Vargas. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «Da Hong Kong l’urlo, il furore, la morte». Igra Chen-chang.
Radio 16.44 «Avventura a Vallechiara». Igrata Stanilo in Olio.
Astra 16.00 «Silvestro contro Gonzales». Barvna risanka.
Mignon 16.00 «Soffici letti... dure battaglie». Igra Peter Sellers.
Volta - Milje Zaprto do 1. januarja 1976.
Mali oglasi
L
POLAGANJE PLASTIČNIH Tn~toplih PODOV
Martin Petelin - Nabrežina 145 - Tel-200-407
NOVI zastopnik
RENAULT
Vam na razpolago
F. Z AG ARI A
Trst. Trg Šansovino 6 tel. 725-390
SERVIS IN REZERVNI DELI:*
Ul. Lazzaretto Vecchio 24 tel. 62853 -4
VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. - AGENCIJA GENERALI Opčine. UL Salici 1. tel. 211-489.
La Termoelettrica
ŠVEDSKO ELEKTRIČNO GRETJE
Vse najboljše originalne firme po neprekosljivih cenah.
TRST - UL S. GIACOMO IN MONTE, 1 TEL 744600
Namesto cvetja na grob Marije Guštin poklanja Zofija Križman 10.000 lir za Dijaško matico.
V počastitev spomina Natalije Simoniti daruje Alojz Markovič 15.000 lir za pevski zbor «Fantje izpod Grmade».
i
■	I
Ožgana stika in pocmei oltar, kjer so bile jaslice
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage žene, mame in none
MARIJE KARIŽ por. RENZI
Konkonel, 30.
žalujoči: mož Janko, hčere Majda, Boža in Adrijana z družinami ter drugi sorodniki, decembra 1975
GORIŠKI DNEVNIK
V NEDELJO POPOLDNE V DEVINSKO-NABREŽINSKI OBČINI
S svečanim odkritjem treh spominskih plošč zaključene proslave 30-letnke osvoboditve
Devinsko-nabrežinska občinska u-prava je v nedeljo s slovesnim odkritjem treh spominskih plošč, v Trnovci, Prečniku in Slivnem, svečano zaključila proslave 30-letnice o-svoboditve, ki so se začele 10. maja z odkritjem podobne plošče v Devinu. Namen občinske uprave je bil, da postavi obeležje v vseh vaseh občine, kjer ni večjega spomenika. Brez plošče sta tako le še Štivan in
Sesljan. Ti dve vasi pa bosta prišli v poštev kaj kmalu, še posebno Štivan, kjer so že v teku priprave za postavitev spomenika padlim iz Šti-vana, Devina in Medje vasi. V delu je tudi velika bronasta plošča, na kateri bodo imena vseh padlih iz devinsko-nabrežinske občine in jo bodo vgradili na spomenik padlim v Nabrežini. V okviru letošnjih proslav naj omenimo tudi natečaj
za osnovnošolske otroke in dijake nižjih in višjih srednjih šol.
Nedeljske manifestacije so potekale ob številni udeležbi domačinov in prebivalcev drugih vasi. Prisotni so bili skoraj vsi občinski odborniki in številni občinski svetovalci; v vseh vaseh je nastopil pevski zbor «Fantje izpod Grmade »pod vodstvom Iva Kralja, na harmoniko pa ga je spremljal Herman Antonič.
Skozi Trnovca je vodila pol v partizane
V Trnovci je odkril ploščo Robert Pavlina, ki je v drugi svetovni vojni izgubil strica in deda. Občinski redarji so položili venec, pevski zbor je zapel žalostinko žrtvam, nato pa je spregovoril župan posl. Albin škerk, ki je poudaril pomen, ki ga je imela Trnovca med drugo svetovno vojno, škerk je dejal, da je skozi to vas vodila pot ,po kateri je mladina odhajala v partizane in po kateri so prevažali blago, s katerim so oskrbovali partizansko vojsko. Škerk je nato prešel na širšo tematiko in naglasil, da je bil v letu 1975 podpisan sporazum dokončni razmejitvi med Italijo in
Jugoslavijo in Slovenci v Italiji u-pamo, da se s tem podpisom začenja nova doba tudi za manjšino, ki se že 30 let bori za svoje pravice. V zvezi s tem je izrazil razočaranje, da je prav v obdobju, ko toliko govorimo o prijateljstvu in sodelovanju ter o vlogi manjšine kot mostu med obema državama, kot mrzel tuš prišla med nas vest, da je vlada odklonilno odgovorila na pismo, v katerem je tržaški župan po zahtevi odbornika Dolharja vprašal za mnenje o pravici do rabe slovenskega jezika v izvoljenih organih. škerk je poudaril, da bi s ta-

kim tolmačenjem tudi v devinsko-na-brežinski občini ne smeli govoriti dvojezično na sejah občinskega sveta, kar se nemoteno dogaja že 30 let. Zato Slovenci in demokratični I-talijani odklanjajo tako tolmačenje in obljubljajo, da bodo nadaljevali z bojem za dosego pravic do enakopravnega življenja in razvoja slovenske manjšine v Italiji, škerk je nato povzel osrednje točke svojega izvajanja v italijanščini, manifestacija pa se je zaključila z nastopom pevskega zbora «Fantje izpod Grmade», ki je zapel partizansko pesem «Vstajenje Primorske».
NA VČERAJŠNJI ZADNJI LETOŠNJI SEJI
v v
OBČINSKI SVET NI ZAVZEL STALISCA DO VPRAŠANJA JAVNIH PREVOZOV
Sedež rajonskega sveta v Standrežu - Dvojna mera pri najemninah
V Prečniku so se stoodstotno udeležili NOB
«Obeležje, ki ga danes odkrivamo, je priznanje za vas, ki se je stoodstotno udeležila narodnoosvobodilne borbe.» S temi besedami je začel v Prečniku svoj govor občinski svetovalec Srečko Colja. Ploščo so tu vgradili v šemčevo hišo, odkril pa jo je Armando Gruden, ki mu je vojna iztrgala očeta in teto. Colja je naglasil, da je vas lahko ponosna na svoj doprinos za osvoboditev. Žal pa 'to ni bila prava osvoboditev, kajti sedaj, 30 let kasneje, se moramo še vedno boriti za najos-
novnejše pravice, ki jih država noče priznati slovenski manjšini. Danes žal lahko ugotavljamo, da so državljani razdeljeni v več kategorij: poleg Italijanov so tu še italijanski državljani nemške, francoske in slovenske narodnosti, katerim se pravice merijo drugače. Mi ne uživamo pravic, ki jih predvideva člen 6 republiške ustave, še na slabšem pa so naši bratje v Beneški Sloveniji, ki nimajo niti šol v materinem jeziku. Colja je negativno ocenil odgovor vlade v zvezi z rabo slovenšči-
ne v tržaškem občinskem svetu in poudaril odločno zahtevo, da mora parlament čimprej razpravljati o zakonu za globalno zaščito Slovencev. Da to dosežemo pa moramo biti enotni in se boriti skupno z demokratičnimi italijanskimi silami. Tudi obeležje v Prečniku, ki ga mora mladina vedno in vztrajno čuvati, priča o zavzetosti Slovencev za svoje pravice. Tudi v Prečniku se je manifestacija končala z nastopom pevskega zbora, ki je zapel «Pesem 14. divizije».
Zahvala vsem žrtvam tragične vojne iz Slivnega
V Slivnem stoji plošča na Lebanov! hiši, odkrila pa jo je Rozalija Lebanova, ki ji je kruta usoda iztrgala iz objema dva sinova. Oba sta padla pri partizanih. Sploh je Slivno plačalo izredno velik krvni davek v drugi svetovni vojni. To je tudi poudarila občinska odbornica Zorka Legiša - Mervič, bivšp partizanska učiteljica, deportirana v uničevalno taborišče Dachau. Poudarila je, da je občina želela postaviti ploščo na hišo, ki je največ dala
v vasi, kjer sta se rodila Milan in Maks. S tem želi občinska uprava izraziti zahvalo vsem žrtvam tragične vojne iz Slivnega. Besede, vklesane v trdem kamnu, pa ne morejo dovolj ponazarjati žrtve tistih, ki so odšli v partizane in se niso več vrnili. Slivno je dalo naj več ji delež: od 120 prebivalcev je izgubilo živ-Ijene 14 domačinov, 21 pa jih je bilo deportiranih v Nemčijo. Mervice-va je nato naglasila, da sedaj ob-
ljubljamo, da bomo nadaljevali po začrtani poti in branili ideale narodnoosvobodilne borbe. Ostati moramo vredni čuvaji vrednot, ki so nam jih naši padli pustili za dediščino.
Tudi slivenska proslava se je zaključila s «Pesmijo 14. divizije», ki je z odmevanjem po ozkih vaških ulicah opozorila na to, da se po 30 letih z vsem srcem spominjamo tistih, ki so dali svoje življenje zato, da bi njihovi potomci živeli v svobodi, bratstvu in prijateljstvu.
Čeprav je bila sinočnja seja občinskega sveta v Gorici sklicana — kakor je dejal župan De Simone — da bi sklepali o zadevah z zapadlostjo 31. decembra 1975, je imelo vprašanje prevozov, ki te dni vznemirja javne ustanove, sindikate in tudi potnike, prednost pred ostalimi ter so o njem spregovorili svetovalci Bianconi (PSDI), Cocianni (KPI) in Waltritsch (PSI). Cocianni je predlagal prekinitev seje občinskega sveta, da bi se načelniki skupin sporazumeli o skupnem stališču v prid pubiicizacije medobčinskih prevozov, ki jih pri nas vzdržuje podjetje Ribi. Dodal je, da avtobusi ne bodo vozili po 1. januarju, če te proge ne bodo prešle v javno upravo. Svetovalec Waltritsch je najprej omenil sestanek o tej zadevi, ki je bil na pokrajini ter je utemeljil zahtevo po publicizaciji tudi z namero podjetja Ribi, da poleti preneha s svojo dejavnostjo.
Župan De Simone ni sprejel ponudbe za akcijo občinskega sveta ter je omenil občinski korak pri sosednih občinah za ustanovitev prevoznega konzorcija, vendar občini Gradišče in Krmin ponudbe nista sprejeli. Omenil je željo občinske uprave po ustanovitvi konzorcija med javnimi ustanovami za medobčinske avtobusne prevoze, vendar je ob tem potrebno, da vsaka občina sprejme tudi svoj. del finančnega bremena, kar očitno Gradišče in Krmin nista bila pripravljena storiti. Napovedal je študije o ustanovitvi konzorcija (od leta 1947 dalje se je namreč spremenilo vodstvo v obeh večjih krajih na desnem bregu Soče) ter pripravljenost goriške občine, da mestna podjetja prevzamejo skrb za prevoze, če bo deželna uprava krila primanjkljaj.
V	nadaljevanju seje so najprej odobrili nekaj sklepov občinskega odbora, ki se nanašajo na manj pomembne odločitve, potem pa so razpravljali in ratificirali odstop občinskega zemljišča sovodenjski tekstilni tovarni, da bo na njej zgradila čistilno napravo. Komunist Za-lateu je vprašal, zakaj so dovolili gradnjo topiine peči brez filtra v livarni Safog. Odbornik Zucalli mu je odgovoril, da bodo filter zahtevali brž ko se bo v času proizvodnje to pokazalo za nujno.
V	zvezi z dvema spremembama regulacijskega načrta v Štandrežu je svetovalec Paulin (Slovenska skupnost) predlagal naj poslej občina izobeša svoje razglase v Štandrežu na bolj vidna mesta. Ob tem se je razvila razprava, v kateri je svetovalka Brajnikova (KPI) predlagala naj bi imela rajonska skupščina svoj sedež v občinski hiši, kjer je bil do požara otroški vrtec. Odbornik Zucalli je odgovoril, da bo predsednik rajonskega sveta v Štandrežu Danilo Nanut sporočil dokončno stališče, po posvetu s člani rajonske skupščine.
V	zvezi s sporazumom med občino in nekim cerkvenim redom za oddajo cerkvene zgradbe za potrebe šolstva, je Waltritsch rekel, da je najemnina, ki jo bo plačevala občina previsoka in da ima glede plačevanja najemnin občina dve merili. Predlog za sklenitev sporazuma o najemni pogodbi je bil sprejet, vendar so glasovali proti njemu socialisti, komunisti in Uberalec. Komunisti so se nadalje vzdržali pri glasovanju o prispevku občine šolskemu patronatu ter so napovedali, da bo KPI v prihodnje predložila resolucijo z zahtevo po odpravi podpornih ustanov v državi in prenos njihove pri-
stojnosti na deželo in krajevne ustanove.
Obdaritev otrok na sedežu «Danice» na Vrhu
V prostorih prosvetnega društva «Danica» pri Črncih na Vrhu je v soboto zvečer dedek Mraz obdaril osnovnošolske otroke iz te vasi. Prireditve se je udeležilo domala sto vaščanov vseh starosti, od najmlajših navzgor. V zelo velikem številu so se zbrali tudi starši učencev. Predsednik prosvetnega društva «Danica» prof. Leopold Devetak je pozdravil vse navzoče, izrazil zadovoljstvo nad tako številno udeležbo ter vsem skupaj voščil srečno in veselja polno novo leto. Učenci osnovne
šole na Vrhu so prejeli darilne pakete s knjigami in slaščicami, darila pa so prejeli tudi vsi ostali.
Prireditev so združili z recitacijami in predvajanjem filma. Recitirali so učenci in učenke osnovne šole, in sicer Zdravko Černič, Nevia Černič, Miranda Devetak, Albin Devetak in Robin Devetak. Večer je sklenil Edmund Košuta s predvajanjem zabavnega filma.
Drevi seja pokrajinskega sveta
Drevi, ob 18.30, se na svoji zadnji letošnji seji sestane goriški pokrajinski svet. Predvidevajo, da bo seja kratka, in da bodo na njej razpravljali le o najbolj nujnih vprašanjih, ki jih je treba odobriti še pred koncem letošnjega leta.
V PRIČAKOVANJU DEŽELNEGA KONGRESA
VEČINA V POSOŠKI KD PODPIRA ZACCAGN1MJA
V eno strujo so se združili morotejci, nazisti in forzano-visti - V ospredju sta tudi struji dorotejcev in fanfanijevcev
Politične stranke se kljub praznikom vneto pripravljajo na svoje kongrese, ki bodo v prihodnjih mesecih. V predpripravi na vsedržavne kongrese bodo pri nas v kratkem tudi krajevni kongresi, kjer bodo pristaši raznih strank volih svoje delegate v pokrajinske in v deželne strankine organe.
V teh dneh imajo opravka s kongresi sociahsti in demokristjani. Prvi bodo imeli v prihodnjih dveh tednih svoje sekcijske kongrese, na katerih bodo izvolili delegate za pokrajinski kongres, tu pa one za deželnega. Kongres socialistov bo tokrat enotnega značaja, brez notranjih trenj.
Demokristjani pa se prav tako pripravljajo na svoj vsedržavni kongres, ki bo v marcu. Tezam sedanjega tajnika Zaccagninija sledijo na Goriškem skoro vsi pristaši stranke. Opustih so dosedanje strujarske spore, vsaj v dosedanji obliki. Struje pa ostajajo še vedno in v ne-
I deljo,
» fcifpv
iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KRIZA A VTOBUSNEGA PROMETA NA GORIŠKEM
Dežela le za aadaMo koncesiio prog Riu vendarle Pode imeli oadzorslvo nad noslovaniem
Včerajšnjega sestanka na pokrajini se deželni odbornik Cocianni ni udeležil
V pristojnost deželne vlade spada tudi dajanje koncesij za vzdrževanje medkrajevnih avtobusnih prog. Zaradi tega se te koncesije obnavljajo iz leta v leto in praksa je bila, da so se te dajale tistim podjetjem, ki so že prej vzdrževala te proge. Tako je bilo tudi na Goriškem, kjer je koncesije za vzdrževanje velike večine prog medkrajevnega značaja, ki vežejo razne kraje v naši pokrajini kot tudi naše kraje z onimi v sosednih pokrajinah, dobivalo avtobusno podjetje Ribi. To je razdeljeno v več sektorjev. V avtobusnem sektorju je zaposlenih sto delavcev in uradnikov, imajo tudi lastno mehanično delavnico.
Znano je, da je naša deželna vlada pričela pred nekaj leti dajati avtobusnim podjetjem finančno pomoč na podlagi prevoženih kilometrov. Tako je dežela krila zmanjšane dohodke podjetij, ki so prodajala dijaške in delavske abonmajske vozovnice po znižanih cenah, istočasno pa je krila tudi nizke prevozne tarife, ki so ostale precej časa na isti ravni. Ribijevo avtobusno podjetje pa je že letos spomladi izrazilo namero, da se odpove avtobusnim progam, pred približno mesecem dni je opozorilo deželno vlado, da bo z 31. decembrom prenehalo vzdrževati vse svoje avtobusne proge in da noče zaradi tega koncesije za naslednje leto 1976.
Sindikalna organizacija se zavzema za javno upravljanje službe medkrajevnih avtobusnih zvez. To stališče, o katerem smo že poročali, so potrdili delavci in uslužbenci avtobusnega podjetja Ribi na skupščini, ki je bila v nedeljo zjutraj na sedežu goriške delavske zbornice. Sestanka se je udeležilo veliko ljudi, ki so poslušali izvajanja sindikah-stov Solleoni j a in Riža. Zadeva je pereča, saj direktno zanima sto u-službencev avtobusnega podjetja Ribi, zanima pa seveda več tisoč de-
lavcev in dijakov ter drugo prebivalstvo, ki uporablja vsak dan Ri-bijeve avtobuse.
Na nedeljski sindikalni skupščini so delavci Ribijevega podjetja, upoštevajoč sklep vodstva podjetja, da se odpove vzdrževanju avtobusnih prog, zahtevali še enkrat naj to službo prevzamejo javne uprave. Ker je stvar nujna in ker obstaja nevarnost, da bi ostali na Goriškem brez večine avtobusnih prog po 1. januarju, zahtevajo sindikati naj proge prevzame goriška občina, finansiranje teh prog pa naj zagotovi dežela s podporo goriški občini. Istočasno zahtevajo sindikati, da se obdržijo v službi vsi delavci in da se jim prizna vsa dosedanja doba službovanja v Ribijevem podjetju.
Včeraj popoldne so se na sedežu pokrajinske uprave sestali zastopniki sindikalne federacije in tovarniškega sveta podjetja Ribi, predsednik goriške pokrajine Agati, zastopnik goriškega župana odbornik Moi-se, predsednik upravnega sveta goriškega mestnega avtobusnega pod jetja dr. Marin. Manjkal je deželni odbornik za prevoze Cocianni, katerega prisotnost so vsi želeli, ker je prav dežela tista, ki bo morala izreči zadnjo besedo.
Predsednik pokrajine Agati je prebral izjavo deželnega odbornika za prevoze. Cocianni je mnenja, da je najboljša rešitev v tem, da se podjetju Ribi podaljša koncesijo za medkrajevne prevoze s tem, da se mu dvigne finančno podporo na vsak prevoženi kilometer. Seveda pa bi hotela deželna uprava s tem v zvezi ugotoviti ali so izjave podjetja resnične, ko trdi, da ima primanjkljaj, in bi poslala v Gorico svojega inšpektorja, ki bi nadzoroval finančno poslovanje podjetja. Tako podaljšanje koncesije naj bi trajalo le nekaj mesecev, dokler se dejansko ne ustanovi in prične tudi delovati med-
lllllllllllll||||||l|l|||l|lllllllllllllllll>IIIIIIIHIIIIIIIIIUai||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||;aal|||,||||j|,|||J|,|||||||||I||||||||1||||||||||||||||||||||||||||||||n||||,|||||||||||||||||n
KLET NA DOBROVEM SPODBUJA GOSPODARSKI NAPREDEK
Zanimanje za urejevanje novih vinogradov v Brdih je še veliko
Sklenjene pogodbe med kletjo in zasebnimi vinogradniki o trajnem sodelovanju - Pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Na Dobrovem v Brdih, kjer so pred tedni izročili namenu nove naprave za stekleničenje vina, prevzema-lišče za grozdje ter nove posode za vino, razmišljamo tudi o tem, kako bi leta 1980 povečali površino vinogradov na 1.750 ha ter zmogljivost kleti na 1.600 vagonov vina.
Ravnatelj zadružne organizacije inž. Simčič je nedavno v pogovoru s predsednikom Zveze komunistov Slovenije Popitom, predsednikom Zadružne zveze Slovenije Petelinom in predsednikom slovenske mladine Ja-sničem, ko so bili na obisku v Brdih, dejal, da je zanimanje za urejanje novih vinogradov še zmeraj veliko. Toda težava je v tem, da postopno začenja primanjkovati zemljišč. Površine sicer imajo, toda lastniki so bodisi zunaj Brd in zemljišč nočejo prodati oz. dati na voljo za vinogradništvo, ali pa gre za močvirnata zemljišča, ki bi jih morali pred izrabo meliorirati, to je izsušiti. Gre sicer za precejšnje težave toda gotovo je, da jih bodo premostili, zakaj prebivalci Brd bodo zaradi donosnosti vinogradništva storili vse mogoče ukrepe, da bi pridobili nove površine.
Da bo podoba vinogradništva in vinske kleti na Dobrovem popolnejša, dodajamo v nedeljo objavljenim podatkom še nekaj novih. Obnova, to je ureditev enega ha vinogradov, stane sedaj v Brdih okoli 20 milijonov starih dinarjev. Zadružna organizacija odobri kmetovalcu, ki se odloči za obnovo, od 4 do 6 milijo-
nov starih dinarjev posojila, za hektar vinogradov. Posojila dajejo pod ugodnimi pogoji.
Pomembna je družbena oz. politična vloga vinske kleti pri pospeševanju samoupravnih in socialističnih odnosov v Brdih. Omenili smo, da je klet že leta 1964 začela del dobička od prodaje vina razdeljevati kmetom. Sedaj pa so se dogovorili o takšnem ustroju delitve, ko sta klet in vinogradnik povsem enakopravna partnerja. Vinogradnik prejme plačilo za grozdje, ko ga pripelje v klet. Sledijo razni obračuni, dokončno razdelitev dobička pa opravijo po prodaji vina, oz. ob zaključku poslovnega leta. Klet zadrži toliko sredstev, da lahko poravna svoje stroške, potem pa še od 6 do 10 odst. denarja od skupnega prometa. Ta sredstva uporabljajo za financiranje svojih potreb v prihodnjem gospodarskem letu, to je za tako imenovano razširjeno reprodukcijo. Vsa ostala sredstva, ki predstavljajo čisti dobiček, pa razdelijo. zasebnim vinogradnikom.
Goriška Brda imajo okoli 6 tisoč prebivalcev, pravih kmetov pa je le še okoli 350. Vendar tudi ostali prebivalci — nekateri od teh so sicer zaposleni v anhovski cementarni ali v drugih podjetjih na območju Nove Gorice — niso povsem opustili kmetovanja ter se tako ukvarjajo tudi z vinogradništvom Tako s kletjo sodeluje okoli 950 kmetov, polkmetov in drugih Bricev. Zanimivo je, da samo sedem vinogradnikov v vseh Brdih ne daje svojega
pridelka v klet ter grozdje še zmeraj sami predelujejo v vino.
Kar zadeva funkcijo kleti je treba poudariti, da so se odnosi med tem obratom in vinogradniki po sprejetju nove ustave v Jugoslaviji še bolj razširili in poglobili. O pravicah in obveznostih obeh partnerjev, so pred kratkim sklenili nove pogodbe, ki so v marsičem izvirne in zelo zanimive. Predvsem so se z novimi pogodbami klet in kmetje sporazumeli, da bodo med seboj trajno sodelovali. Po pogodbah so zadružnikom kooperantom zagotovljeni prevzem celotnega pridelka grozdja, krediti za urejanje novih vinogradniških in sadjarskih površin, pomoč kmetijskih strokovnjakov, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter kolektivno zavarovanje proti toči oz. zavarovanje živine.
Brici žive v blaginji. Sedaj imajo na tem področju ob meji z Italijo 570 traktorjev z vsemi priključki in veliko število drugih strojev, denimo kosilnic, škropilnic in ostale sodobne mehanizacije. V polovici gospodarstev imajo tudi že zmrzoval-ne skrinje za shranjevanje živil. Seveda so ti sadovi, poleg materialne pomoči in razumevanja družbe, tudi rezultat izjemne pridnosti Bricev. Žive sicer v zadovoljstvu, toda zmeraj snujejo nove načrte. V prihodnje bo potrebno posvetiti večjo skrb sadjarstvu, saj se nasadi breskev in češenj krčijo. Potrebno bo razviti tudi območje Kožbane in Liga, to je naselij, ki sta še zmeraj gospodarsko pasivni.
občinski avtobusni konzorcij za zgornji del goriške pokrajine.
Dežela ne bi vzela v poštev predloga, da bi vzdrževanje teh prog vzela takoj po 1. januarju mestno avtobusno podjetje v Gorici in medobčinski avtobusni konzorcij za tr-žiško področje, še manj pa predlog, da bi proge kar iz dneva v dan prešle v javno upravo tako, da bi prefektura zasegla avtobuse in jih dala v upravljanje goriški občini ali kaki drugi ustanovi.
• Goriška zveza trgovcev obvešča vse zainteresirane, da zapade jutri, 31. decembra, rok za plačilo obrtnih taks za celo vrsto trgovcev. Treba je namreč plačati takse za obrtnice za alkoholdne in brezalkoholne pijače, zdravstveno takso, takso na fri-židerje, prodajo parfumov, takso za obrtnico prodajalcev tobaka, itd. Stvar zadeva zelo veliko število trgovcev, zato apelira njih zveza naj te takse plačajo, da se tako izognejo plačilu predvidenih kazni.
Svečanost v Codroipu
Na pobudo odbora za razvoj kmetijstva v srednji Furlaniji je bilo v nedeljo v zadružni kleti v Codroipu nagrajevanje vinogradnikov in kmetov iz tamkajšnjih občin, ki so se v tem letu prizadevali za napredek kmetijstva.
Na svečanosti, katere se je udeležilo številno občinstvo, je v imenu občinske uprave spregovoril župan Tempo. Predsednik deželne u-stanove ERSA Mario Lucca je poudaril prizadevanje ustanove za razvoj kmetijstva v tem delu Furlanije. V odsotnosti ministra Torosa je predsednik videmske pokrajine Tu-rello ocenil sedanji gospodarski položaj v svetu in v državi ter pristavil, da se morajo vse odgovorne sile zavzeti za rast kmetijstva. S tem v zvezi je pohvalil delo, ki so ga kmetje srednje Furlanije doslej štorih.
ko je zapadel rok za predložitev list, so bile predlagane tri liste. Prvi načeluje sedanji pokrajinski pohtični tajnik KD Longo; na tej listi, ki odkrito podpira Zac-cagninijeve teze, so zbrani morotejci, bazist in obe skupim forzanovi-stov. Ta skupina naj bi na Goriškem zbrala več kot tri četrtine članov KD. Na čelu druge, doro-tejske liste, je inž. Augelli iz Ronk, z njimi so predvsem starejši člani KD, med katerimi tudi pokrajinski podpredsednik dr. Gallarotti iz Gorice. Tretja Usta, do katere je prišlo povsem nepričakovano, je lista Fanfanijevih pristašev, na čelu katere je tržiški občinski svetovalec Enos Gerin. Na tej listi so zbrana imena članov KD iz vse goriške n— krajine.
Na deželni kongres bodo goriški demokristjani poslali 19 deWatov r zastopstvu 3.673 članov.
0 V razstavni galeriji H Torchio bc od 1. do 15. januarja 1976 odprta razstava slik tržaškega slikarja labia Dellacha.
Prodoren uspeh «Stare garde» v So vodnjak
Člani Stalnega slovenskega gledališča v Trstu Mira Sardočeva, Jožico Lukeš in Silvij Kobal so v nedeljo popoldne nastopili v Kulturnem domu v Sovodnjah z delom Alda Ni-colaja «Stara garda», ki ga je režiral Mario Uršič. Gledališčniki so s svojimi «razpravami» o starosti navdušili sovodenjsko občinstvo, ki je ob tej priložnosti do zadnjega kotička napolnilo dvorano.
«Staro gardo» bodo ponovili v soboto, 3. januarja ob 20.30 v župnijski dvorani v števerjanu, v nedeljo ob 19.30 pa v Doberdobu.
Vesti iz bolnišnice ,
Ledena cesta je včeraj zgodaj zju traj botroveda prometni nesreči, ki se je pripetila pred predilnico v Podgori. Žrtev nesreče je 36-letni delavec Guido Maurenzi iz Gradišča, Ulica Riz 3, katerega so v bolnišnici zaradi zloma leve noge in u-darca v prsni koš pridržali za 30 dni na zdravljenju.
Maurenzi se je okoli 5.30 z vespo vozil na delo v podgorsko predilnico, ko je približno sto metrov pred tovarno zaradi ledenega cestišča izgubil oblast nad vozilom, s katerim se je zaletel v parkirani fiat 500, last Giuseppa Casagrandeja iz Ulice Cotonificio 6.
Izsiljevanje prednosti je povzročilo nesrečo pred goriško bolnišnico. Iz mirenskega mejnega prehoda je proti središču mesta vozil moped 31-letni Alojz Mavrič iz Vrtojbe, Ulica 9. septembra 250. Pred bolnišnico je vanj trčil avtomobihst, 61-letni upokojenec Santo Giberna, ki je nameraval zaviti v levo. Mopedista so odpeljali v bližnjo oo nišnico, kjer so mu ugotovili poškodbe na levi nogi, zaradi česar se bo zdravil 5 dni.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE . TRST
30 let neprekinjenega delovanja
ALDO NICOLAJ
STARA GARDA
tragikomedija v dveh dejanjih
Prevod Borut Trekman Scenograf
in kostumograf Edvard Zajec Režija	MARIO URŠIČ
V soboto, 3. januarja 1976. ob 20.30 v župnijski dvorani v ŠTEVERJANU.
V nedeljo, 4. januarja, ob 19.30 v župnijski dvorani «Gregorčič» v ŠTANDREŽU.
Film «Nokaut» danes v «Modernissima»
Z današnjim filmskim večerom se v goriški kinodvorani «Modernissimo» nadaljuje ciklus jugoslovanskega filma, ki je doslej doživel precejšnji uspeh med goriško publiko, še posebno med Slovenci.
Danes bodo v goriški kinodvorani predvajali delo mladega beograjskega režiserja Bora Draškoviča «Nokaut». Naj že uvodoma povemo, da je naslov v italijanski verziji popolnoma drugačen in ne odraža realnosti filma. «Donne sopra, femmine sotto», ta je namreč italijanski naslov dela, služi predvsem kot vaba za tisto publiko, ki se rada naužije neokusnih erotskih scen. Poleg tega so originalnemu filmu dodali nekaj erotike zelo poceni, kar seveda odtuji gledalca od pravega smisla filma.
Draškovičevo delo odraža socialna, etična in psihološka vprašanja mladega človeka, ki hoče za vsako ceno postati nekaj več kot njegovi sovrstniki.
V filmu nastopajo Milan Galovič, Barbara Bouchet, Margaret Lee, Milivoje Živanovič ter Katalin Ladik.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «H gatto n mone». L. Buzzanca in G. Gl Barvni film. Mladini pod 14. le prepovedan.
CORSO 17.00-22-00 «Un genio, compari, un pollo». T. Hill in Miou. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 kaut». B. Bouchet, M. Lee. B ni film. Mladini pod 18. letom povedan.
CENTRALE 17.00—21.30 «L* isola tetto del mondo». Walt Dis Barvna risanka. Siedi kratka ri ka «Buon compleanno Paperino
VITTORIA 17.00—22.00 «Yupi du» Celentano in C. Rampling. Ba film.
Tržič
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Amici m Barvni film.
PRINCIPE 20.45 Koncert pev zborov.
Nova Gorica
SOČA «Vsi smo lopovi», amei barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA Prosto.
DESKLE Prosto.
Včeraj-danes
iz goriškega matičnega uradi
ROJSTVA: Patrizia Cristin, Lor« zo Tomasin, Elisabetta Gri.
SMRTI: 85-letna upokojenca Mar Zenarola vd. Sedran, 82-letaa upok Jenka Elisabetta Cibini vd. Privile gi, 73-letni upokojenec Domenico L bus.
OKLICI: delavka Anna Pinna podčastnik vojske Valentino Pulin uradnica Susanna Fanelli in hotel Federico Bianchi, študentka Pao De Palma Giaccio in učitelj Aur liano Musolin.
POROKE: gospodinja Patrizia Re li in mehanik Vito Goljevšček. št dentka Sandra Pontello in uradn Fulvio Zoppolato.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je Gorici dežurna lekarna Baldini, Vo dijev Korzo 57, tel. 28-79,
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČD
Danes ves dan in ponoči je Tržiču dežurna lekarna Al Redenti re, Ul. Rosselli, tel. 72-340.
Odkritje spominskih obeležij v Slivnem, Prečniku in Trnovci
V nedeljo so, kot obširneje poročam o na drugem mestu, v Slivnem, Prečniku in Trnovci odkrili spominska obeležja ob tridesetletnici zmage nad na-cifašizmom in v spomin padlim. Kot kaže gornja slika, je spominsko obeležje v Slivnem odkrila vdova padlega partizana
V Prečniku in v Trnovci pa sta, kot vidimo na sliki, odkrila spominsko ploščo dva sinova dveh padlih partizanov
Res je, da gremo v ZDA proti volitvam, toda to, kar lahko zasledimo po ameriškem tisku, je nekaj, kar gre preko vseh meja. Nekateri pravijo temu svoboda. Pa ne gre za svobodo. Gre za nekaj povsem drugega. Sicer pa preidimo na stvar, da se konkretneje prepričamo, kaj nekateri smatrajo za svobodo.
John Kennedy, ki je bil 35. predsednik ZDA in ki ga je ves svet smatral za pogumnega človeka, ki naj bi potegnil ZDA iz slepe ulice, je prišel na seznam najbolj pokvarjenih ameriških predsednikov. Do pred nedavnim so njegov lik vtisnili v kolajno ob 200-letnici ZDA, danes pa je na zatožni klopi.
O Johnu Kennedyju se je že nekajkrat šušljalo, da ni bil svetnik, toda sedaj prihajajo na dan zelo čudne stvari. Bivšega «idealnega» predsednika razkrinkuje ženska, ki je legala v njegovo posteljo, hkrati pa tudi v posteljo šefov ameriške mafije, v posteljo Johna Rossellija in Sama Gian-cane. Pa ne le, da sta bila Rosselli in Giancana na vrhu ameriškega gangstrstva, pač pa bi bila prav ona dva morala po nalogu ameriške obveščevalne službe CIA umoriti Fidela Castra. Doslej je veljalo splošno mnenje, da «Kennedy ni o tem ničesar vedel».
V poročilih, ki jih je objavil senatni preiskovalni odbor, ki je proučeval napade ali poskuse napadov na tuje državnike s strani agentov CIA, se Judith Campbell omenja le kot «bližnji prijatelj». V poročilih pa ni bilo pojasnjeno niti to, ali gre za moškega ali žensko, ker je Judith lahko oboje. Da gre za žensko, je odkril čašo-
KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
KRATEK OBRAČUN IN NAČRTOVANJE
S koncem leta je prišel čas o-bračunov ter načrtovanja za leto 1976 tudi v luči izkušenj leta, ki se izteka. Ker je vrh vsega v tem času božičnih in novoletnih praznikov politična dejavnost zamrla, je razumljivo, da italijanski listi odmerjajo obračunu leta 1975 veliko prostora, zlasti še, ker je bilo to leto v marsikaterem pogledu emblematično za italijansko družbo.
LA STAMPA
Turinska STAMPA se v svojem uvodnem članku «Non più come prima» omejuje v glavnem na politično in družbeno dogajanje in že uvodoma ugotavlja, da so letošnji osrednji dogodek, tisti, ki je dal letu 1975 najizrazitejši pečat, upravne volitve 15. junija, na katerih se je dejansko zruši! italijanski dvostrankarski sistem, ki se je uveljavil leta 1948 in po katerem je bila KD na oblasti tako v vladi kot v večini krajevnih uprav, KPI pa je bila «obsojena» na vlogo opozicijske stranke.
S 15. junijem pa — nadaljuje časnik — je KPI postala osrednja politična sila, okrog katere se združujejo tudi manjše formacije, medtem ko je KD v krizi Kriza seveda še ne pomeni propada, pač pa pomeni, da je stranka pred veliko preizkušnjo: če ima v sebi še življenjske sile. če je vodstvo povezano s članstvom, bo prebrodilo krizo m bo junijski volilni poraz za stranko pozitiven. Kljub temu pa jc zelo jasno da se je po 15. juniju razmerje sil znatno spremenilo in da ne bo mogoče več naprej po starih kolesnicah. Po demokrščanski zmagi na volitvah leta 1948 smo imeli sredinske in levosredinske vlade, organske ali ne, glavna značilnost teh vlad pa je bila vsekakor, da je bila KD njen osnovni steber. Odslej se KPI postopno uveljavlja kot glavna stranka tako, da, čeprav formalno še v opoziciji, preprečuje padec dvobarvne vlade Moro - La Malfa.
V obračun leta 1975 gre vpisati še veliki «boom» svobodnjaštva, katerega diamantna konica so bila ženska gibanja in radikalci ter novo vzdušje v italijanskem šol-
stvu. Če je bilo 1968. leto, leto v katerem je študentovsko gibanje izpodkopalo temelje zastarelemu šolskemu sistemu, je letošnje leto prineslo prav tako veliko novost: študentje so spoznali, na kako nizko raven je padla italijanska šola in zato zahtevajo, naj ne bo razred več le neke vrste parkirišče, v katerem fant čaka, da se lahko vključi v svet dela, pač pa kraj, kjer se strokovno pripravi, se dejansko izobražuje ter se pripravlja na življenje.
IL GIORNO
Milanski IL GIORNO pa se je v svojem obračunu posvetil gospodarskemu položaju in krizi, ki še vedno pretresa Italijo. List uvodoma ugotavlja, da se z letom 1975 izteka najbolj «črno» leto za italijansko gospodarstvo v povojnem času, saj je proizvodnja padla za 12 odstotkov, v še večji meri pa so se zmanjšale naložbe. Porazni obračun letošnjega leta ni bil nepričakovan, saj je že leto 1973 s petrolejsko krizo razgalilo vse slabosti italijanskega gospodarstva. Že tedaj se je pokazala nujnost industrijske preosnove, ki bi omogočila italijanskim podjetjem, da prebredejo brez prevelikih težav petrolejsko krizo, nujne so bile pobude, ki bi odprle tudi manjšim podjetjem tuja tržišča in obenem ukrepi za omejitev u-voza. Za vse to bi vlada potrebovala učinkovita intervencijska sredstva, a vse, kar ji je uspelo uresničiti, je bila nedeljska prepoved prometa.
Ker se pristojni organi niso zganili, je moral poseči guverner osrednje banke Carli, ki je s strogo deflacijsko politiko rešil državo bankrota, obenem pa o-stro zavrl industrijsko proizvodnjo, kar je imelo hude posledice na storilnost, na zaposlitev in na produktivne naložbe.
Vprašanje je — se sprašuje milanski list — če nam bodo dosedanje izkušnje res služile pri načrtovanju za prihodnje leto in če se bomo znali izogniti strogi deflacijski politiki, ki bi je osrednja banka ne mogla več ozdraviti, ne da bi pahnila državo v brezno hude politične krize.
JUGOSLAVIJA OB KONCU LETA 1975
Kaj pravi statistika o ljudeh in ekonomiji
Industrija naglo napreduje, kmetijstvo letos obstalo Po 200.000 ljudi na leto več - Razporoke niso pogostni
Ob koncu leta se delajo obračuni. Včasih so več včasih manj pozitivni, včasih celo negativni. Generalni direktor jugoslovanskega zveznega zavoda za statistiko Ibrahim Latifič je pred dnevi na tiskovni konferenci v zveznem odboru za informacije nanizal predstavnikom jugoslovanskega tiska nekaj podatkov, ki se nanašajo na 31. december 1975. leta, to se pravi, da je nekatere podatke navedel tudi po približnih ocenah ne pa po konkretnem seštevku. To pa je nekaj normalnega, saj je šlo vendar za teden dni razlike, kar v letu dni vsekakor ni veliko. Povzeli bomo nekaj podatkov, ki jih je navedel Ibrahim Latifič.
V	letošnjem letu torej v 1975 se bo število jugoslovanskih državljanov povečalo za približno 200 tisoč in bo tako konec leta Jugoslavija štela 21 milijonov 325.000 prebivalcev. V zadnjih petih letih, torej od 1971 do konca sedanjega leta se je število jugoslovanskih državljanov povečalo za okoli milijon ljudi, kar pomeni po 200.000 na leto. Vendar pri tem ne smemo misliti, da je tolikšen prirodni prirastek. Število državljanov se Čeča tudi zaradi zmanjšanja smrtnih primerov v tem času, kajti krepko se je povečala ali bolje podaljšala poprečna življenjska doba, ki znaša že 65 let za moške in kar 70 let za ženske.
V	minevajočem letu se je v Jugoslaviji poročilo 187.000 parov. V istem času pa se je razvezalo
25.000	zakonskih parov, to se pravi, da je šel narazen vsak sedmi zakonski par. Prav te dni smo mogli v neki italijanski sicer resni reviji zaslediti porazen podatek, ki zatrjuje, da se v Jugoslaviji loči vsak drugi zakon. Konkretni podatki direktorja zveznega urada za statistiko, torej dovolj kvalificiranega funkcionarja, pa potrjuje, da je razporek pravzaprav zelo malo in je Jugoslavija glede tega med zadnjimi v Evropi.
V	Jugoslaviji je «v delovnem odnosu» nekaj nad 4.735.000 oseb. K temu je treba dodati še tiste, ki so zaposleni v vojski, kar pa je, seveda, uradna tajnost. Gornji podatki govore, da je letos bilo zaposlenih za 5,3 odstotka več lju-
DRUŽINA KENNEDY, KOT KAŽE, NIMA SREČE
Umorjenega predsednika so sedaj ponovno ubili
Razgaljanje predsednikovega zasebnega življenja - Z žino Kennedyjev prihajajo v zagato tudi drugi
dru-
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. sir, 3. VESNA, 7. Gorica, 13. Ir, 14. tenis, 15. karotin, 16. ramazan, 18. gorati, 19. itak, 20. solata, 21. do,
2.	drin, 23. boleti, 24. zal, 25. preč, 26. dopisi, 27. Mata, 28. Ron, 29. Morana, 30. beli, 31. I.G., 32. manira, 33. seti, 35. valeta,
36.	kadaver, 38. oropati, 40. Devin, 41. pi, 42. kazati, 43. Duran, 44. riž.
NAVPIČNO: 1. SIRK, 2. IRA,
3.	vezan, 4. enak, 5. sin. 6. NS, 7. garati, 8. orati, 9. rota, 10. iti, 11. C.I., 12. Angola, 14. tatič, 15. kolesa, 17. Miren, 18. golina, 20. sopara, 21. dati, 22. drog, 23. boriti, 24. Zaliv, 25. pritok, 26. doneti, 27. metan, 29. malat, 30. Bedin, 32. mapa, 33. Sava, 34. KRIŽ, 35. voz, 36. ker,
37.	epi, 39. Ra, 40. Du.
"V
SEST REKORDOV V WOLFSBURGU
Za nemška vozila znamke Volkswagen je znano, da so hudo, hudo trpežna, da pa se ne morejo pohvaliti z kdove kakšno brzino. Res je, da so nekateri novi tipi avtomobilov, ki prihajajo iz tovarne v Wolfsburgu tudi nekoliko hitrejši, vendar se njihov pospešek še ne more kosati s pospeškom nekaterih sorodnih vozil. Zdaj pa prihaja prav iz Wolfsburga vest o velikem uspehu znanega zahodno-nemškega avtomobilskega časnikarja — dirkača Fritza Buscha, ki je na poskusni stezi tovarne Volkswagen potolkel na isti dan kar šest svetovnih rekordov, praktično vse rekorde za avtomobile z dieselskim motorjem do kubature 3000 ccm.
Fritz Busch je dosegel največjo brzino na km in sicer 253,705 km
na uro, nadalje je potolkel dosedanji rekord na km in na miljo z letečim štartom ter na četrt milje, na pol km ter na km z normalnim startom.
Da pa bi ne delali komu krivice ali bogve da ne bi delali reklame drugemu po nepotrebnem, bomo koj dodali, da je vozilo, s katerim je Fritz Busch potolkel vrsto dosedanjih rekordov, praktično nekakšno «odlično skrpucalo», sestavljeno iz sestavnih delov različnih znamk. Busch je svoje vozilo imenoval «Diesel - Star», kar bi po naše rekli dieslova zvezda. Toda srce, jedro tega vozila, namreč njegov motor je die-slov motor mercedesa benza na pet cilindrov s kubaturo nekaj pod 3000 ccm, kateremu je dodal še turbokompresor.
pis «Washington Post». In ko se je začel s tem rušiti «spomenik», ko je začela propadati «neokrnjena slava» predsednika Kennedyja, se rušenje ni ustavilo. Tisti, ki cenijo Johna Kennedyja in Kenne-dyjevo družino nasploh, so se pognali v protiofenzivo, toda plaz je bil tolikšen, da ga niso mogli ustaviti. To pa tudi zato, ker ni bila le Judith tista, ki je govorila, in tudi zato, ker ni bila le ona tista, ki je legala k Johnu Kennedyju v Beli hiši v posteljo.
V nekem sicer «nekako čudnem» članku, ki ga je objavil «Times», smo mogli brati, da je John Kennedy imel zelo živahno ljubavno življenje in med njegove prijateljice se štejejo tudi Marilyn Monroe, Kim Novak, Jane Mansfield, Janet Leigh in Angie Dickinson. V časopisu se trdi tudi, da so v Beli hiši prirejali «skupinska kopanja golih» in da je predsednik Kennedy prebiral uradna in tudi tajna poročila v postelji, toda v postelji, «ki ni bila vedno prazna».
To pa ni le senzacionalna zgodba, ki po ameriško spreminja tudi opravljanje v profit. John Kennedy je bil spoštovan predsednik in zato je afera kmalu zadobila tudi resne politične in družbene dimenzije. Na dnevnem redu so se z Johnom znašli vsi člani «Kenne-dyjevega klana». Z njimi pa tudi nekateri kandidati za predsednike, nadalje člani kongresnih komisij, uredništva nekaterih časopisov, kajti vsa zadeva daleč prekaša zadevo Johna Kennedyja. Tokrat ni več govor o zasebnem ali če hočemo moralnem življenju umorjenega ameriškega predsednika, pač pa gre tudi za moralno raven ameriškega tiska. Postavljajo se vprašanja, ali naj se o teh stvareh piše ali ne, postavlja se vprašanje, ali ima javni delavec, politik, celo sam predsednik pravico do zasebnega življenja? Toda če je res, da imajo tudi predsedniki pravico do zasebnega življenja, je tudi res, da imamo tu opravka že z zvezo med Belo hišo in mafijo. To pa ni več opravljanje, kot pravi «Times», list «Christian Sciente Monitor» pa meni, da bi v času, ko je javnim občilom dovoljeno vse, «politiki bi se morali odpovedati zasebnemu življenju». In kaže, da je večina ameriških občil sprejela to pojasnilo in zato smo mogli nedavno brati v ameriškem tisku tudi to, da je predsednik Ford navaden — pijanec.
Toda «New York Times» ne soglaša s takšnim pisanjem in meni, da bi se bilo treba najprej vprašati, ali je Kennedyjevo zasebno življenje vplivalo na njegovo politiko. Le v tem primeru lah-
ko pride do razčiščevanja tudi teh zasebnih problemov umorjenega predsednika.
Mnogi drugi časopisi pa se v svojih komentarjih ukvarjajo z a-nalizo, ki zajema vso družino Kennedy. Gre za analizo, ki jo lahko sprejmemo ali ne, toda v splošnem se trdi, da je bil stari Kennedy diktator in da je bil povezan s kriminalom, nadalje, da je prav tako umorjeni Robert Kennedy imel «himlerjevske ideje», trdi se, da vsa družina Kennedy teži po oblasti, da je spolno neuravnovešena itd. Nekje je bilo zapisano celo: «Ali ni morda umor v Dallasu le člen v verigi gangstr-skih obračunov?».
Zadeva pa se ne omejuje le na družino Kennedy. Gre krepko čez te meje in to pisanje prav gotovo vpliva na možnosti treh sedanjih predsedniških kandidatov. Tudi sam Ford bo imel zaradi tega posledice. Glede senatorja Kennedyja je logično, da bo imel od tega največjo škodo. Zato ni nič čudnega, če odklanja kandidaturo. Po njegovi žalostni aferi z utopljeno tajnico pod mostom Chappa-quidicku mora sedaj nositi tudi «seksualne grehe» svojega brata.
V	vrtincu kritike se je znašel tudi senator Frank Church, predsednik senatne preiskovalne komisije, ki se prav tako namerava pognati v predsedniški boj. O-čitajo mu, da je v poročilu hotel na vsak način rešiti Kennedyja, da bi javnost ne zvedela o zvezah med mafijo in demokratsko stranko. Church se sicer prepričljivo brani, vendar to veliko ne zaleže. Pa tudi Sargent Shriver, ki tudi namerava kandidirati, je v škripcu. Ker izhaja iz «konjušnice Kennedyjevih» posredno nosi njihov greh.
Če vse to brskanje po zasebnem življenju predsednika Kennedyja koga preseneča, naj se potolaži, da ni noben ameriški predsednik doslej ostal povsem čist. In menda ne bo nihče mogel trditi, da med 38 dosedanjimi ameriškimi predsedniki ni bilo niti enega, ki bi bil kolikor toliko normalen človek in pošten predsednik.
V	sedanji «kampanji» se je Amerika razcepila v dvoje. Na eni strani so tisti, ki hočejo biti za vsako ceno hudobni, na drugi pa tisti, ki hočejo biti za vsako ceno dobri. To se pravi, da niti prvi niti drugi niso povsem objektivni. Na račun tega pa je John Kennedy, ki je v svetu predstavljal podobo nekoliko drugačne Amerike, bil se daj ponovno umorjen. Prvič so ga umorili streli v Dallasu, sedaj so ga pa pobili časnikarski krogi, točneje krogi, ki so za temi ured ništvi.
dl kot lani. Kar 34,5 zaposlenih odpade na ženske, kar vsekakor ni malo, pa čeprav so nekatere dežele v svetu glede tega še pred Jugoslavijo. V proizvodnji je zaposlenih 3.840.000 oseb, od česar odpade skoraj dva milijona na industrijo, ostalo pa na vse druge ekonomske dejavnosti. Od celotnega števila ljudi, ki so zaposleni izven gospodarskih dejavnosti, je kar tri četrtine zaposlenih v šolstvu in kulturnih ustanova!;. Statistika nadalje pravi, da je v minulih petih letih, torej od 1971 do 1975, našlo v Jugoslaviji delovno mesto skupno 800.000 ljudi.
Generalni direktor zveznega zavoda za statistiko je navedel tudi podatek, da se bo družbeni proizvod vsega jugoslovanskega gospodarstva v letošnjem letu povečal za 4 odstotke v primerjavi z lanskoletnim. Pri tem pa velja dodati, da se je industrijska proizvodnja povečala za 6 odstotkov, vtem ko kmetijska proizvodnja beleži celo —2 odstotka v primerjavi z lansko, kar gre za prvenstveno na račun pridelka žita, konkretneje pšenice, ki so je letos pridelali za 30 odstotkov manj kot v lanskem letu.
Poprečni osebni dohodki jugoslovanskega državljana so se v letošnjem letu povišali za 25 odstotkov, vendar se je realni osebni dohodek dvignil le za 1 odstotek, kajti v istem času so tudi življenjski stroški poskočili za 24 odstotkov.
Alfi FILMSKIH PLATNIH
Mario Morra:
«Un sorriso, uno schiaffo, un bacio...»
Po zgledu ameriškega liima «Cera una volta Hollywood», kì je vseboval odlomke iz izdelkov filmske družbe M.G.M , je morda največja italijanska filmska družba Titanus (ki se danes omejuje na distribucijsko dejavnost) dala pripraviti film z odlomki iz lastne proizvodnje. Nastal je film «V n sorriso, uno schiaffo, un bacio in bocca. Antologia del cinema italiano sui favolosi anni 50». ki ga je planiral Enrico Lucherini, pripravil pa Mario Morra. Uspeh filma je prepričal realizatorje, da pripravijo še . drug).],del untolo-gije.
Najprej moramo reči, da gre za skoraj sramotno operacijo, brez vsakega kriterija, saj je celo kronološka opredelitev «50 let» skrajno prožna (film vsebuje namreč odlomke tudi iz veliko poznejših del). Odlomki so rezani in montirani zelo slabo; v komentarju (ki ga je napisal Alessandro Pa-renzo, bere pa ga Oreste Lionello) prevladuje zelo cenena ironizacija. ki se verjetno ne zaveda, da je bil tedaj italijanski film dosti bogatejši in zanimivejši kot danes. To je pravzaprav edina «zasluga» filma: da nam omogoča gledan;e prizorov iz mnogih zanimivih filmov vseh žanrov (poleg katerih je tudi nekaj zanimivih dokumentarnih prizorov); z razliko od mnogih kritikov, smo mnenja, da je bil v 50. letih (kot že v 30. in v 40.) italijanski film zelo zanimiv prav v serijski proizvodnji Mario Morra se, seveda, tega ni zavedal in se je prepustil me-sarska-montažni operaciji, v kateri se je že «izkazal»
Tu pa tam se v filmu prikaže Renato Pozzetto z uvodi, ki so včasih zabavni, nimajo pa zveze 2 ostalim.
Mario Monicelli:
«Amici miei»
Film «Amici miei» pripisujemo Mariu Monicelliju, ker ga je on režiral, čeprav ga je pred smrtjo pripravljal Pietre Germi, ki je z Benvenuti jem, De Bernardijem in Pinellijem avtor scenarija; naslovi navajajo namreč neobičajno opredèlitev «film Pietra Germija — režija Mario Monicelli».
Gre za zelo zabavno komedijo, morda eno najzabavnejših v novejšem italijanskem filmu. Tudi v njej pa opažamo precejšnjo površnost v realizaciji, pomanjkanje za pravi smisel filmske pripovedi, pa neodločnost pred opredelitvijo protagonistov kot pravih oseb ali pa kot mask. V glavnih vlogah igrajo Ugo Tognazzi, Philippe Noiret, Gastone Moschin, Bernard Blier, Adolfo Celi, Duilio Del Prete Giga Karlatos, Silvia Dionisio.
SERGIJ GRMEK
TOREK, 30. DECEMBRA 1975
12.30
12.50
13.25
13.30
14.25
17.00
17.15
17.45 18.35
18.45 19.20
20.00 20.40
21.55
22.50
18.15
18.25
18.45
19.00
20.00
20.30
21.00
22.00
10.00
15.45
17.15
17.25
18.00
18.25
1.8.40
18.45-
19.10
19.30
20.05
21.05
21.50
18.30 19.55
20.15
20.30
22.00
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
JOGA V SLUŽBI ZDRAVJA, tedenska oddaja DNEVI EVROPE
Z zadnjim decembrom se zaključi pol leta, odkar je na vrhu ministrskega sveta Evropske gospodarske skupnosti predstavnik Italije. Kot je znano, se načelniki ministrskega sveta Evropske skupnosti menjujejo in ker se zaključi «italijansko polletje» prav ob koncu leta, je možen temeljitejši in bolj konkreten obračun nad uspehi in neuspehi dejavnosti v tem okviru Vremenska slika DNEVNIK
Nogometna tekma MED ITALIJO IN GRČIJO, prenos iz Firenc DNEVNIK
Program za najmlajše
Program za mladino: Lov na leoparda
Trije trčeni lovci, risani film
Poljudna znanost: Proces proti Roberspierru
Nabožna oddaja: poslanica miru ob novem letu
Italijanske kronike in Vremenska slika
Ob 20. uri
«La Castiglione»
Prvo nadaljevanje TV priredbe po scenariju, ki ga je pripravil Dante Guardamagna.
Konec 19. stoletja neka že stara ženska v svoji pariški palači podoživlja svojo preteklost. Skuša ponovno izbrskati iz svojega spomina svojo identiteto, skuša dojeti razloge svoje samote, ki jo je spremljala vse življenje. Gre za grofico Virginio Ve-rasis di Castiglione
Portret družine: DRUŽINA UPOKOJENCEV Italijanska TV obnavlja oddajo Portret družine z zgodbami štirih italijanskih družin, ki so bile izbrane po določenem ključu, tako da odgovarjajo določenim družbenim razmeram v deželi. Danes, bo pred TV občinstvom družina tako imenovane tretje življenjske dobe. Nastopil bo zakonski par. ki je pravkar stopil čez prag tako imenovane tretje življenjske dobe in se šele spoprijel z novimi življenjskimi razmerami DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
Poskusna oddaja za gluhoneme Nove abecede Športni dnevnik ARHEOLOGIJA
Program vodijo Federico Gorio, Giuseppe Mantovano in Ma rio Francini, ki bodo obravnavali eno najbolj zanimivih arheoloških tem na Apeninskem polotoku, namreč zadevo Etrušča nov, ljudstva,,ki je naseljevalo v glavnem osrednjo Italijo in zapustilo bogate sledove svoje omike, hkrati pa tudi celo kopico vprašanj, saj znanost še vedno ni odgovorila niti na vprašanje, odkod Etruščani prihajajo Ob 20. uri DNEVNIK
Biti gledališki umetnik
Danes je na vrsti tretje nadaljevanje, ki obravnava življenje italijanskih in tujih odrskih umetnikov. Nocoj bo govor o razmerah italijanskega odrskega umetnika, ko je konča) stro kovno šolo
Glasbena prireditev: Plurale femminile
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
in 11.20 TV ŠOLA: Disneyev svet, glasbeni pouk, izobraževalna oddaja
SMUČARSKI SKOKI, posnetek iz Obersdorfa Ptice na obali
A. Lingreen: Erazem in potepuh, nadaljevanka Obzornik
MALA ČUDESA VELIKE PRIRODE
Z današnjim dnem se začne nova poljudnoznanstvena barvna na daljevanka, ki je nastala v sodelovanju zagrebških in sovjetskih ustvarjalcev. V oddaji bodo vsakokrat trije prispevki, ki jih pripovedovalec včasih komentira precej humoristično Mozaik
- Ne -nrezriter -MARIBORSKI PREDSTAVI Gre za «Liziko» in «Večer Shakespearovih verzov», za dve predstavi, ki sta posebno zanimivi zaradi svoje gledališke ob like. Obe sta monodrami in obe redno uprizarjajo izven gleda liske hiše. Milena Muhičeva, ki igra Liziko, je za svojo vlogo dobila letos Severjevo nagrado Veselo pričakovanje DNEVNIK POGOVOR O.. .
Trenutek po tridesetih letih je naslov pogovora o stanju na področju obrambnih priprav ter o osnovnih nalogah narodne obrambe. Gre za uresničevanje dokumenta glede usposabljanja mladih za udeležbo v splošnem ljudskem odporu ter v druž beni samozaščiti
G. de Maupassant: LEPI STRIČEK, nadaljevanka DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Smučarski skoki v Obersdorfu
Otroški kotiček
DNEVNIK
Dekle v izložbi, celovečerni film
Kako bomo živeti jutri: Operacija brez bolečin
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Revija glasbil; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.10 Baročna arhitektura v Gorici; 19.20 Pravljice in pesmi za najmlajše;
20.00	Šport; 20.35 U. Giordano: «Sibirija», opera; 22.15 Sanjajte z nami.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila: 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Klavirske skladbe; 9.00 Folklorna glasba; 9.15 Melodije;
10.00	Z nami je; 10.15 Ansambel «La Vera Romagna»; 11.45 Ansambel kitarista Mottole, 12.00 Glasba po željah; 13.35 Plošče;
14.00	Jugoslavija v svetu; 14.35 Polke in valčki; 15.45 Poskočne; 16.45 Ansambli zabavne glasbe;
17.00	Program za mladino: Veselo za noVo leto; 18.00 čarobna godala; 18.35 Zabavna glasba; 19.00 Prenos RL; 19.30 Lahka glasba;
20.00	Nesmrtne melodije; 21.00 Literarna oddaja; 21.20 Godala.
NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30
Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz
10.00	Posebna reportaža; 11.31! Drugi zvok; 12.10 četrti program; 14.20 Nogometna tekma Italija-Grčija; 16.30 Popoldansko sreča nje; 17.05 Nadaljevanka; 17.25 Ko morna in operna glasba; 19.30 O perni koncert; 20.05 Orkester Sela scia; 20.20 Ponovno na sporedu;
21.15	James Cameron: «La pompa».
SLOVENIJA
7.00.	8.00.	9.00,	13.00,	15.00,
19.00	Poročila; 6.50 Beseda na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Pšenica najlepši svet; 9.30 Iz glasbenih šol: Piran; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? : 10.45 Turistični napotki; 11.03 Promenadni koncert;
12.10	Popevke brez besed. 12,30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...;
14.10	Skladbe za mladino, 14.40 Na poti s kitaro; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Pota sodobne medicine: dr S. Koren: Problemi alkoholizma;
17.00	Aktualnosti; 17.20 Obiski naših solistov; 18.05 V torek na svidenje!; 18.35 Lahke note; 19.40 Ansambel Silva Štingla; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Slov. zemlja v pesmi; 20.30 Od premiere do premiere; 21.30 Zvočne kaskade; 22.20 V duhu istrskega izročila; 23.05 M. Slaviček: Pesmi;
23.15	Popevke.
iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiitiitiiirtiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Najprej rešite vsa viseča vprašanja. Nepričakovan predlog vam bo omogočil uresničitev čustvenega načrta.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne odpovejte se svojemu načrtu. Vaš optimizem je popolnoma utemeljen.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Bodite kar najbolj previdni v svojem poslovanju. V čustvenih zadevah se nikakor ne prenaglite.
RAK (od 23.6. do 22.7.) V teku jutra boste sklenili dober posel.
Upoštevajte dobro voljo družinskega člana.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Naleteli boste v svojem delu na manjše težave. Prehoden nesporazum v družini. Nervozni boste.
DEVICA (od 23.8. do 22 9.) Ne sprejemajte dela in odgovornosti drugih. Ne presojajte ljudi po prvem vtisu.
TEHTNICA (od 23,9. do 22.10.) Z vašim posredovanjem se bo razčistil nesporazum med prijatelji Utrdili boste svoj ugled med znanci.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Dobro premislite, preden storite določene poslovne korake. Srečne ure z drago osebo.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Vaš uspeh vam bo zagotovil še večji ugled. Ne bodite neodločni.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Sprejeli boste ugodne poslovne ponudbe. Udeležili se boste zanimivega sprejema.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zahvaljujoč svoji iznajdljivosti boste premagali vse težave Storite vse, da rešite neko prijateljstvo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne prenaglite se z nekim nakupom. Na večer se skušajte razvedriti. Vaše zdravje bo odlično.
Sa
K©.


El
NOGOMET
DANES V FIRENCAH
Italijani bodo skušali dobro zaključiti sezono
Grški reprezentanti bodo odlična preskušajo za «azzurre» - Slovo Facchettija
FIRENCE, 29. — Z jutrišnjim prijateljskim srečanjem proti Grčiji se bo italijanska državna nogometna reprezentanca praktično začela vživlja-ti v boje za uvrstitev v finalna kola svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo leta 1978. Moštvo, ki bo igralo proti Grkom, bi moralo praktično predstavljati novo državno reprezentanco, z novimi elementi. Tokrat bo verjetno zadnjič stopil na igrišče
Romeo Benetti, član Milana in standardni igralec italijanske državne reprezentance, je znan predvsem zaradi svoje agresivne igre
v državnem dresu Facchetti, ki je odigral od leta 1963 kar 83 tekem v reprezentanci. Italijani so trenutno dobro pripravljeni, predvsem s tehničnega vidika, saj so se začeli počasi vživljati v skupno igro.
Tudi Grki upajo, da bodo dobro zaključili letošnjo sezono, čeprav se niso odkrito izrazili o svojih sposobnostih, oziroma o možnostih Italijanov za zmago. Vendar imajo za seboj odlične rezultate, kot je. remi z 1:1 proti Zah. Nemčiji v Dussel-dorfu in neodločen rezultat doma proti Romuniji.
Italija je zadnjič igrala proti Grčiji leta 1972 v Atenah in zgubila z 2:1. Od takratne ekipe je v moštvu ostal tokrat edinole Zoff, pri Grkih pa so preživeli Sinettapulos,
Kudas in Papaioannu.
# * *
Reprezentanci bosta nastopili v naslednjih postavah:
ITALIJA: Zoff (k). Gentile, Rocca, Benetti, Bellugi, Scirea, Causio, An tognoni, Savoldi, Capello, Bulici.
GRČIJA: Keiessidis, Palias, Kira-stas, Firos, Sinettapulos, Sarafis, Terzanidis, Delikaris, Kriticopulos, Kudas, Papaioannu.
SODNIK: Miloš Čajica (Jugoslavija); stranska sodnika: Tauzes in Im-tjarevic (Jug.).
* * *
Prijateljsko nogometno tekmo Italija — Grčija bo danes prenašala tudi italijanska televizija s pričetkom ob 14.30.
Nedeljski izidi prijateljskih tekem Genoa — Inter 2:3, Udinese — Milan 1:3, Napoli — Gladiator 4:3, Lecce — Lazio 2:2, Perugia — Du-nav 0:0, Taranto — Fiorentina 3:3, Padova — L.R. Vicenza 1:1, Lucchese — Sampdoria 2:2, Catanzaro — Rapid Bukarešta 2:1, Seregno — Atalanta 0:1, S. Angelo — Varese 2:0, Anconitana — Palermo 2:2, Senigallia — Sambenedettese 2:6, Forlì — Spezia 0:0, Grosseto — Orbetello 1:1, Cuneo — Milanese 3:2, Lecco — Rhodensé 2:0, Fidenza — Piacenza 1:2.
Tabor (Sežana) — Gaja 6:2 (3:2)
Ker je prvenstvo 3. AL prekinjeno, je Gaja v nedeljo gostovala v Sežani ter tekmo izgubila s 6:2. Ekipi sta prikazali na splošno dober nogomet, čeprav so bili domačini za razred boljši in to v drugem polčasu. Gajevci niso razočarali predvsem v začetku, ko so nastopili s
standardno postavo, saj so dobro reagirali in tudi dvakrat zatresli sežansko mrežo z Grgičem in Dobrilo.
D. C.
Visoka zmaga Primorca
Kljub praznikom Trebenci ne počivajo. Primorec je namreč v petek odigral prijateljsko nogometno tekmo z Rosandro, ki nastopa v 2. AL, in po lepem dvoboju v Trebčah premagal goste s 5:2. To je bil za Trebence dober trening, saj bodo morali v torek, 6. januarja odigrati zaostalo tekmo 9. kola z Domiom, katero je zadnjič sodnik odgodil zaradi burje. Srečanje bo ob 11.15 na dolinskem občinskem nogometnem igrišču.
NOGOMET
V NEDELJO V TRSTU
Kljub porazu proti Bologni Triestina zadovoljivo igrala
Gostje so zmagali z golom razlike, a s prikazano igro niso navdušili
Bologna — Triestina 2:1 (1:0)
TRIESTINA: Vaisecchi (v 46. min. lanza), Lucchetta, Zanini (v 48. min. Berti), Politti (v 61. min. Franca), De Luca (v 79. min. Del Frate), Monticelo, Andreis, Fontana (v 46. min. Marcato), Dri, Zampano, Goffi (v 46. mini. Vergan).
BOLOGNA: Mancini (v 46. min. Adani), Valmassois, Cresci, Cereser, Roversi, Nanni, Trevisanello (v 72. min. Mastelli), Vanello (v 46. min. Massimelli), Clerici (v 46. min. Grop), Maselli, Bertuzzo.
STRELCI: v 12. min. Bertuzzo iz 11-metrovke, v 60.. min. Lucchetta iz 11-metrovke, v 87. min. Grop.
SODNIK: Poles iz Cordenonsa.
Z gostovanjem prvoligaša Bologne so tržaški navijači upali, da bodo v nedeljo preživeli lep popoldne na stadionu Grezar z vrhunskim nogometom Bologne, vendar so ob koncu odšli razočarani.
Bologna v Trstu ni pokazala tiste-
iiuiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiMiiiiiiiimiHiiiuiiiiiiiiiuuiiiimmiiimituiiifiiiKiiiiiimiiiiiimmiiiiit
ODBOJKA	L
V MOŠKI C LIGI
Zadnji set usoden za Bor v Bellunu
Borovci bi z nekoliko boljšo igro odnesli z nevarnega igrišča obe točki
SA! Belluno — Bor 3:2 (15:10, 15:8, 13:15, 12:15, 15:6)
SAI: Bortoluzzi, Bortot, Da Rola, De Roni, Caviola, Dal Mas, De Sabba, De Kunovich, Fabbiane, DTnca, Sartori.
BOR: Fučka, Kodrič, Kralj, Može, Neubauer, Požar, Špacapan in Zadnik.
SODNIKA: Marchiori in Sartori.
Zadnja tekma v letu 1975 je prinesla Boru drugi zaporedni poraz z enakim izidom 3:2. V Bellunu so še nepremagani domačini po dveh urah igre zlomili odpor nerazpoloženih Tržačanov. Ob koncu tekme pa ni bil pravzaprav nihče zadovoljen. SAI je upal na gradko zmago s 3:0, še pčsebno po tistem, kar so «plavi» pokazali v prvih dveh poraznih setih. Borovcem pa je upravičeno ostalo prepričanje, da bi se lahko iz Belluna vrnili z obema točkama.
Če pa analiziramo igro'slovenskih odbojkarjev, moramo ■ razdeliti tekmo na dva popolnoma različna dela. V začetni polovici srečanja je šlo v taboru «plavili» vse narobe. Igralci so grešili kot za stavo in domačini niso imeli večjih težav, da so osvojili s prepričljivo razhko prva dva niza.
Ko je že vse kazalo, da se bo tekma za Bor končala katastrofalno, se je podoba na igrišču povsem spremenila v korist tržaških igralcev. Ti so poenostavili igro ter izkoristili višinsko prednost svojih tol-kačev, začel je delati blok, ki je bil prej precej podoben rešetu, in tudi v obrambi smo opazili več zagrizenosti in požrtvovalnosti.
Skratka, borovci so prevzeli pobudo v svoje roke, v tretjem in četrtem nizu so stalno vodili in ize-načili na 2:2. Ko smo pričakovali, da bo tudi v nadaljevanju tako, pa 'mo v petem in odločilnem setu doživeli popolno razočaranje. Naši fantje so že na samem začetku povsem odpovedali in ob menjavi igrišča je bilo stanje 8:0 za SAI. Bor je nato zaigral bolje, znižal je rezultat na 5:8, za kaj več pa so «plavim» pošle moči.
Sodnik je svojo nalogo opravil slabo in je s svojimi nerazumljivimi odločitvami oškodoval obe moštvi.
Sedaj bo prvenstvo prekinjeno do 7. februarja 1976, ob nadaljevanju pa bo na sporedu mestni derbi Bor -CUS.
Mig.
1. ITALIJANSKA LIGA
Za naslov brez Tržačanov
Prvi del novega italijanskega odbojkarskega prvenstva 1. moške lige je končan. V sklepni del prvenstva, ki bo odločal o novem državnem prvaku so se uvrstile naslednje šesterke: Ariccia (lanski prvak), Klippan, Panini, Paoletti, Giaietti, Denicotin, Greslux in Gorena. Poleg Tržačanov bodo igrali še Ipe Parma, Cus Siena, Lubiam Ancona, Spem, Virtus Aversa, Cus Piza in Genova za italijanski pokal. Tekmovanje v obeh skupinah se bo na-
daljevalo februarja meseca.
IZIDI
SKUPINA A: Denicotin — Ipe Parma 3:0, Cus Siena — Ariccia 0:3. KONČNA LESTVICA: Ariccia 12, Denicotin in Ipe Parma 6, Cus Siena 0.
SKUPINA B: Novalinea - Klippan 2:3, Greslux — Lubiam 3:0. LESTVICA: Klippan 12, Greslux 6, Lubiam 4, Novalinea 2.
SKUPINA C: Spera - Panini 2:3, Paoletti — Virtus Aversa 3:0. LESTVICA: Panini 12, Paoletti 8, Spem 4, Virtus Aversa 0. SKUPINA D: Gorena — Cus Piza 3:0, Giaotti — Genova 3:0. LESTVICA:	Giaiotti, Gorena in
Cus Piza 8, Genova 0,
* * *
V L ženski ^igi sta še naprej neporažena Alzano in Valdagna. IZIDI 6. KOLA: Còma — Nelsen 2:3, Metauro — Presolana 3:0, Torre Tabita — Zagarella 3!2, Burrogiglio — La Secura 3:1, Alzano — Cus Padova 3:0. LESTVICA: Alzano 12, Valdagna 10, Burrogiglio 8, Coma, Metauro Nelsen in Zagarella 6, Torre Tabita 4, La Secura 2, Cus Padova in Presolana 0.
Jugoslovansko prvenstvo Tudi v letošnjem prvenstvu 1. jugoslovanske ženske zvezne lige bo neposredni obračun med Rijeko in Crveno zvezdo odločal o novem prvaku.
IZIDI 4. KOLA: Partizan —Gra-dačac 3:1, Breza — Mladost (V), 3:0, Rijeka — IMT 3:0, Vukovar — Radnički 0:3, Crvena zvezda — Mladost 3:0.
LESTVICA: Rijeka in Crvena zvezda 8, Radnički in Partizan 6, Mladost 4, Breza, Gradačac, Mladost (V) in IMT 2, Vukovar 0.
ga vrhunskega nogometa, kot so vsi pričakovali, saj je moštvo trenutno na petem mestu začasne lestvice i-talijanske A lige in bi od njega prav gotovo zahtevali mnogo več, kot so varovanci trenerja Pesaole pokazali.
Povsem zadovoljila pa je Triestina, in s tem so bili številni navijači (okrog 7000), ki so prihiteli na stadion saj delno poplačani. Domačini se niso nikoli predali kvotiranim
šele četrti, toda prvega spusta Good, Hemmi in Fournier niso zmogli nadoknaditi. Na lestvici za evropski pokal so trenutno na prvih treh mestih kar trije smučarji iz ZDA, in sicer Anderson s 50 točkami pred S. Mahrejem in Millom — prav tako iz ZDA — ter Švicarjem Miillerjem, ki imajo po 26 točk.
* * *
V Spittalu v Avstriji je bil na sporedu slalom, ki je prinesel prvo
gostom, saj so jih Tržačani v tre-1 mesto Italijanu Senonerju. V prvi
n 11 f Ir ih ppln nnHicrmli Trioctina io »—„ j 111	____j;_r__ ___•___
nutkih celo nadigrali. Triestina je pokazala dober nogomet, morda celo boljši kot v mnogih prvenstvenih tekmah D lige.
Res je, da se Bologna nikoli ni naprezala, vseeno pa smo si od pr-
vožnji je od 111 smučarjev srečno privozilo skozi cilj samo 35. Mladi Bojan Križaj je bil po prvi preizkušnji odličen tretji za Senonerjem in R. Thònijem. V drugi vožnji pa je, žal, napravil napako in tako ostal
voligaša le več pričakovali. Od go- j brez odlične uvrstitve.
C I T 7 O T 7^ 'J 7^ O /"11	11"» o 17 71 i 4 'T n /-] 7,	T 7 O 7TYX T T Tl
stov sta zaradi osebnih akcij zadovoljila le Trevisanello in Bertuzzo. Razvidno pa je tudi, da Bologna še nima učinkovitih shem predvsem v napadu.
Morda še najbolj se je Bologna odrezala v obrambi, kjer je nad vsemi zablestel branilec Cresci, ki se je večkrat podal tudi v napad. Od vratarjev je vsekakor bil boljši A-dani, ki je v drugem polčasu zablestel z drznimi posegi.
O Triestini lahko rečemo, da po porazu v Dolu je tokrat popolnoma zadovoljila. Tržačani so morda bili pomanjkljivi le v napadu, kjer sta Goffi in Adreis zatajila, medtem ko je Dri v vlogi srednjega napadalca zadovoljil.
Pa poglejmo še, kako so padali goli.
V	12. minuti igre Bologna gre V vodstvo. Visokega predložka iz desne strani igrišča ne ujame Valsec-chi in Bertuzzo brez oklevanja strelja v prazna vrata, na sami gol črti pa «čistilec» Monticolo nadomesti Valsecchia in z drzno parado reši gol. Očitna 11-metrovka, lep strel Bertuzza in Vaisecchi je brez moči.
V	60. minuti igre zaradi prekrška Cereserja nad Verganom sodnik dosodi dokaj dvomljivo 11-metrovko v korist Tržačanov, ki z Lucchetto izenačijo.
Tik pred koncem, in sicer v 87. minuti igre po predložku Crescija, Grop z glavo zapečati končni izid na 2:1.
B. R.
VRSTNI RED
1.	Senoner (It.)
2.	Morgenstern (Av.)
3.	R. Thòni (It.)
4.	Klammer (Av.)
99'’38 99”97 100”79 101”51 i
ATLETIKA-
JUTRI V SAO PAULU
Tudi Stevan Vulovic na «Silvestrovi corridi»
Z novim letom trka na vrata tudi prvi atletski dogodek svetovnega slovesa: «Silvestrova corrida» v brazilskem mestu Sao Paulu. Ta prireditev je prvi sestanek dela tekaške elite iz vseh delov sveta. Bogate nagrade res privedejo na start dostojno predstavništvo, v zadnjih letih pa je bilo potovanje v Brazilijo za evropske tekače skoraj samo turistični podvig. Sredi zimskih priprav in v nekaj u-rah postavljeni iz mrzle zime v vlažno in skoraj tropsko južnoameriško poletje so na manj kot 9 km dolgi progi pogoreli in boljša mesta prepustili večkrat malo znanim tekačem iz Južne Amerike.
Jugoslavija, ki redno obiskuje «corride» z enim svojih najboljših tekačev, bo letos stortala s Stevanom Vulovičem. Vulovič je znan kot specialist za krose, kjer se bolje znajde kot na tekališču. Lani je povsem nepričakovano zmagal na balkanskem prvenstvu proti znatno boljšim tekačem, letos pa je odlično formo pokazal na jesenskem «Krosu Politike».
k. b.
iiiiiiiiiimtiiiiiiiiiimimimmiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiaiiiimiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuimiiiiiiimiimiiiiuiiiiiimiii
KOŠARKA
ITALIJANSKA LIGA
Tržačani navdušili ž zmago proli Allu
V A-l ligi rimski IBP finalist
PO ANKETI ZŠNS
Mirna in Bojan
LJUBLJANA, '29. - Združenje športnih novinarjev Slovenije je letos že osmič zaporedoma izbralo športnj^ojšifil^g, kolektiv in prireditelja 1975, ki je dal za novinarsko poročanje najboljše možnosti.
Letos je glasovalo 66 članov ZŠNS, ki so z veliko večino glasov glasovali za Jaušovčevo, Križaja, VI. JAHO in OK Mini - SPENT 75. Člani ZŠNS so v tradicionalni anketi izbrali tudi najboljšega športnika združenja.
Spet je zmagal Jože Pogačnik (Dnevnik) s 30 glasovi.
SMUČANJE
EBNAT — KAPPEL, 29. — Veleslalom veljaven za evropski pokal na pobočju Girlena je prinesel pravo zmagoslavje Švicarjem, ki so osvojili kar štiri prva mesta. Najboljši tujec je bil Italijan Pietrogiovanna kot peti. Dobra sta bila še Amplatz (sedmi) in Radici (deveti).
Zanimivo je, da kasnejši zmagovalec Pargatzi v drugem teku je bil
iiiiiiiiiiiiilifnimiiimiiiiiimiiiiiimmimMiiiiiiiiiiimHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiimiimtiiiiii
SMUČARSKI SKOKI
V OBERSTDORFU
Danes 24. novoletna turneja Intersport
Prijavilo se je kar 17 reprezentanc
OBERSTDORF, 29. — Vzhodni Nemec Jochen Danneberg je danes izvedel najboljši skok na skakalnici v Oberstdorfu pred jutrišnjimi uradnimi nastopi. Danneberg je skočil 107 m in je prehitel Avstrijca Tonija Innauerja (106 m) in štiri druge tekmovalce, ki so se ustavili pri 104 metrih.
Na skakalnici v Oberstdorfu se bo danes pričela 24. tradicionalna novoletna skakalna turneja Intersport, ki tokrat pomeni tudi veliko preizkušnjo najboljših pred februarskimi olimpijskimi igrami v Innsbrucku.
Jugoslovanska reprezentanca je tudi odpotovala v Oberstdorf pod vodstvom predsednika komisije za skoke Lojzeta Gorjanca in trenerja Ludvika Zajca. To pot bodo skakali Norčič, Štefančič, Loštrek, Demšar, Mlakar in Dolhar.
Organizatorjem skakalne turneje se je prijavilo 17 držav, kar pomeni da bo konkurenca izredna.
Če hočejo slovenski skakalci izpolniti olimpijsko normo, se morajo u-vrstiti okrog 20. mesta. Turneja se bo nadaljevala prvega januarja v Garmischu, 4. v Innsbrucku in 6. v Bischofhofnu.
Uspešno leta za Jugoslavijo
BEOGRAD, 29. — Predsednik zveze za telesno kulturo Jugoslavije Kakija Pozderac je v intervjuju s športno redakcijo Tanjuga poudaril, da smo lahko z letošnjimi dosežki jugoslovanskih športnikov in športnic v domači in mednarodni konkurenci izjemno zadovoljni, saj so osvojili v predolimpijskem letu 18 kolajn na svetovnem prvenstvu, 31 na evropskih, 64 na sredozemskih, 215 na balkanskih. Skupaj torej 328 kolajn.
Proseško Primorje je letos v prvenstvu 2. amaterske lige zadovoljivo opravilo svojo nalogo
Drevi Servolana — Bor
Drevi bo v telovadnici v Ulici del-la Valle v Trstu (ob 20. uri) prijateljska košarkarska tekma članov med Servolano, ki nastopa v 4, italijanski ligi in Borom, ki je trenutno prvi v promocijskem prvenstvu.
V	20. kolu A - 2 italijanske košarkarske lige je prišlo v Trstu do velikega presenečenja. Tržaški Palla-canestro je namreč premagal Alco iz Bologne, ki ga trenira jugoslovanski «mojster» Aca Nikolič.
Tržačani so zmagali z borima dvema točkama razlike, a povsem zasluženo. Junak tekme je bil Američan Taylor, ki je dosegel kar 25 točk in je povsem onemogočil Američana Alca Leonarda. Sicer pa je celotno moštvo zaigralo «s srcem» in je tako zasluženo pospravilo predragoceni par točk.
V	Brescii pa je Patriarca doživela svoj osmi prvenstveni poraz. Američan Yelverton (38 točk) je bil za Goričane neustavljiv. Od Goričanov je kot običajno zadovoljil Američan Garrett (27 pik).
IZIDI 20. KOLA
Pali. TS - Alco	85:83
Ausonia - Lazio	94:85
Canon -"»FÀG.	.	. ,83:78
£ Duco - Juve	99:90
Pintinox - Patriarca	87:83
Scavolini - Brindisi	78:61
LESTVICA
Canon Benetke 36, Alco Bologna 30, Patriarca Gorica 24, FAG Neapelj, Duco Mestre in Pintinox Brescia 20, Lazio Rim 18, Scavolini Pesaro, Juventus Caserta in Pallacanestro Trieste 16, Ausonia Genova 14, Libertas Brindisi 10.
Snaidero uspešen
Tudi v A-l ligi so odigrali 20. kolo. Stiri ekipe so si že matematično priborile vstop v finalni turnir za državni naslov, in sicer: Mo-bilgirgi, Forst, Sinudyne in IBP Rim.
Videmski Snaidero je doma odpravi^ Sapori in je tako še vedno kandidat za vstop v skupino najboljših šestih ekip.
IZIDI 20. KOLA
Chinamartini - Brili	81:75
Mobilquattro - Mobilgirgi 93:102 Forst - Cinzano	115:92
IBP Rim - Jolly	94:78
Sinudyne - Brina	99:63
Snaidero - Sapori	75:67
LESTVICA
Mobilgirgi Varese 36, Forst Cantò 32, Sinudyne Bologna 26, IBP Rim 22, Mobilquattro Milan, Sapori Siena in Jolly Forti 18, Snaidero Videm, Brili Cagliari in Chinamartini Turin 16, Cinzano Milan in Brina Rieti 10.
Prihodnje kolo A-l in A-2 lige bo 4. januarja 1976.
francoski tednik «France - Football». V anketi so sodelovali športni časnikarji iz 26 držav. Sovjetski nogometaš je doživel pravi triumf, saj je gladko na 1. mestu pred nemškim nogometašem Becknebauerjem. Blo-hin je tako nasledil Johana Cruyffa, ki je naslov najboljšega nogometaša osvojil kar trikrat, in sicer v letih 1971, 1973 in 1974.
Med italijanskimi nogometaši je Zoff na 14. mestu. Izmed jugoslovanskih nogometašev pa sta na lest- j vici Brane Oblak kot 11. (trenutno I igra za Schalke 04) ter Katalinski, ' 17., ki nastopa za francosko moštvo iz Nice.
Lestvica najboljših nogometašev 1975:
1.	Oleg Blohin (Dinamo Kijev) 122
2.	Franz Beckenbauer (Bayern
Miinchen)	42
3.	Johan	Cruyff	(Barcellona)	27
4.	Berti	Vogts	(Mònchenglad-
bach)	» o* » *	«	25 j
5.	Sepp Maim.7 (Bayern M«n-
hen)	20	c
11. Oblak	9 točk,	14. Zoff 6	točk,
17. Katalinski 4 točke.
KOMENTAR MIRKA NOVOSELA
Predragocena zmaga Ljubljančanov
Partizan je zmagovalec, prvega dela jugoslovanskega košarkarskega prvenstva. Beograjčani so prvi, čeprav so v Skopju izgubili v zadnjem kolu proti Rabotničkemu.
. Jugoplastika je zanesljivo in z visoko razliko doma odpravila Bosno in tako bo v nadaljevanju prvenstva izredno zanimiv boj za vrh lestvice, kajti Partizan bo moral še igrati v Splitu.
Za obe ekipi pa bo predstavljalo v nadaljevanju prvenstva gostovanje v Sarajevu proti Bosni izredno težko preizkušnjo.
Če je bila borba za vrh izenačena, še bolj dramatična pa je bila borba na nižjem delu lestvice. Na zadnjem mestu je lanski nrvak Zadar, ki je v zadnjem kolu po dramatični borbi klonil v Ljubljani, kjer je Olimpija osvojila predragoceni točki. Tudi Ljubljančani so se namreč v tem prvem delu znašli v izredno nevarni €coni».
Trenutno torej ostajata kandidata'za izpad sarajevski Željezničar in zagrebška Industromontaža. Zagrebčani so namreč po dramatični tekmi doma izgubili tekmo z Radničkim nrav v zadnji sekundi, potem ko so imeli 10 minut pred koncem srečanja kar 17 točk prednosti. Ta poraz bi lahko In-dustromontažo izredno drago stal, kajti moštvo bi moralo v borbi za obstanek v skupini najboljših osvojiti nekaj točk v gosteh, a to bo izredno težko.
Karakteristika prvega dela prvenstva je bila velika izenačenost posebno na spodnjem delu lestvice. Ni bilo kola, da bi ne bilo razburljivih tekem, presenetljivih izidov.
Glede kandidatov za reprezentanco pa ni bilo velikih novosti. Bodoči reprezentanti so bili tudi glavni junaki v svojih moštvih, kot Kičanovič in Dalipagič (Partizan), Jerkov (Jugoplastika) in Delibasič (Bosna). Ta četverica je tudi v tem prvenstvu pokazala velik napredek.
Kot je znano, so ostali repre-
zentanti (čosič, Jelovac, šolman in Slavnič) v vojski in zato so doslej prav mladi košarkarji privabili v hale izjemno veliko število gledalcev.
Jugoslovansko prvenstvo se bo nadaljevalo 10. januarja. Med novoletnimi prazniki pa bo na sporedu jugoslovanski pokal ih najzanimivejše bo srečanje v Zagrebu med Lokomotivo in Jugopla-stiko.
Letošnje leto je bilo za jugoslovansko košarko še posebno u-spešno, saj je reprezentanca osvojila zlati kolajni na evropskem pr vensivu in na sredozemskih igrah. Publika je bila s tema uspehom': in s prikazano igro v prvenstvu zadovoljna.
Žal pa — kot selektor državm reprezentance — ne morem b i zadovoljen z obrambno igro naši', moštev. Za naše ekipe je napeč vse, obramba pa je le «n druger,: planu». Moja naloga 'n naloge strokovnega vodstva naj bi bila torej v naslednjem letu, da se iz boljša tudi ta «del igre» v naših moštvih, kajti reprezentanco čaka prav v prihodnjem letu težka preizkušnja, to je olimpijske igre. Še prej pa kvalifikacije v Edim burgu, ki bodo 30. marca.
IZIDI 13. KOLA Rabotnički - Partizan Jugoplastika - Bosna Industromontaža - Radnički Beko - Lokomotiva Željezničar - Borac Olimpija - Zadar C. zvezda - Metalac
96:87 97:82 74:75 114:105 81:80 87:85 85:73
LESTVICA
Partizan Beograd 22; Jugoplastika Split 20; Bosna Sarajevo in Radnički FOB Beograd 16; Beko Beograd 14; Metalac Valjevo, Rabotnički Skopje in Crvena zvezda Beograd 12; Olimpija Ljubljana, Lokomitiva Zagreb, Borac čačak, Željezničar Sarajevo in Industromontaža Zagreb 10; Zadar 8.
PRIHODNJE KOLO (10. 1. 1976)
Zadar - Borac ; Željezničar -Radnički FOB ; Industromontaža -Partizan: Rabotnički - Metalac: Crvena zvezda - Lokomotiva; Beko - Bosna; Jugoplastika - Olimpija.
Mirko Novosel
V anketi «France Footballa»
Blohin (Dinamo Kijev) najboljši nogometaš 1975
li
Blohin je v glavni meri pripomogel, da je Dinamo iz Kijeva osvojil pokalni pokal prvakoV in «super - pokal». Blohin je bil zasluženo proglašen za najboljšega evropskega nogometaša v letu 1975
PARIZ, 29. — Desno krilo sovjetske nogometne reprezentance Oleg Blohin je bil proglašen za najboljšega nogometaša v letu 1975 v referendumu, ki ga vsako leto razpiše
1.	Luna Nova
2.	Gish
2.	— neveljavna
3.	— 1. Dottorone
2. Scena
4.	— 1. Tilsit
2. Marchese
5.	— 1. Elastico
2. Pompasc
6.	— 1. Stresa
2. Boreale KVOTE
10 — 674.303 lire 9 — 41.000 lir
2
1
X
1
1
2
1
X
V nedeljo so Borovi košarkarji v tretjem odločilnem srečanju z Ricre-atorijem izgubili za štiri točke. Na sliki: posnetek te tekme
irniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,i,ii„|„„„„lllllulllllllllllllllN|
KOŠARKA
V PRVENSTVU «POMLAD»
V	tretjem odločilnem srečanju borovci izgubili za štiri točke
V	mladinskem prvenstvu poletovci premagali Don Bosco - Spodrsljaj «plavih»
Bor — Ricreatori	60:64
(28:32)
BOR: Furlan (k) 19, Udovič 18, Trevisan 8, Slobec 8, Race 6, Mesesnel 1, Farneti, Pegan, Koren.
SODNIKA: Bozzetto in Fegac.
PROSTI METI: Bor 9:14.
PON: nihče.
Ekipi Bora ni uspelo napredovanje v nadaljnjo fazo prvenstva «Pomlad». V tretji in odločilni tekmi z ekipo Ricreatorijev so fantje klonili za 4 točke. S prikazano igro pa so borovci zelo razočarali. Obramba je zagrešila nešteto napak, napad je bil neučinkovit, poleg tega pa so zgrešili še mnogo podaj in še več metov od daleč. S tem porazom so si «plavi» zapravili ugodno priložnost.
V	prvih minutah se je bil na igrišču hud boj. Obe ekipi sta skušali uvesti svoj tempo. Na obeh straneh so igralci storili mnogo napak, pozneje pa se je ekipa Ricreatorijev počasi oddaljila, predvsem po zaslugi večje točnosti v zaključevanjih na koš. Proti koncu polčasa so se «plavi» spet potrudili ter znižali zaostanek, ki je znašal v prvi polovici 4 točke.
V	drugem polčasu se je nadaljevala ista igra kot v prvem. Borovci so zablesteli le od časa do časa, medtem ko je ekipa Ricreatorijev enakomerno nadaljevala. Proti koncu tekme so se «plavi» znašli v precejšnji zamudi in spet so začeli i-grati bolje, a žal prepozno. Ob zadnjem sodnikovem žvižgu so bili še za 4 točke v zamudi.
Med borovci so se izkazali Furlan Bruno, kot najbolj borben igralec, Andrej Udovič kot strelec ter Slobec, ki je v tej tekmi prijetno presenetil.	Meko
MLADINCI
Bor — Scoglietto 53:75 (27:37)
BOR: Ražem 22, Lukša 13, Paro-vel 5, Vouk 2, Furlan, Perko 4, Marassi 4, Sestan 2, Žerjal 2.
SCOGLIETTO: Giugovaz 31, Con-ca 2, Zorzin 3, Ferfoglia 15, Pec-chiari 2, Betella 5, Foretti 17 in Marassi.
SODNIKA: Tamaro in Guerrin iz Trsta.
PROSTI METI: Bor 5:8 in Scoglietto 13:30.
PON: Ražem, Vouk in Parovel.
Borovi mladinci so v okrnjeni postavi doživeli pekoč poraz proti Sco-gliettu. «Plavi» so stopili na igrišče brez Klobasa, Sancina, Košute in Vatovca. Njihova naloga je bila zaradi tega zelo težka. Poleg tega so v uvodnih minutah izgubili še Žerjala zaradi poškodbe in tako je bil poraz neizbežen. Naši fantje so se borili skozi vso tekmo, toda njihov trud je bil zaman. Domačini so bili boljši v skokih pod obema košema in uspešnejši v protinapadih. V Borovih vrstah sta izstopala le Ražem in Lukša, vendar nista zadostovala. Naj še pripomnimo, da sta sodnika večkrat oškodovala naše igralce, kajti žvižgala sta vse mogoče napake. «Plavi» so tako izgubili kar tri igralce zaradi petih osebnih napak, drugi trije pa so jih imeli po štiri. O sodnikih naj še pripomnimo, da so
dosodili 30 prostih metov domačinom in le 8 «plavim».	Peter
* * *
Polet — Don Bosco 73:47 (33:17)
POLET: Danev 4, Škabar 6, Kalin 4, Taučer 2, Sosič E. 35, Sosič V. 2, Vitez M. 10, Tavčar 7, Vitez B. 4.
DON BOSCO: Pipan, Bosic 2. Zonta 17, Milan F., Milan Fr. 6, Di Pasquale, Riosa 3, Cappellani 6 in Zago 6.
PM: Polet 18:32, Den Bosco 11:26.
PON: v 3. min. d.p. Škabar, v 9. min. Riosa, v 12. min. Bosic in v 13. min. Zonta.
SODNIKA: Franco in Marchesan.
Proti isti ekipi, ki so jo v prvem delu prvenstva premagali z dokajšnjo težavo (67:63), so tokrat, pole-tovci zaigrali bolje in doma zasluženo zmagali z razliko 26 točk.
Openci so bili že od vsega začetka v vodstvu, ki so ga obdržali do konca srečanja. S hitrim ritrrrm so si že v uvodnih potezah priborili tako prednost, ki jim je dopustila mirnejšo igro v nadaljnjih minutah Gostje so bili nevarni le enkrat, in to v drugem polčasu, ko so se približali na osem točk: kljub temu so poletovci ohranili mirne živce in zopet začeli večati vodstvo, ki je dokončno pokopalo vse upe gostov.
Kot običajno je bil najboljši v Poletovih vrstah Sosič, ki je dosegel skoraj polovico košev za svojo ekipo. Pohvaliti pa je treba celotno opensko moštvo, ki je s požrtvovalno in preudarno igro doseglo važen uspeh.	Lota
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Moniecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08	79 46 38 79 58 23	76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300,— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno-
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri
oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 6
30. decembra 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT - Trst
NAPOVEDUJEJO TUDI ZVIŠANJE CENI PETliOHJSKIH PROIZVODOV
Z novim letom podražitve cele vrste javnih storitev
Zavarovalnice grozijo s podražitvijo avtomobilskega zavarovanja - Zvišanje pokojnin INPS in draginjske doklade za državne uslužbence
PO HUDI NESREČI NA DELU V INDIJSKEM RUDNIKU ČAF MAL
RIM, 29. — Z novim letom bodo stopile v veljavo v Italiji nekatere novosti, ki zadevajo predvsem tarife javnih storitev, davčne alikvote, povišanje plač in pokojnin ter nove avtomobilske pritikline, ki doslej niso bile obvezne. Prva skupina novosti zadeva podražitev javnih storitev, ki jo bomo s 1. januarjem 1976 občutili na svoji koži. Poglejmo v skopih obrisih, kaj nas čaka.
Pošta: 1. januarja 1976 bo stopil v veljavo drugi del podražitev, ki so jih določili pred nekaj meseci. Poprečna podražitev znaša 40 odst. vsaj kar zadeva najbolj navadne storitve:	pisma se bodo podražila
za 50 lir (od 100 na 150), dopisnice in voščilni listki za 30 lir (od 70 na 100). priporočena pisma bodo poslej veljala 400 lir. Cena brzojavk pa bo ostala nespremenjena.
Zavarovalnina:	zadeva predvsem
avtomobilsko zavarovanje, katerega podražitve sicer še niso določili, zavarovalnice pa napovedujejo podražitev od 30 do 40 odstotkov. Pričakujejo pa vsekakor ministrski sklep, ki bo določil nove tarife.
Telefonske tarife: na tem področju se še vedno nadaljujejo pogajanja med vlado in sindikati, da bi dosegli globalni sporazum o reformi tarif ter o vprašanju novih naložb. V začetku novembra so dosegli okvirni sporazum, s katerim naj bi 1. januarja odpravili tako imenovano «zagotovljeno število telefonskih pogovorov». kar je telefonski družbi v teh mesecih prineslo mastne milijarde. Poleg tega naj bi uvedli posebne tarife za tiste abonente, ki ne dosežejo 150 telefonskih pogovorov na trimesečje.
Med drugimi podražitvami predvidevajo tudi porast cene petrolejskih proizvodov. Morajo sicer še proučiti, kakšne posledice bo imela podražitev petroleja, ki jo je določil OPEČ oktobra meseca. Seznam prav nič veselih novosti v novem letu pa s tem še ni zaključen, saj grozi avtomobilistom podražitev avtocest, če bo družba, ki jih ima v zakupu sklenila, da so se njeni stroški zvišali.
Prihodnje leto bodo postale obvezne tudi nekatere pritikline ria avtomobilih, kot so n.pr. zunanje vzvratno ogledalo, varnostni pasovi, ogrevanje zadnje šipe, naprava za pranje prednje šipe, oranžne prednje utripalke itd. Kdaj bodo stopile v veljavo te norme, o katerih so se domenili v okviru EGS, še ni znano S 1. januarjem bodo v nekaterih pokrajinah dobili nove evidenčne tablice, ki bodo v kratkem postale enotne v vsej EGS.
Pokojnine INPS :
pa bo letno prihranil 90 tisoč lir itd.
Ob koncu pa še novost za tiste, ki skušajo obogateti z loterijo. Od sobote bodo vlekli nekoliko prej, se pravi ob 15.30.
Radikalci bodo prijavili ministra za pravosodje Realeja?
RIM, 29. — Voditelji radikalne stranke so poverili odvetnikom Stefanu Rodotu, Francu De Cataldu in Mauru Melliniju nalogo, da prijavijo sodnim oblastem ministra za pravosodje Realeja, češ da je obdržal kar sedem dni v svojem uradu zakon o mamilih, ki ga je predsednik republike podpisal 22. decembra. Marco Pannella je dejal, da je minister Reale tako v bistvu prispeval k obsodbi mnogih nedolžnih držav-
ljanov na dodatne dni zapora, kljub temu, da je parlament že odpravil krivični zakon, ki je bil prej v veljavi.
S svoje strani je odvetnik Mellini dejal, da so bili kar sedem dni policija, karabinjerji in sodstvo prisiljeni ravnati se po starem zakonu, zaradi česar je minister Reale politično in moralno odgovoren za tisoče dni neupravičenega zapora za mnoge državljane.
V krogih ministrstva za pravosodje pa poudarjajo, da je zakon o mamilih sledil normalnim postopkom, še več, da so ga celo objavili s pospešenim postopkom, zaradi česar bi bila vsaka prijava proti ministru Realeju neutemeljena.
PARIZ, 29. — V Parizu so uradno sporočili, da je Francozov več kot 52 milijonov. Po zadnjem štetju se je število prebivalcev od leta 1968 do leta 1975 povečalo za 5,7 odstotka.
Kljub neumornemu delu reševulcev usoda zasutih rudarjev zapečatena
Podzemska voda zalila rove skoraj do stropa - Protislovne vesti o številu žrtev: 372 po sporočilu indijske vlade, nad 700 po sporočilu sindikatov
NOVI DELHI, 29. — Kljub prizadevanju okrog 500 reševalcev v indijskem premogovniku Čaf Mal 240 km od Kalkute, ni več upanja, da bi rešili stotine rudarjev, ki so bili na delu v rovih, ko je premogovnik zalila voda. Delo reševalcev se nadaljuje neutrudno, predvsem s štirimi orjaškimi črpalkami, da bi izsušili podzemske rove.
Vesti o številu ponesrečencev so še protislovne. Po uradnem sporočilu vlade naj bi bilo v rovu 372 rudarjev, sindikati pa trdijo, da je ponesrečencev okrog 700. Uradno število žrtev so ugotovili na osnovi

iiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiuiiiuiiiniiimiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimii
REZULTATI ANKETE DRUŽBE GALLUP V TRINAJSTIH DRŽAVAH
Predvidevanja ljudi za leto 1976 vznamenju zmernega pesimizma
Ljudje pričakujejo za prihodnje leto višje cene, več davkov in prav tako hudo gospodarsko krizo
MILAN, 29. — Kakšno bo leto 1976 z gospodarskega in političnega vidika? Predvidevanja za leto, ki se bo začelo v četrtek, so skoraj po vsem svetu negativna, vsekakor pa so ljudje manj pesimisti kot konec lanskega leta. To je osnovna značilnost ankete, ki so jih družbe za raziskovanje javnega mnenja izvedle v 13 državah, med katerimi je tudi Italija.
V tej državi je bilo 24 odstotkov anketiranih mnenja, da bo leto 1976 boljše od leta 1975, 46 odstotkov je bilo ravno nasprotnega mnenja, 30 odstotkov anketiranih pa ni znalo odgovoriti na vprašanje. V primerjavi s lanskim letom se je občutno skrčilo pesimistov (od 62 na 46 od sto) in naraslo število optimistov (od 18 na 24 od sto). Razen Italijanov so pesimistično nastrojeni tudi za hodni Nemci (za 9 od sto anketiranih bo leto 1976 boljše, kar za_53 od sto anketiranih pa bo odločno osnovi spora- slabše), medtem ko so precejšnji
zuma, ki povezuje pokojnine INPS ' optimisti na Švedskem, v Braziliji,
v Urugvaju in v Indiji, v ostalih državah ankete (Francija, V. Britanija, Španija, Švica, Kanada, Japonska in Avstralija) je število pesimistov enako številu optimistov, katerih pa je vsekakor znatno več kot lani.
Nad štiri petine Italijanov je prepričanji, da bodo tudi prihodnje cene potresnega blaga vztrajno naraščale, medtem ko je nepoboljšljivih optimistov, ki so prepričani, da bodo cene padle, komaj sedem odstotkov. Isto razmerje med optimisti in pesimisti. glede cen velja tudi za o-stale države. Edini izjemi sta Švica in Indija, kjer skoraj 50 odstotkov anketiranih sanjari o znatno nižjih cenah.
Skoraj povsod pričakujejo višjo brezposelnost kot so tudi v večini mnenja, da bo 1976 leto sindikalnih bojev. Zanimivo je nadalje, da se v primerjavi z lanskim letom ni bistveno spremenilo razmerje med tistimi, ki predvidevajo veliko stavk in tistimi, ki menijo, da stavk ne bo.
Tudi glede davkov so bili anketirani v vseh državah črnogledi in so napovedali občutno povišanje da-
z dinamiko plač se bodo družbene pokojnine zvišale za 20,5 odst,, najnižje pokojnine za 27,4 odst., druge pokojnine pa za 6,9 odst. poleg tega pa se. bodo slednje zvišale za 18.500 lir zaradi podražitve življenjskih stroškov.
Braginjska doklada za državne uslužbence:	1. januarja se bo draginj-
ska doklada za državne uslužbence zvišala na 69.872 lir, za državne upokojence pa za 55.898 tir. To so določili na podlagi novega zakona, ki je spremenil način računanja doklade in je zvišal vrednost posameznih točk.
Nove (iavčne alikvote: to je poglavje, ki je morda za delavce najbolj zanimivo in ki zadeva največje število Italijanov. Z novim letom stopijo namreč v veljavo nove alikvote, ki so jih določili z minireformo ministra Visentinija in ki ob upoštevanju inflacije lajšajo za nekaj odstotkov davčno breme. Za delojemalce, katerih obdavčljiva osnova dosega letno 3 milijone lir se bo davek znižal, seveda letno, za 30.000 lir, za tiste z obdavčljivo osnovo 4 milijone za 60 tisoč lir, kdor ima obdavčljivo osnovo 5 milijonov lir
jatev. «Oskar» pesimizma gre v tem pogledu Francozom (kar 83 od sto napoveduje višje davke), medtem ko je v Italiji 66 odstotkov pesimistov in 8 odstotkov nepoboljšljivih optimistov, ki so prepričani, da se bo država zadovoljila s sedanjim izžemanjem. Italijani so tudi zelo pesimisti glede možnosti ugodne rešitve gospodarske krize, saj jih le 8 odstotkov meni, da se bo položaj izboljšal, kar 69 odstotkov pa je prepričanih, da bo država imela iste te-zače kòt letos.' Po’številu črnogle-dov nadkrivljujeta Italijo le Velika Britanija in Švica, medtem ko so na isti ravni Francija, Zahodna Nemčija in Avstralija.
Zadnja skupina vprašanj je zadevala mednarodni položaj s posebnim poudarkom razmerju med velesilama. Skoraj povsod so prepričani, da bo Sovjetska zveza okrepila svoj položaj, ZDA pa bodo ostale več a-li manj na istem. Hkrati bo povečala svoj vpliv tudi Kitajska.
Deniouslracijc francoskih vmograstnikov
PARIZ, 29. — Francoski- vinogradniki so od včeraj znova izkopali" bojno sekiro: mesto Sete, ki je osrednje pristanišče za uvoz italijanskih vin, je bilo danes popolnoma osamljeno od države. Okrog 15 tisoč kmetovalcev se je usulo v mesto in postavilo cestne bloke na vseh cestah: edini, ki so lahko odpeljali iz mesta so bili tovornjaki, ki so prevažali ostrige za skorajšnje novoletne praznike.
Vinogradniki, katerih voditelji se bodo sestali jutri s predsednikom ministrskega sveta Chiracom, so zagrozili, da bodo nadaljevali s protestnimi manifestacijami, če ne bo vlada prepovedala uvoz italijanskega vina ali pa ga tako močno obdavčila, da ne bo več konkurenčno na francoskem tržišču.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
FORD IN KARIKATURISTI ALI NERODEN PREDSEDNIK
Ko je pred poldrugim letom Gerald Ford nasledil Richardu Nixonu, je bilo to za ameriške karikaturiste prava tragedija. Z razliko od svojega prednika je novi predsednik imel poprečen obraz brez izrazitih potez, tako da je bil narisati karikaturo o njem res nehvaležen posel. Sčasoma pa so karikaturisti vse bolj zadovoljni z novim predsednikom, oziroma z njegovo nerodnostjo: odkar se je med uradnim obiskom v Avstriji prvič spodtaknil na stopnicah, ko je stopal z letala, se je za Forda začela črna doba: spodtika-nju je sledilo butanje v podboje, nato vrsta atentatov in, kot najboljša cvetka, nerodnost na uradnem kosilu s predsednikom Egipta Sadatom, ko je nazdravil moči in junaštvu izraelskega naroda.
Od tedaj v ameriških listih kar mrgoli Fordovih karikatur, ki pikro poudarjajo predsedni-, kovb nerodnost, šef Bele hiše pa se kar naprej vztrajno sili karikaturistom v zob%: Ravno, v nedeljo je na smučanju nerodno padel, kar je bil že spet povod za plaz karikatur. Najbolj zlobno je objavil «Denver Post»: risba prikazuje predsednika, ki se hrbtno spušča po strmini, neki opazovalec pa pripominja: «Ali je njegov učitelj smučanja tudi šef njegovega volilnega u-rada?» (predsednikova priljubljenost je v zadnjih mesecih znoino padla).
Nesrečnemu ali nerodnemu predsedniku je pri tem nare-- dih še medved jo uslugo šef ti-skovnega urada Bele hiše, ki ' je .na vse kriplje in pretege prepričeval časnikarje, da je Ford odličen smučar. Kot nalašč je tedaj predsednik znova telebnil in z njim tudi ves njegov ugled dobrega športnika.
seznama rudarjev, ki so bili v soboto na delu med drugo izmeno in na osnovi pričevanja ravnateljstva premogovnika, ki zagotavlja, da vsaka izmena šteje 400 ljudi. Sindikati pa trdijo, da je število žrtev občutno večje, ker v trenutku nesreče delavci prve izmene niso še zapustili rovov.
Vzrok nesreče, ki je ena najhujših nesreč na delu v Indiji in v svetu na sploh, ni bil še ugotovljen. Sprva se je govorilo o eksploziji jamskega plina, ki naj bi prebila stene podzemskega jezera, nekateri izvedenci pa so demantirali domnevo. Mogočen tresk, ki so ga vsi imeli za eksplozijo, naj bi bil le posledica usada. Podzemska voda je zalila skoraj do vrha rove, ki prodrejo 370 metrov globoko. Šele ko bodo načrpali iz rovov vso vodo bo možna akcija reševalnih ekip in tedaj bodo lahko ugotovili, koliko človeških življenj je zahtevala nesreča, delavcev.
Indijska zvezna vlada je sporočila, da bo v najkrajšem času odredila preiskavo, da se ugotovijo vzroki tragedije in se kaznujejo morebitni krivci. Strogo preiskavo so zahtevali tudi sindikati, ki so že dalj časa postavili na zatožno klop nekatere rudarske družbe zaradi pomanjkljivih varnostnih naprav in zastarelih strojev. In ravno na pritisk sindikatov je vlada pred nedavnim podržavila vse rudnike.
V Indiji so rudarji najmanj plačani industrijski delavci. Njihovi mesečni prejemki ne presegajo 750 rupij na mesec (okrog 60 tisoč lir). Pripomniti gre tudi, da je bil rudnik v Čaf Malu eden najsodobnejših indijskih premogovnikov in da so bili delavci sorazmerno dobro plačani. Kljub modernejšim opremam in varnostnim napravam pa je bil večkrat prizorišče hudih nesreč. Pred nekaj dnevi so v dveh zaporednih nesrečah izgubili življenje štirje rudarji, leta 1965 je pa zaradi silovite eksplozije jamskega plina umrlo 268 delavcev .
Indijske oblasti so tudi sklenile, da bodo dale svojcem ^ "ponesrečencev majhno odpravnino, za tiste družine, v katerih je bil ponesrečenec edini zaposlen, pa bodo poskrbeli vdovi zaposlitev.
Osvobojeni piloti prispeli v Moskvo
MOSKVA, 29. — Trije sovjetski častniki, ki so jih Kitajci pred 20 meseci ujeli s helikopterjem vred, so prispeli na moskovsko letališče Šeremetjevo, od koder so jih takoj odpeljali neznano kam. Vsi trije so v dobrem zdravstvenem stanju, trdi TASS in zelo zadovoljni, da so se zopet vrnili v domovino.
Kitajci so kapetana Kurbatova, poročnika Fuskova in podporočnika Buhelnikova ujeli 14. marca 1974, ko je njihov helikopter v neurju bil prisiljen pristati na kitajskem ozemlju.
Preiskava o tatvini na milanskem sodišču
MILAN, 29. — Milanski preiskovalci še niso izpolnili seznama dragocenosti, ki so jih za božič še neidentificirani tatovi odnesli iz urada sodnih izvidov milanskega sodišča. Doslej pa je bilo vsekakor u-gotovljeno, da je zlikovcem pomagal kdo od uslužbencev sodišča, ki jim je priskrbel ključe urada. Preiskovalci so že prišli do presenetljive ugotovitve, da število ključev urada ni točno znano. Sprva so mislili, da obstajata le dva ključa, a doslej so jih našli že pet.
Predsednik milanskega sodišča Trimarchi je medtem odredil strožje nadzorstvo v palači, v kratkem pa bodo začeli z deli za okrepitev vseh varnostnih naprav.
ItDNEVNIK
OPOZORILO SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA
OBVEZNA TEDENSKA ZAPORA LOKALOV
Okoliške občine bi morale vprašati za mnenje tudi SGZ
Z zakonom št. 425 z dne 1. 6. 1971 je bilo določeno, da mora vsak javni lokal, ki se bavi s prodajo - kon-sumacijo pijač in jedil občinstvu (gostilne, bari, restavracije, hoteli itd.) obvezno spoštovati en dan tedenskega počitka. Odredba se je zgledovala po podobnem režimu, ki je že veliko poprej obstajal v drugih državah zahodne Evrope, obenem pa je ugodil zahtevam sindikatov, ki so za gostinske delavce zahtevali en redni dan tedenskega počitka, kar poprej ni bilo mogoče, saj so bili obrati stalno odprti.
Obvezni dan tedenskega počitka odredi župan s posebnim odlokom v začetku vsakega leta. Lastniki lahko sicer tudi v teku leta zaprosijo za spremembo, če jih k temu silijo resni razlogi. Preden župan izda odlok se posvetuje z zainteresiranimi, oziroma z njihovimi organizacijami ter upošteva krajevne razmere. Ne sme se zgoditi, da bi neopravičeno bili v istem kraju zaprti vsi obrati isti dan, ker so javni lokali servis občinstvu — ljudstvu, ne pa samo sredstva za delo. Obvezni dan tedenske-
iiniimiiiniiriiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiumiiiii
DOKONČNO ODPRAVLJENA SPOLNA DISKRUVI1NACIJA?
Od včeraj v Angliji popolna enakopravnost med moškim in žensko
Ženski prepovedana odslej le poklica rudarja in duhovnika
Fraccarijcvi ugrabitelji stopili v stik z draguljarjevo družino
VERONA, 29. — Ugrabitelji draguljarja Filiberta Fraccarija, ki je izginil prejšnji teden v noči od torka na sredo, so se danes oglasili ugrabljenčevi družini. Vest je sporočil odvetnik Fraccarijevih, ki je tudi dodal, da so banditi postavili nekaj pogojev za nadaljnja pogajanja: glavni, med temi je, da družina doseže prekinitev sodne preiskave in molk tiska.
LONDON, 29. — V Veliki Britaniji je pred novim letom stopil v veljavo zakonski ukrep, ki določa popolno enakopravnost med žensko in moškim na vseh ppdročjih. O tem govorita temeljna zakona «Equal Pay Act» in «Sex Discrimination Bill», ki sta od danes polnopravna.
Poleg izredno zapletene normative, ki vodi žensko delo na vseh produktivnih območjih gospodarskega življenja, predvidevata oba zakona vrsto drobnih načel, katerih namen je odpraviti tradicionalno podobo ženske, «ki gre vsak dan po nakupih», «gospodinje, ki kupuje določene pralne praške», «matere, ki pelje otroke v šolo» in podobne ustaljene predstave, ki jih imajo v Angliji, in ne samo tam, o ženskah. Novi zakon bo veljal britansko vlado tudi dokajšnje število milijonov, saj bo morala v prihodnjih mesecih spremeniti učne knjige, v katerih opravljajo ženske tradicionalne opravke gospodinje, hišne pomočnice, tipkarice, tajnice, medtem ko predstavljajo moškega vedno kot «pater fa-milias», poglavarja družine v starem patriarhalnem slogu. Zakon o odpravi spolne diskriminacije predvideva tudi druge spremembe na šolskem področju, saj bodo morali npr. odpraviti vse nemešane razrede ter dati enako r\jžnost deklicam in dečkom, da izbirajo med poukom matematike, ali šivanja, prirodopisa ali glasbe, zgodovine ali gospodinjstva.
Kar bo najbolj vplivalo na britansko gospodarstvo pa bo vsekakor dejstvo, da bodo odslej ženske prejemale za isto delo isto plačo kot moški, poleg tega bodo delodajalci morali ženskam nuditi enake možnosti za napredovanje kot moškim, zakon pa predvideva vrsto drugih podrobnosti, zaradi katerih vlada med britanskimi delodajalci pravi preplah.
Samo na nekaterih področjih se bo ohranila dosedanja diskriminacija. Ženskam bo prepovedano o-pravljati rudarsko delo in duhovniški poklic, moški pa bodo morali tudi vnaprej prepustiti delo babice ženskam.
Prva posledica zakona je interpelacija nekega parlamentarca, ki je
zahteval, naj imenujejo princeso Ano za prestolonaslednico, medtem ko je sedaj komaj četrta v vrsti, za svojimi mlajšimi brati. Tudi to je spolna diskriminacija, trdi britanski parlamentarec.
Nov jedrski delec odkrit v Ženevi
ŽENEVA) ,J29. — Evropska organizacija za jedrsko fiziko CERN je danes uradno potrdila, da je skupina njenih raziskovalcev dokončno dokazala obstoj novega delca v a-tomskem jedru. Znanstveniki so v protosinhrotronu bombardirali neke visokoenergetske delce z neutrini in tako dokazali obstoj delca «charm», ki je 101. sestavni del atomskega jedra.
NAROČNINA
za
PRIMORSKI
DNEVNIK
za leto 1976
Za zasebnike mesečno 30,00 din letno 300,00 »
Za organizacije in podjetja:
mesečno 40,00 din letno 400,00 »
ZA VSE NAROČNIKE:
■	Brezplačno mesečnik DAN
■	Vsakdo, ki se nanovo naroči, bo decembra prejemal dnevnik brezplačno
Naročnino sprejema!
«ADIT» 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11. nad., tel. 22207, žiro račun 50101-603-45361.
ga počitka je treba strogo spoštovati, ker so za kršilce predvidene visoke kazni. So pa tudi izjeme, ko se lastnikom ni treba držati tedenske zapore. Zakon jih predvideva za nekatere primeré, ki jih mora vedno s posebnim odlokom določiti župan s predhodnim posvetovanjem z zainteresiranimi organizacijami lastnikov. Za turistično zanimive kraje, ki delujejo sezonsko, ali kjer je velik prehod turistov ali izletnikov, lahko župan določi do 90 dni letno fakultativne zapore. Za posebne manifestacije (športne, verske, turistične, folklorne itd.) pa ima župan na razpolago še dodatnih pet dni letno za fakultativno zaporo, se pravi, da lastnik lahko drži obrat zaprt ali odprt, kot ga je volja. Sam zakon pa predvideva, da je zapora fakultativna, če pade v tednu na dan zapore praznik ter v tednih pred Božičem in Veliko nočjo.
Prav te dni sestavljajo na občinah sezname obveznih dni tedenske zapore za posamezne lokale. Prihaja pa do čudne situacije, ker nekatere okoliške občine ne vprašajo za mnenje glede teh zapor Slovenskega gospodarskega združenja, kot strokovne organizacije, čeprav slednje združuje in predstavlja v okolici veliko večino gostilniških obratov, ki so večinoma slovenski. Župane občin tržaške pokrajine zato pozivamo, da se tudi v tem oziru obračajo na SGZ, kot na enakopravno strokovno organizacijo gostilničarjev, ker jih k temu sili zakon sam.
Končno naj še sporočimo zainteresiranim, da je tržaški župan predvidel fakultativno tedensko zaporo od 27. do 31. decembra letos, dolinski pa na dan 31. decembra.
V. K.
Lovriha in Štoka
(Nadaljevanje z 2. strani/
zakonodajni ravni «v okviru», ne pa «izven» lastnih pristojnosti. Toda dežela mora sprejeti jasno politično obvezo v odnosu do vsedržavne vlade. saj mora biti glede problemov manjšine prvi in reprezentativni sogovornik vlade.
Sicer pa je bil Zanfagnini zelo ostér do novega odbora: med drugim je dejal, da je s pičlo večino 51 odstotkov mogoče sicer izvoliti predsednika in odbor, nemogoče pa je upravljati, že posebno pa je to nemogoče proti strankam delavskega razreda. Predstavnik PSI je zato zavrnil Comellijeve pozive k sodelovanju, češ da je prav KD zaradi problemov zavezništev to sodelovanje odklonila. Zanfagnini je obtožil KD, da je izbrala politiko razbitja do delavskega gibanja, da je obnovila protikomunistične diskriminacije in izbrala pot kontrapozicije s PSI. Ob Comellijevi trditvi, da gre za «prehodno rešitev» v pričakovanju «kongresne sezone» se je Zanfagnini vprašal, kaj si KD pričakuje od kongresov. Od lastnega kongresa si deželna KD pričakuje afirmacijo Zac-cagninijeve linije, istočasno pa ubere pot, ki je pn srcu Fanfaniju in For-laniju, nikakor pa ni v skladu s pozicijami vsedržavnega strankinega tajnika. Glede kongresa PSI pa je Zanfagnini dejal, da je nesmiselno od njega pričakovati «poboljšanje» socialistov in njihov povratek v vlado, saj je sam De Martino jasno povedal, da PSI ne bo več sodelovala v vladi do prihodnjih volitev, kar velja tudi za našo deželo.
V včerajšnjo razpravo so poleg že omenjenih posegli tudi komunisti Ber-gomas, Pascolat in Bettoli, demokristjana Biasutti in Micolini, socialist Erm-anno. republikanec Severino Ber-toli, predstavnica fur’anskega gibanja Puppini, misovca Morelli in Parigi in socialdemokrat Lonza. Danes bodo na vrsti še štirje govorniki, seja pa se bo zaključila z glasovanjem o resoluciji, ki jo bodo predložile stranke nove večine.
| Maj v deželi Sovjetov
sl
Qj
»Ni
J
ONKRAJ . KAVKAZA «
«Za konec pa bi vas, lija Grigorjevič, če dovolite, rad še povprašal, kako delate. Koliko uporabljate osebne izkušnje med pisanjem, V koliko pa med delom sodelujete z ustvarjalno fantazijo. In končno, koliko časa pišete knjigo in kakšen je videti vaš vsakdanji delovni dan?»_
«Uporabljam zelo različno tehniko pisanja. Prej, ko sem bil še mlajši, sem delal samo ponoči. Zdaj delam samo podnevi. Ne zato, ker bi bil dan boljši za delo, temveč zato, ker mi zdaj ni štirideset ali pa niti šestdeset let.
Približno od tridesetega leta dalje pišem na pisalni stroj, ker je postal moj rokopis tako slab, da nisem mogel sam prebrati tistega, kar sem bil napisal. Delam tako, da najprej napišem stran besedila, potem pa ga predelujem. Odrežem košček, ki mi ni všeč in namesto njega nalepim drug košček papirja z novim besedilom. Kasneje uvidim, da mi ni všeč tudi ono, kar sem, bil v začetku napisal. Spet začenjam odmetavati košček za koščkom popisanega papirja in na koncu je moj list podoben mozaiku porezanega papirja. To je vsekakor neekonomičen način dela. Večina drugih piscev najprej ustvari koncept, kratko vsebino tistega, o čemer namerava pisati, potem pa začenja
z delom. Jaz ne morem tako ravnati. Nisem v stanju, da bi pisal poglavje za poglavjem romana toliko časa, dokler predhodnega poglavja ne popravim in v celoti dokončam.
Prej sem tudi sam delal načrte za pisanje. Toda spoznal sem, da vsi ti načrti hitro razpadejo, čim začenjajo oživljati junaki na straneh romana. Junak bo, zagotovo, ravnal drugače v knjigi kot pa je to zamišljeno vnaprej po narejenem načrtu. Junak je mešanica cele vrste opazovanj in cele vrste piščevih spoznanj. Junaki romana so seštevanje vsega, kar počenjajo številni pisateljevi znanci, njegove osebne izkušnje in pojmovanje sveta. Morda je sama zgodovina romanopisec? Morda ji živi ljudje služijo kot prototipi in ko jih staplja skupaj, piše romane — dobre ali slabe? če je bil uspešno ustvarjen kak lik v romanu, potem je takšen lik živ. če pa avtor opisuje tisto, kar po svoji notranji vsebini ne more biti prepričljivo, potem je tb navaden plakat, plakat v sliki. Čehovu se je takšen zdel lik Napoleona v genialni knjigi «Vojna in mir», katere avtor je imel šop «ključev» za like ljudi. Imamo deset «ključev» ali pa tisoč takšnih «ključev», toda niso vsi ti «ključi» za sleherni lik dobri niti pri največjih pisateljih. Tolstoj ni imel posebnega «ključa» za Napoleona in tako tudi genialni Tolstoj ni mogel izdelati lika francoskega imperatorja, ki je v romanu «Vojna in mir» samo plakat osebnosti, ne pa živa osebnost, kot so to drugi junaki v tej veliki knjigi. Mislim, da bo dovolj...»
Utihnil je, in zazdelo se mi je, da je moj gostitelj že utrujen. S svojim utrujenim obrazom, redkimi, sivimi lasmi, a vendar bistrimi očmi, je bil videti kot popotnik, ki ga je upehala več kot sedemdeset let dolga pot, po kateri je hodil z odprtimi očmi in z veliko ljubeznijo do življenja in vsega lepega. Zato sem se poslovil, ob slovesu pa ga še poprosil, da bi ga lahko fotografiral. Dovolil mi je in tako sem ga fotografiral v njegovem stanovanju ti-
ste srede 6. oktobra 1965. leta v Moskvi.» In to sliko objavljam tudi ob tem besedilu.
Tako je bilo zapisano v moji popotni beležnici iz tistega časa. K temu danes nimam več kaj dodati. Vendar se mi zdi, da bi bilo treba še malo obširneje spregovoriti tudi o usodi Erenburgovih spominov, ki so doživljali še med izhajanjem v osrednji sovjetski literarni reviji Novi mir dokaj ugovorov, polemik in tudi sporov. Sicer pa to ni za Erenburgovo delo nič čudnega. Bil je namreč svetovljan, razpet med Vzhodom in Zahodom. In sleherno njegovo novo delo, naj je bilo literarno, publicistično ali novinarsko, je zmeraj razburjalo duhove, najbolj pa se je to pokazalo prav med izhajanjem njegovih spominov v letih 1962 do 1963 in 1965 ter 1966.
Memoarska literatura je nujno v nekem smislu protislovna: to protislovje se odraža v razmerju subjekt-objekt ali, konkretneje, pisatelj, ozii-oma pisec spominov je nujno subjektiven glede na objektivnost dogajanja, časa in ljudi, ki jih popisuje. Ta moment postane še kritičnejši, kolikor novejšo dobo ali celo sodobnost obravnava pisatelj.
Nekaj podobnega se je pripetilo tudi liji Erenburgu Na nekaj tisočih straneh, razdeljenih v šest knjig, nam je lija Erenburg s svojo ogromno erudicijo, znanjem, pisateljskim talentom in številnimi srečanji in življenjskimi pripetljaji popisal živahno, privlačno pa tudi plastično in prodorno svojo, do sedaj prehojeno življensko pot, dolgo več kot dobrih sedemdeset let.
Življenjska pot Uje Erenburga je .bila nedvomno burna. Rodil se je 1891. leta v Kijevu. Zaradi udeležbe v revolucionarnih dogodkih 1905-1907 je bil aretiran, 1908. leta pa je emigriral v Pariz. Šele marca 1917 se je vrnil v Rusijo, 1921. leta pa ga najdemo spet v Parizu. Med špansko državljansko vojno sodeluje na strani republikancev, začetek druge svetovne vojne pa ga spet zateče v Parizu.
Vse te skope, iaktografske podatke navajam zato, ker so odločilno vplivali na njegove spomine, saj so končno njegova večna beganja med Vzhodom in Zahodom, primerjanje obeh svetov, njune stične točke in njuna velika protislovja stalno prisotna na straneh njegovih spominov.
Nedvomno je pomenil začetek objavljanja Erenburgovih spominov tako v Sovjetski zvezi kot tudi na Zahodu in vsem, svetu sprva veliko senzacijo, saj so upravičeno pričakovali presenečenja in nova odkritja izpod peresa pisca «Odjuge» (Tu naj pripomnim, da sem Odjugo prvič v slovenskem prevodu prav na tem mestu posredoval bralcem Primorskega dnevnika in je doslej v slovenščini izšla samo na straneh tega časnika. Pa tudi odlomke iz njegovih spominov so imeli bralci Primorskega dnevnika v mojem prevodu prvi priložnost brati v podlistku, čeprav so kasneje izšli v knjigi pri Državni založbi Slovenije leta 1970 pod naslovom Portreti. In tudi zato naj mi bo dovoljeno na tem mestu malo več spregovoriti o Erenburgu) In res, vse, kar je bilo nakopičenega, občutenega, spoznanega in doživetega v razmeroma dolgem življenju, ki se je začelo z zmago futurizma v umetnosti in končalo s porazom tretjega rajha v ruševinah Reichstaga v tistih majskih dneh 1945. leta, je moralo v tej ali oni obliki najti odraza in svojo zrcalno podobo prve polovice našega stoletja, razpetega med prvimi avtomobili in prvimi umetnimi zemeljskimi sateliti in atomsko bombo, med kapitalističnim, kolonialističnim svetom in dobo, ko je več kot polovica’ sveta krenila na pot socializma, ko so sramotne kolonialne meje in območja izginile skoraj z vseh kontinentov, posebej z afriškega, in ko smo doživeli dve svetovni vojni, veliko oktobrsko revolucijo in vrsto drugih velikih dogodkov, ki so kljub kratki, skoraj neznatni časovni razdalji postali že danes del, in to pomemben del svetovne zgodovine sveta.	(Nadaljevanje sledi)