CESTA JE KONČANA. OSEM MESECEV — NAD 79 KILOMETROV. ŠTIRIINPETDESET TISOČ MLADIH LJUDI, GRADITELJEV AVTOMOBILSKE CESTE OD LJUBLJANE DO ZAGREBA, KI NIKDAR NE BODO POZABILI SKUPNEGA DELA IN ŽIVLJENJA, SKUPNE RADOSTI IN NAPOROV, JE V. NEDELJO, 23. NOVEMBRA POKLONILO SVOJO CESTO MLADOSTI NAŠEMU LJUDSTVU. V IMENU VSEH NAS SE JIM JE ZAHVALIL TOVARIŠ TITO, KI JE NA ZBOROVANJU. V NOVEM MESTU MED DRUGIM DEJAL: »MI. KI PRISOSTVUJEMO TEJ PROSLAVI, SE VESELIMO SKUPAJ Z NASO MLADINO, DA SE JI JE POSREČILO V TAKO KRATKEM ČASU ZGRADITI NASI SKUPNOSTI TAKO VELIK OBJEKT, IN ČUTIMO, DA BO PRIŠLA PRIHODNOST NASE DEŽELE, NJENA NADALJNJA IZGRADNJA IN NJENO ŽIVLJENJE V ZELO SPOSOBNE IN DOBRE ROKE. NI SE NAM TREBA VEC' BATI IN VPRAŠATI. KAJ BO JUTRI, KO NAS NE BO VEC. TU STE VI MLADI, VI BOSTE ZNALI HODITI NAPREJ PO POTI, OBELEŽENI S KRVJO IN KOSTMI BORCEV V NARODNOOSVOBODILNI BORBI, PO POTI, KI SO JO ZAČRTALI ČLANI NASE KOMUNISTIČNE PARTIJE ZE PRED VOJNO IN MED NJO IN NA KATERI PRISPEVAJO ZDAJ VSE SVOJE SPOSOBNOSTI VASl ODRASLI TOVARIŠI. TO JE TISTO, KAR NAS NAVDAJA Z NAJVECJIM ZADOVOLJSTVOM, Z OBČUTKOM SREČE, DA IMAMO TAKSNO MLADINO. KI BO ZNALA VODITI JUGOSLAVIJO V ZAČRTANO SMER.
OSEM POGOVOROV
0 BRLI? ŠMBIKfiTOV
S0B£LO¥HffJg PRI GOSPODARJENJU
Pred dnevom republike smo obiskali osem predsednikov okrajnih sindikalnih svetov. To so bili tako rekoč nenapovedani obiski Kljub temu ni bilo težav, ko smo vsakokrat izbirali snov za pogovor. Razumljivo je, da so predsedniki ■ potem, ko smo se zahvaljevali za pogovor, pristavljali, da je to le eno izmed vprašanj, ki o njih trenutno v sindikatih največ razmišljajo in razpravljajo.
Za razgovor smo bili domenjena že nekaj dni prej.
Torej ostanemo pri vprašanju: sindikati in gospodarjenje. Predvsem gospodarjenje v podjetjih, seveda, in ne kar tako nasploh. Za mariborski okraj, ki ima tako modnp industrijo, ni vseeno, kako se sdndikaiti vpotdjatjih uveljavljajo prav pri gospodarjenju.
Predsednik Ivo Janžekovič je sačel, talka je njegova navada, brez ovinkov. To včasih zapre sapo, škodi pa nikakor ne.
— Včeraj smo imeli sestanek komisije ki proučuje, kako in v katerih podjetjih bi lahko prešli že v letu 1959 na nagrajevanje po eaioiM proizvoda. O tem smo se dogovorili z' nekaterimi podjetji. Po resnici pa povem, da sem pričakoval več od razgovora. Pomislekov, izgovorov na razne zunanje Vplive (oskrba z, energijo, sunovi-tUfs Ilfcd.) je le malo preveč, čeprav vsi strinjajo, da je tak n-ačift
nagrajevanja, če spremenimo nekatere elemente v. sistemu delitve dohodka, dober ih kar je glavno — spodbuden. Štiri ure se je prelivala razprava sem in tja. Živahno. Vsekakor. Tudi koristna zrna vmes. Le bolj korajžno bi morali iti naprej. Cez teden se spet dobimo.
Tako se menda večkrat dogodi še marsikomu in marsikje drugje, In namesto, da bi se pogovarjali, kako bi stopili korak naprej v gospodarjenju. ugotavljamo, kaj vse je zanič, narobe ter nemogoče. Nihče pa nima pripravljenih prav nobenih predlogov v an premišljenih načrtov, ki naj bi nadomestili tisto zanič, narobe in nemogoče. Predsednik pa si, kot sem razbral, želi v sindikatih predvsem razprave, ki grade.
— Seveda, je nadaljeval, vsi so navdušeni za ekonomske enote!
Okrajni sindikalni svet bo vztrajno spodbujal >v>djetja.. da
uvedejo obračun po ekonomskih enotah. Enote bodo postale osnove koristnejšega gospodarjenja, torej tudi osnova za pridobitev večjih sredstev. Sicer pa uveljavljanje sindikata ni tako preprosta stvar... Vzroki? Različni!
— Pri' polletnih obračunih smo videli, kaj sindikati delajo in kakšna je njihova vloga pri gospc-darjenju in gospodarski politiki.
— Zares, kako so sindikati sodelovali v teh razpravah?
Predsednik je konkreten. Pravijo, da je to njegova navada, ki gre bojda nekaterim na živce.
— V sladkogorski tovarni lepenke je delavski svet razpravljal o gospodarjenju v 1. polletju. Zalem je razpravljal o stvareh tudi izvršni odbor sindikalne podružnice.
— Zakaj »zatem«?
— Počakaj, naj človek do kraja pove. Razprava v sindikatu je opozorila na mnoge pomanjkljivosti. Zaposlenih je bilo, na primer preveč in še druge stvari so bile narobe, po mnenju odbora. Delavski svet je dal pripombe na rešeto in jih upošteval. Novih delavcev, to sem omenil, ne bodo
zaposlovali. Tiste, ki so trenutno odveč, bodo že v kratkem zaposlili na novih delovnih mestih. Takih, ki so ekonomsko upravičena. Torej je bila tudi ‘ razprava »zatem« koristna! Ugled sindikata je večji.
— Komu pripisati tako uspešno delo?
— Ja, kadrom. Predvsem kadrom, to je dobremu vodstvu sindikata. Dalje, v Rušah je občinski sindikalni svet na lastno (Nadaljevanje na dr:gi strani'
Sli
Neuničljiva
iskra
29. novembra
d
osti znamenitih datumov je posejanih ob dolgi, naporni poti zgodovine jugoslovanskih narodov. Ohranili so se kot spomin na neštete burje, ki so viharile čez našo zemljo. Se danes so žive priče bojev in trpljenja, zmag in porazov daljnih in bližnjih rodov. Izmed vseh pa se po svojem zgodovinsko prelomnem značaju izdvaja 29. november, rojstni dan nove Jugoslavije.
V nedrih osvobodilnega boja se je razplamtela iskra revolucije, ki jo je zanetila Komunistična partija. Z njeno zmagovito silo si je delavski razred z vsemi delovnimi ljudmi Jugoslavije odprl pot v novo obdobje, v zmagovito graditev socializma.
29. november je vse do danes ostal kar je bil: neusahljiv vrelec novih in novih pobud, novih naporov in žrtev pa tudi novih zmag v socialistični preobrazbi naše dežele in našega človeka. Čimbolj se oddaljujejo v zgodovino dogodki, ki so povezani s tem dnevom, tembolj postaja 29. november vsebinsko bogatejši in vedno svetlejši zgled boja jugoslovanskega ljudstva za nov, socialistični svet V njem se z nezmanjšano močjo zrcali revolucionarni zanos, ki je bil edini zmožen take veličine žrtev in predanosti, kakršno je zajela simbolična izpoved padlega revolucionarja: »... za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!«
Prad zato sleherni naš 29. november z novo močjo izpoveduje, da »smo pripadniki delavskega razreda in narodov, ki so z revolucijo in ustvarjanjem socialističnih družbenih odnosov stopili v novo obdobje svoje zgodovine« (Program ZKJ). Sleherni 29. november pa tudi vselej vnovič potrjuje, da »pripadamo narodom, ki sb se z bojem za svobodo in napredek v zadnjih dveh desetletjih povzpeli do vrhunskih moralno-političnih stvaritev današnjega človeštva« (prav tam).
Petnajstič že obhajamo in proslavljamo 29. november. Vseh teh petnajst let smo izpolnili z nenehnimi napori naših delovnih ljudi, da bi si čimprej ustvarili temelje boljšega življenja, ki ga je odprla socialistična revolucija. Na sleherni^ 29. november se navezufejo nove delovne zmage graditeljev socializma. Cesta Ljubljana—Zagreb je le eden, čeprav po svoji moralno-političm plati morda najbolj dragoceni prispevek k počastitvi letošnjega 29. novembra.
Vendar pa bistva socializma nismo v naši deželi nikdar izražali zgolj in samo z novimi tovarnami in centralami. Vsi naši napori in prizadevanja so bili usmerjeni k človeku, k izboljšanju njegovih življenjskih pogojev, k dosegi njegove osebne sreče. Saj je v socializmu človek največja vrednota. Zategadelj ni moč meriti uspehov socialistične graditve pri nas zgolj in edinole z novimi tovarnami in centralami, marveč predvsem in poglavitno s tem, koliko novi sociadstični red, ki ga ustvarjamo, osvobaja človeka in ga spreminja v gospodarja narave in sadov lastnega dela. V delavskih svetih in drugih oblikah družbenega upravljanja, se pri nas uresničuje revolucionarna misel o graditvi in razvoju novega družbenega reda, novih, socialističnih odnosov med ljudmi. Vseh zadnjih petnajst let je priča, da. se nismo nikdar ustrašili zagaziti v celo, z dvignjeno glavo smo zrli v obraz vsakemu še tako težkemu položaju. To smo zmogli zategadelj, ker smo v vsem vašem dejanju in nehanju ohranili živo iskro revolucionarnega duha, neomajno vero v lastne sile in v pravilnost naše poti. Prevzeli smo nase težavno in odgovorno nalogo obrambe socializma in njegovega razvoja pred rjo birokratizma in pred napadi vseh Ustih sil, ki skušajo vkleniti živo revolucionarno jedro marlesizma v mrtvo dogmo in jo proglasiti za dokončno, nespremenljivo in nedotakljivo resnico.
Prav zato moramo poleg naporov in ovir lastne socialistične graditve prenašati še napade, ki so se v zadnjem desetletju že drugič vsuli po nas od tam, od koder bi jih smoli najmanj pričakovati. Jugoslovanski primer ustvarjalnega uresničevanja revolucionarnih idej marksizma in pogumno iskanje novih oblik, ki ustrezajo našim pogojem, željam in pdtrebam, je sprožil odpor vseh tistih sil v sodobnem razvoju socializma, ki si prizadevajo zakriti in potlačiti vrsto noirih vprašanj, ki jih je postavilo v ospredje novo obdobje v družbenem razvoju sveta. Jugoslovanski primer je ta vprašanja postavil na dnevni red mednarodnega delavskega gibanja. Od njihove rešitve je odvisen nadaljnji razvoj socializma v svetu.
Pred mednarodno delavsko gibanje se postavlja vprašanje, kakšni naj bodo odnosi med socialističnimi deželami, ali naj bodo to odnosi med razvitimi in nerazvitimi, med šibkimi in močnimi, še vedno odnosi med volkom in ‘jagnjetom, ali pa naj bo to tesno prijateljstvo enakopravnih narodov? Ali naj ima vsak narod in vsaka posamezna dežela, ki se je otresla preživelih oblik starega družbenega reda, pravico do lastnih, sebi ustreznih poti v socializem, ali pa nqj veljajo za vse čase in vse dežele isti od, zunaj vsiljeni predpisi in vzorci socialistične graditve? Ali.naj se delavsko gibanje bogati z izkušnjami socialistične graditve vseh narodov, ki so krenili po poti socializma, ali pa naj izkušnje samo enega pomenijo obvezno pravilo za revolucionarno delovanje socialističnih sil v raznih delih sveta in v raznih zgodovinskih obdobjih? Ali ima delavsko gibanje v posameznih deželah pravico do samostojnega ustvarjalnega razvijanja v živi praksi lastnega dela revolucionarnega duha marksizma, ali pa naj bo ta duh vklenjen v mrtvo dogrino.
Ker smo pogumno in s polno zgodovinsko odgovornostjo krenili po ustvarjalni poli graditve socializma v zavesti, da sta edinole življenjska praksa in zgodovina končni razsodnik pravilnosti naše poti, smo postali predmet napadov, ki so vsem našim naporom v graditvi socializma dodali še novo težko in odgovorno breme.
Na vse napade odgovarja delovno ljudstvo Jugoslavije z dosledno socialistično smerjo graditve svojega samostojnega življenja. Vse naše delo dokazuje, da »smo se zmerom borili, da bi bili enakopravni del mednarodnega delavskega gibanja, socialističnih in vseh progresivnih, miroljubnih in demokratičnih sil sveta; idejno smo se solidarizirali in smo zmerom pomagali po svojih močeh in možnostih sleherni akciji za mir, svobodo in socializem; veselili smo se vseh zmag svobode, demokracije in socializma in črpali iz teh zmag moralno moč in izkušnje za nadaljnje delo (Program ZKJ). Že danes, sredi našega boja za graditev socializma v naši deželi, za zmago socialističnih sil v svetu ter prevago pravilnih odnosov med socialističnimi deželami in delavskimi gibanji lahko z mirnim srcem prepustimo naše delo razsodbi zgodovine. Prepričani smo, da naših prihodnjih rodov, »ko bodo brali zgodovino boja za socializem, za.radi nas ne bo sram«.
Po tej poti bomo tudi vztrajno nadaljevali. Naše najmočnejše orožje je ustvarjalni duh marksizma. Neuničljiva revolucionarna iskra 29. novembra nas bo vedno navdajala z novimi pobudami za nove stvaritve, kajti, tako nas uči program ZKJ, »nič, kar je bilo ustvarjenega, nam ne sme biti tako sveto, da ne bi moglo biti preseženo in da se ne bi umaknilo tistemu, kar je še bolj napredno, še bolj svobodno, še bolj človeško«.
0
b dnevu republike čestitajo vsem delovnim ljudem ZVEZA SINDIKATOV JUGOSLA VIJE — REPUBLIŠKI SVET ZA SLOVENIJO z republiškimi odbori strokovnih sin dikatov: rudarjev in metalurgov, kovi narjev, železničarjev, učiteljev in profesorjev PTT delavcev in uslužbencev, kemičnih, tekstilnih in usnjarskih, lesnih in gozdnih, gradbenih, zdravstvenih, kcmunalno-obrtnih ter kmetijskih delavcev in delavcev v iivilski industriji, trgovinskih, gostinskih in turističnih delavcev ter kulturno umetniških delavcev in uslužbencev javnih ustanov.
Čestitkam se pridružujeta tudi uredništvo in uprava »DELAVSKE ENOTNOSTI«
SODELOVANJE V SAMOUPRAVNIH ORGANIH
PROIZVODNJA NAFTE NA PREBIVALCA
PROIZVODNJA ELEKTROENERGIJE
POVEČANJE PROIZVODNJE JEKLA
OSEM POGOVOROV O DELU
Sodelovanje prš gospodarjenju
(Nadaljevanja s 1. strani) pobudo zbral vso potrebno dokumentacijo in analizii. . polletno gospodarjenje. To delo je bilo osnova za kasnejšo razpravo na občinskem ljudskem odboru.
Sindikati skušajo vplivati na pametno uporabo sredstev, ki jih imajo v gospodarskih organizacijah. Uspehi niso izostali. Nekatera večja podjetja so že podprla dejavnost v občini. Tako na primer je železarna Ravne poleg stanovanjske gradnje uporabila okoli 30 mildijonov za razvoj trgovske mreže. Tovarna dušika v Rušah je opremila občinsko obrtno usluž-nostno podjetje, sodelovala je pri ureditvi kino dvorane ter telovadnice itd. Tem primerom slede tudi mnoga mariborska podjetja. Led je prebit. Potrebnega pa bo še mnogo druda, da bodo te stvari razumeli tudi tisti, ki še vedno vidijo in upoštevajo samo investicije v tovarne.
Predsednik se je ogrel. Primere, kako se sindikati uveljavljajo vse-bolj tudi prt gospodarskih stvareh, torej tistih, ki so zanje mislili, da niso njihova stvar, je našteval z. veseljem. V TAM je sindikat postavil premiranje na pra-Vo mesto. Morda bi še našli ugovore, res pa je, da je stvar bolje urejena kot prej. Prej so priitznaili premije le 23 ljudem. Vsi se s tem niso strinjali, pa so bili tiho.
— Torej gre, sem dejal ter iskal besed, da ne bi bile »aktivistične«, se uveljavlja...
— So. so primeri, samo premalo jih je. Glej, kako je tam, kjer je stvar narobe.
Zal moram priznati, da je imel predsednik zares dovolj prime-4 rov tudi za tista podjetja oziroma sindikate, kjer je zares še narobe.
V PIK, to je tovarni perila, je nastalo razburjenje zaradi norm. Da imajo višje, so trdili kot v drugih tovarnah. Posamezni člani izvršnega odbora sindikalne podružnice so intervenirali na sindikalnem svetu. Imeli so črno na belem dokaze, da je v drugih podobnih podjetjih norma nižja. Pri nas, so se razburjali, je norma 17 kosov perila. Drugje je manj. Potem pa smo se pozanimali in ugotovili, da ima »Mura« v Murski Soboti normo 22 kosov in »To-per« v Celju ne manj.
— Pa naj to zapišem? (Taka je namreč navada pri intervjujih.)
— Zapiši! Pa še to poleg, da so primeri, ko delavke po vsem tem najdejo na strojih listke:	»Sa-
mo ... (število) komadov napravi, če ne, bodo norme povišali.« Da, tudi tak primer uveljavljanja sindikata imamo.
— Ali niso take primerjave glede norm pogost običaj?
— Ne bi mogel tega posploševati, še vedno pa se najdejo taki. Pri tem je slabo predvsem to, da tisti, ki se takih primerjav poslužujejo, najdejo vselej le slabše glede proizvodnosti. O boljših so tiho, kar se le da. Toda tudi boljši se najdejo. Če jih ne odkrijemo mi, jih pa odkrije tržišče. Mislim. da je to le primer, ko posamezniki iz izvršnega odbora sindikata podležejo nepravilni skrbi za človeka. Kot da je manjša proizvodnost — višji standard.
— Kaj pa, tdvariš Ivo, ali predloge sindikatov vodstva upoštevajo?
— To je dobra stvar, je pohitel, kot da ne bi želel pozabiti. V TOBI je občni zbor sindikata opozoril vodstvo na lepo število napak. Na prvi seji novoizvoljenega izvršnega odbora sindikata pa so že zagotavljali, da je vodstvo intenzivno delalo, da se je popravilo in izboljšalo marsikaj, kar je bilo prej narobe.
Upoštevajo torej. Toda kakor kje. V TAM je želel sindikat proučiti polletni zaključni račun. Pa so jim na vodstvu dali razumeti, da ne bi bilo prav, če bi se v te stvari vtikali — vsaj dokler delavski svet ne pove svoje. Direktor nekega, žal velikega kolektiva se je izrazil, češ, kaj ima predsednik občinskega sindikalnega sveta iskati v njihovem podjetju.
Slednje je pogovor speljalo na birokratizem. Češ, ponekod so ljudje tiho in sindikat tudi.
— Javno in pogumno bi morali povedati, če gospodarjenje šepa in če delajo narobe!
— Ze. samo... (Ni bilo treba nadaljevati.)
— V mariborskem podjetju so odpustili delavko, ker je kritizirala anarhično gospodarjenje.
Skoro leto je bila brez dela, kritizirala, pa j e upravičeno. Do centralnega sveta sindikatov smo gnali stvar in tožiHi smo. Sedaj ji morajo plačati vso prizadeto škodo.
— Kdo bo plačal?
— To je tisto. Jaz mislim, da bi moral plačati tisti, ki to je odpustil. Nekdo iz vodstva, bržčas direktor, ne pa kolektiv.
Sindikati imajo hvaležno področje dela prav v taki borbi proti birokratom, samovoljnegem. Kdor kritizira zato, da bi bilo bolje, ne sme imeti težav. Če pa jih ima, je tu sindikat, da ga podpre.
Kos, karikaturist, nekaj mapca. On je svoje že zdavnaj opravil.
Toda želel bi zvedeti, kaj počne predsednik takrat, ko se problemi sindikata in gospodarjenje vsaj za nekaj časa umaknejo.,
— Na stara leta ml je razvedrilo alpinizem.
— Glej no, predsednik v navpični steni, kaj pa žičnice?
— Večje zadovoljstvo je, če prideš s trudom visoko.
Tovariš Janžekovič, ki je tudi funkcionar Planinske z;veze v Mariboru, ni prijatelj žičnice. Raje išče strmine, ki še niso pokvarjene. Sanja pa še vedno o turah po francoskih in švicarskih Alpah. ki jih ima že lepo število za sabo (Mont Blanc, Matterhorn, Monte Rosa). Da, ko bi ne bilo doma toliko strmih problemov! Sedaj pa vztrajno zabija klin za klinom po domačih strminah.
Topli, človeški odnosi
S predsednikom Okrajnega sindikalnega sveta Kranl tovarišem Andrejem Verbičem smo imeli domenek kar v kavarni. To nd slabo. Morda se je razgovor prav zaradi okolja tako razpletel- Pisalnih strojev in večno zvonečih telefonov ni bilo. V tem lokalu smo odkrili tudi »edinega konjička« tovariša predsednika:	turška kava brez
sladkorja. Protestiral je. ko smo trdili, da govore, da je navdušen ribič.
— Enkrat sem bil gost na ribolovu ter se čudil potrpljenju mož, ki namakajo vrvico.
Natakar je prinesel tri skodelice. »Dve sladki in grenka,« -je dejal.
Zatem je predsednik začel pogovor o odnosih med ljudmi v podjetjih. Tu imajo sindikati lepe naloge.
— To vprašanje je važno iz dveh razlogov. Če so odnosi slabi, ne moremo razvijati družbenega upravljanja in socialistični razvoj nasploh zaostaja. In drugič: slabi odnosi ovirajo napredek proizvodnosti-
— Kako. v čem se kažejo ti slabi odnosi?
— V brezdušnosti. Tako na primer ni vseeno, kakšni so delovni pogoji. Brezdušnost pa človeka ne pozna. Sicer pa veliko pove majhna anketa, ki smo jo naredil; v nekaterih gorenjskih podjgtjih. Anketiranci odgovarjajo preprosto, toda vsakomur dovolj jasno: Uspehi v podjetju bi bili večji, če bi bili odnosi bolj tovariški in bolj pravični.
— Pravičnost! Za kakšno pravičnost gre? v
— O. za zelo konkretno pravičnost! Za boj proti protekciji. Za možnost, da sposobnejši napreduje, in za odziv na upravičeno kritiko. Mnogi žele, da bi se nadrejeni zanimali za njihove težave v življenju. ki jih imajo na drugi strani tovarniškega zidu. Žele si toplih človeških-odnosov in nič več.
Anketa ie tudi opozorila, čeprav ni rečeno, da taka anonimna anketa dale povsem resnično sliko, da vodstva mnogokrat odločajo b uporabi sredstev podjetja tako. da je celo delavski svet površno obveščen o njej- Anketa kaže. da so nekje dali vse za počitniški dom kar sicer ni slabo, slabo pa 'je da je v miem največ gostov iz vrst uslužbencev in le malo delavcev, toda večina si ie želela in si še želi obratno menzo. Tudi v tem se kažejo odnosi. AR v podietiu povprašalo vse ali samo del ali Pa nikogar.
V drugem podietju je 500/o delavcev zapisalo, da so živčni. Tn ie podietje. v katerem je ron-v -eln velik. Toda poleg zdravnike, bi zdravi, hi se moral ža to zanimati Že kdo.
— V podobnih oodjetiih v tujini sem vide' ob vho-^u posode s posebnimi ©lu,Šilci. Ko delavec vstopa. sl Zatisne ušbsa In Ima mir
pred ropotanjem stroja, sem pripomnil.
— Seveda, toda pri tistih, ki bi morali to urediti, ni zanimanja. Tudi to je odnos do človeka- In to da 35°/o proizvajalcev v drugem podjetju meni. da imajo premajhno strokovno izobrazbo za njihovo delo ter si jo žele pridobiti — pa se za to nihče ne zmeni. Tudi to kaže po mojem na brezdušen odnos do proizvajalcev.
— Veliko je tega. tovariš predsednik. Le kdo nai bi vse to postavil na mesto?
— To ni samo stvar sindikata. Nekateri si reševanje toga zares predstavljajo tako. Naloga organizacije je. da opozori upravni odbor. delavski svet na probleme in vse odtenke odnosov. Ta dva naj pa potem uresničita, izboljšata ali kakor koli že uredita te odnose skupaj z vodstvom. Vodstvo je dolžno misliti na to vsak dan.
•Res je. vsak. ki vodi proizvodnjo, hi moral biti dostopen za pobude ljudi. Vodilnemu kadru še nismo povedali, vsaj dovoli jasno ne. kaj mimo strokovnega znanja pričakujemo od njega- Ne gre le za dobre odnose. Nikakor. Nekateri te »dobre odnose« prepadi izenačujejo s popuščanjem familiarnostjo in izmikanjem pred odgovornostjo. Tu se razprava o dobrih odnosih neha. Vodilni kader pa težnje sindikatov včasih razume tako. kat da želimo popuščanje itd. Tako daleč gredo napake, da potem sploh nočejo imeti opravka z delovno disciplino. s simulanti. ki bi jih bilo treba prijeti, in podobno. To je' v bistvu tudi birokratiziranje ljudi, in sicer nabolj škodljivo. Take vrste birokrati se redno sklicujejo na samoupravne organe in sindikate. Alo, sindikat, daj disciplino! Upravni odbor, uredi, da bodo Prišli na delo pravočasno! V Tržiču se ie socialno zavarovanje postavilo na stališče, da ne bodo kontrolirali. ali so ljudje zares bolni ali niso. To naj dela sindikat. Za tem pa se skriva birokrat, ki meni. da je najlepše živeti v miru z vsemi — žandarmiisti. čeprav glasno ne pove. nai bodo sindikati.
Vsega, kar smo slišali, ne bo mogoče zabeležiti, saj nas je predsednik zadržal nekai ur- Toda ko smo tako rekoč končali, se je spomnil na stvar, ki je navidez drobna, v resnici pa po pogovoru o odnosih zelo važna.
— Tisti, ki ima dobre odnose do ljudi, ki jih vodi pri delu. bo z njimi sodeloval. Tudi pri izpolnjevanju proizvodnih nalog bo upošteval in želel njihovo mnenje. To ni nikakršna demagogija kajti starejši, bolj izkušeni delavci mnogo vedo. In kako hitro so uspehi večji. če je akcija skupna, mnenje o delu enotno, in narpbe. kako gre včasih težko delo izpod rok. $e ni ■ tu enotnosti. Zato. ker se nisi o delu z nikomer pogovoril, ker vse veš in si sam svoj. Namesto da bi sodeloval z vsemi, pa ljudem vsiljuješ svoje.
Pozno je bilo. Predsednika je prišla pocukat žena. Izkoristili smo priložnost, da še njo povprašamo o moževem »konjičku«. Ali je res samo grenka kava?
— Kje pa! Največje veselje ima z urejanjem stanovanja- Vedno nekaj žaga. pribija in prestavlja.
No, poslovili smo se. potem ko smo veselo ocenili predsednika še Po tej plati njegove dejavnosti.
Pogovor o dveh tretjinah
Pogovor s predsednikom okrajnega sindikalnega sveta v Novi Gorici, tovarišem Gabrijelom Lebanom ni takoj stekel. Tovariš Leban nerad daje izjave. Kot predsednik novogoriškega nogometnega društva se je navadil na previdnost v izjavah in napovedih. Pri žogi je sreča opoteča. Toda iz začetne napetosti se je razvil potem sproščen pogovor. Saj je bil pogovor o sindikatih!
— Na seji Okrajnega sindikalnega sveta smo nedavno tega razpravljali o porabi prostih sredstev, ki bodo letos ostala podjetjem. Vztrajali bomo pri sklepu, je pripovedoval predsednik, da mora biti približno dve tretjini sredstev, ki bodo ostala podjetjem, uporabljenih za standard.
Teh sredstev bo letos v našem okraju sicer nekaj manj, toda prav zaradi tega moramo še bolj paziti. da bomo sredstva združili in koristno uporabili. To moramo storiti že zaradi lanskoletnih izkušenj. Anketa je pokazala, da so bila sredstva razdeljena takole: Okoli
50 odst. je bilo uporabljenih za osnovna sredstva, na obratna sredstva je bilo prenesenih 13,5 odst. razpoložljivih sredstev, v sklade skupne uporabe pa le 6,2 odst, preče; pa je ostalo nerazporejenih sredstev, ki bi jih lahko dalj na sklad skupne uporabe. Letos se morajo sindikalne podružnice pravočasno zavzeti za pravilnejšo razdelitev sredstev-
— Kako boste to uresničili v slednji občini?
— Občinski sveti pripravljajo seje, na katerih bodo govorili o nalogah. Ko bo jasno, kaj žele sindikati, bomo seznanili.s stvarjo tudi kolektive. No, zatem bomo pripravili še sestanke skupaj z občino.
— Pa imajo občine načrte, kaj ja treba urediti najprej in kaj pozneje? Skratka, ali imajo načrte o tem, kako uporabiti razpoložljiva sredstva tako, da bo to zares prispevek k zvišanju življenjske ravni?
— Skrbi me, pravi predsednik, da v večini občin takih načrtov ne bo. Pravzaprav sem skoraj prepričan, da jih ni. Dokler pa ne bo načrtov, kaj naj bi delali, bodo sindikati proti temu, da bi karkoli gradili ali popravljali.
Tako stališče je posledica slabih izkušenj in goriške občine prav gotovo niso izjeme. Morda so celo boljše kot drugje. Stvar pa je v tem: Ko na občini zvedo, da bi se dalo dobiti nekaj sredstev, se porajajo ideje kot gobe po dežju. Toda samo ideje, ki so največkrat slabo premišljene. Od vseh idej nazadnje ostane ena sama, ki jo potem uveljavljajo, bolje, skušajo uveljaviti povsod: na zborih volivcev, v podjetjih, pred delavskimi sveti, na okraju, povsod, kjer so tak predlog pripravljeni poslušati. Namesto o gradnjah in izboljšavah, ki se tičejo neposredno ali posredno življenjske ravni, nenadoma govore samo o — mostu. Most je potreben, promet je velik, most se bo podrl in tako naprej. Ali pa govore o cesti: Cesta je blatna, ozka, cesto je treba osfal-tirati. Pri tem je vseeno, če je ta edina stvar stanovanjsko poslopje. To namreč še vedno ni program, ob katerem bi lahko premišljevali, kaj je bolj in kaj manj potrebno, kaj je cenejše; kaj dražje.
— Ko občine žele zbrati sredstva, pridejo pred občane običajno z enim samim predlogom, ne pa s programom. Sele ob programu se bodo volivci lahko sporazumeli, kaj je bolj in kaj manj potrebno. Vsi, prav vsi naj razpravljajo o programu in vrstnem redu, ne pa da je to dogovor enega, dveh ali treh ljudi, meni predsednik.
— Za kaj pa bi kazalo porabiti tisti dve tretjini, o katerih govorimo, v vašem okraju?
— Kam, bodo povedali načrti, čer prav tako na splošno kar dobro ■vemo, česa nam manjka. V Novi Gorici ni na primer niti ene čistilnice in tudi drugih uslug, morda še bolj potrebnih, si prebivalci ne. morejo privoščiti. Torej uslužnostna obrt. Potem je tu še trgovina, stanovanje in prehrana v'nekaterih središčih. V Ajdovščini je gradbeno podjetje odstopilo občinskemu sindikalnemu svetu dvorano in ta jo bo sedaj spremenil v večji obrat javne prehrane.
V podjetjih pa je velikokrat tako: Za stanovanje bi še dali. Za trgovino pa nikakor ne. Tudi obrt je glede tega na slabem. To zato, ker pravijo, češ, kako pridemo do tega, da bo podjetje dajalo podjetju. Res, trgovina je gospodarska organizacija. Vepdar pa sama zbere tako malo sredstev, da ne more nikamor naprej. Ce bodo tisti, ki se jim na skladih nabere več denarja, pomagali trgovini, bodo še kako podprli življenjsko raven svojih delavcev. In z uslužnostno obrtjo ni prav nič drugače.
— Kako pa sd bila doslej uporabljena sredstva za te namene?
— Poznam en sam primer, kjer bi lahko govorili o nesmotrnem uporabljanju sredstev iz sklada. — V šentpetrski občini so s sredstvi stanovanjskega sklada (!) gradili upravno poslopje. To opravičujejo, češ, saj bodo v sedanjih prostorih naredili stanovanja. Seveda, to je slab izgovor.
Nekaj stanovanj bo na razpolago. toda prav gotovo ne toliko, kolikor bi jih lahko bilo. če bi s tistimi sredstvi zgradili nova stanovanja. Zato ie treba iskati kredite za take gradnje drugje.
Prav tule bi kazalo zapisati, da je v nekaterih občinah pri investicijah tudi takole: S svojimi sredstvi grade tisto, kar ni važno — za važne objekte, na primer šolo, zdravstveni dom, stanovanja pa pri iskajo »navzgor«,. Dajte, pravijo, sicer bo politični problem. Po našem mnenju pa je v takih občinah politični problem že tu. Ni ga treba iskati ’	— Kaj pa počitnice, šport,, tovariš
predsednik? Tudi to je ski& za človeka.
O izkoriščanju počitni' in o počitniških domovih ima tovariš predsednik mnogo podatkov. Naredili so anketo. O tem, koliko (denarja namreč) bi potrebovale športne organizacije, pa naj govore drugi, je dejal. Sicer bi lahko kdo rekel:
Viš ga, njegov konjiček je nogomet, pa se vleče zanj.
Večina večjih podjetij V okraju ima svoje počitniške domove. Ne obiskujejo jih le nameščenci, kot je bila to navada še pred leti. Ponekod preživi dopuste v domovih že velika večina delavcev. Na slabšem so le manjša podjetja in zato si prizadevajo, da bi uredili skupne počitniške domove.
— Pa so večja podjetja za to?
— Seveda, v tem je stvar. Prav večja podjetja niso navdušena za
take skupne akcije. Toda občinski sindikalni svet v Gorici na primes zaradi tega še ni vrgel puške v koruzo. Lep primer je občinski sindikalni svet v Kobaridu. Skupaj z občino so uredili v Piranu za pičle štiri milijone lep dom, v katerem je letos preživelo dopust 400 članov sindikata iz občine. V Idriji pa so jo ubrali po novi poti in kaže, da ni slaba. Delavski svet je namenil za oddih delavcev 3 milijone dinarjev, Sindikat sedaj sklepa . pogodbe z različnimi gostinskimi podjetji in prispeva dobršen del stroškov tistim delavcem, ki gredo na morje ali obiščejo planine. Pravijo, in morda bo zares tako, da je to cenejše, pa tudi izbira krajev je veliko večja, kot bi- sicer bila, če bi si postavili en sam dom.
Sindikat med
sezonskimi
delavci
V murskosoboškem okraju je okoli dva tisoč pet sto članov sindikata — kmetijskih delavcev. To je najštevilnejši sindikat, saj je rudarjev na primer le nekaj več kot tisoč. Zato ni nič čudnega, da je predsednik okrajnega sindikalnega sveta v tem okraju, tovariš Franc Skoberne, govoril prav o nalogah sindikata med kmetijskimi delavci. Saj je napredek murskosoboškega okraja zares precej bolj odvisen od napredka v kmetijstvu kot pa od napredka v industriji, čeprav ne kaže prezreti tudi uspehov belih rudarjev na naftnih poljih in delavcev drugod v podjetjih.
— Delo s proizvajalci na posestvih ni lahko. Razlogov je več. Na posestvih še vedno delajo sezonski delavci. Ko so polja požeta in je pridelek pospravljen, ko je trgatev končana, se porazgube po vaseh in sindikat izgubi z njimi stik. Potem je tu problem nagrajevanja. O tem bo treba razmišljati. Čeprav je na posestvih že vpeljano nagrajevanje po proizvodnih enotah, zaslužki niso tolikšni, da bi lahko pričakovali, da se bodo sezonski delavci prelevili v stalne. To sicer ni odvisno samo od tega, deloma pa prav gotovo je. In končno ostane kmetijski delavec, ki si pridobi polkvalifika-cijo, kljub temu še vedno nekvalificirani delavec.
— Teh problemov je najbrž toliko, da je težko videti pot naprej?
— Pa je takšna pot. V Lendavi so na primer vprašanje sezonskih delavcev dokaj dobro rešili. Odprli so pletarno, v kateri pozimi pletejo darilne košarice, koške za sadje in podobno suho robo. Vse gre v izvoz. Zaslužek je dober.
— Kako pa sindikalno delo, sestanki, vzgoja in vse to?
— Težave so, to je res. Ljudje s polj, kjer delo ni o.nejeno na osem ur, odhite na večer domov. Tako se niti takrat, ko so sicer zaposleni pri posestvu, z njimi ni moč pogovoriti. Sindikata ni in ne pride do veljave. V letošnjem letu smo imeli zato že nekaj konferenc, kjer smo razmišljali o delu sindikata na kmetijskih posestvih. Tudi oblike dela je treba premisliti. Delavci delajo po skupinah, ki so včasih tudi kilometre daleč. Težko, skoraj nemogoče je, da bi jih kaj večkrat zbrali na sestanek. Zato menimo, da bi moral biti vsaj eden iz vsake skupine vključen v sindikalni odbor. To bi bila boljša in tako rekoč prva vez sindikata z delavci.
Tu smo pogovor prekinili, kajti tovariš Škoberne je tudi org. sekretar okrajnega komiteja ZKS ter so ga nujno vabili na sestanek. Proti običajem je bil sestanek kratek in lahko smo nadaljevali. Tovariš Škoberne je tudi študent filozofske fakultete. Bodoči psiholog. Spremljevalec Kos si ni mogel kaj, da ne bi povprašal:
— Ali vas je študij psihologije naučil mirnosti?
Predsednik je namreč v pogovoru umirjen kot malokdo. Zavrnil ga je:
— Razburjenje in nepremišljena vnema največkrat nista koristna. Ce sem to ugotovil pri študiju? Ne bi rekel, ker to ni taka modrost.
*— Kaj pa študij, ali bo tudi sezonski?
— Poskuša! bom, da ne bo, čeprav je Ljubljana daleč, dela pa čez glavo!
Po tem dvogovoru, ki je razkril tudi drugo ali celo tretjo »zaposlitev« predsednika, sem zopet pri temi:	/
— Pra\ gotovo, je nadaljeval predsednik, še nismo uganili vsega, kar je potrebno za to, da bi se delo sindikata na kmetijskih posestvih izboljšalo. Važno pa je to delo bolj, kot si mislimo. Gre za vzgojo ljudi, ki imajo morda prav sedaj še precej napačen odnos do problemov našega kmetijstva. Upoštevati ja
IN NALOGAH SINDIKATOV
treba, da so povečini mali kmetje. Z vzgojo bi lahko v mnogočem vplivali nanje. Ti delavci bi lahko postali mobilizatorji vseh sil za napredek kmetijstva ne le na posestvu, pač pa tudi na vasi. Še n^kaj moramo upoštevati pri tem. Dokler bodo kmetijski delavci na posestvu delali v glavnem z motikami, prav gotovo ne moremo pričakovati, da se bodo kdaj bolj zavzemali za sodobnejšo obdelavo zemlje, za kooperacijo in za večje donose. Dokler stvar ni otipljiva, ne moremo pričakovati posebnih uspehov.
Po kmetijskih zadrugah so že izvoljeni zadružni svrfti. Naloge sindikatov tudi v teh ne bodo majhne. Z njihovo podporo bomo lahko hitreje uveljavili oblike sodelovanja na vasi, ki ne pomenijo le napredka v kmetijstvu, pač pa tudi spremembo odnosov na vasi.
Za oba: človeka in stroj
Predsednika okrajnega sindikalnega sveta v Kopru tovariša Kodriča smo obiskali v bolnišnici. Kljub obolelosti ni odklonil pogovora o nekaterih problemih, s katerimi se ukvarja sindikat v tem predelu Slovenije. Zdelo se nam je. da se je v pogovoru tako razvnel da je za čas pozabil na te-. zave. Želimo mu. da bi kmalu okreval ter zopet pohitel v naravo in planine. To je namreč tudi njegova želja, prav gotovo pa tudi želja obeh sinčkov. ki, čeprav majhna, že spremljata očka na manjših »turah«, ki jih je moč opraviti v otroškem vozičku.
Sicer prijazni doktor, šef bolnišnice. nam je naročil, naj ne bomo dolgovezni (to je mislil verjetno zaradi bolnika in ne zaradi novinarskih navad), zato smo začeli z vprašanjem:
— Ali je bilo tudi pri vas delo 1 sindikata v zadnjem času usmerjeno predvsem na stvari, ki pomenijo posredni ali neposredni dvig življenjske ravni?
— Bilo. samo da ne le zadnji čas. 2e spomladi smo izvedli anketo, ki nas je opozorila na to. da je ponekod skrb za človeka zares premajhna,- O tem smo pozneje razpravljali na plenumu in konferencah.
— Mar je povsod slabo?
— Ne bi trdil kaj takega. Toda v gradbeništvu in kmetijstvu skrb za ljudi prav gotovo ni bila v skladu z našimi željami in zahtevami. Na napake v teh gospodarskih dejavnostih' so- nas o-pozarjale tudj inšpekcije. Na gradbiščih, pa tudi na posestvih žive delavci v zelo slabih pogojih. Na gradbiščih sicer zares ne kaže za gradbene'delavce graditi stanovanj- Toda vsaj barake naj bi bile urejene, čiste, zatesnjene vsaj .toliko, da ne bi bilo večnega' prepiha, skratka primerne za začasno prebivanje. Mnogim gradbenim delavcem pa bomo morali zgraditi tudi stanovanja, če hočemo dobiti stalno delovno silo-Predsednik je pripovedoval da Se ponekod delavci ne morejo niti pošteno pogreti in posušiti, če jih ujame pri delu dež. Gradbeni in kmetijski* delavci pač ne delajo v pokritih prostorih in tisti, ki sede v pisarnah, se tega ne spomnijo. O kakšnem kulturnem življenju o prostorih za sestanke in podobnem ni govora. Ko smo spraševali, kako je s sredstvi za te namene, je predsednik dejal:
— Upravna poslopja teh podjetij so največkrat zelo lepa in moderna. Za to torej so sredstva, za tisto. kar bi bila. nujno, jih pa ni. Sicer pa moram reči, da je danes že znatno bolje. S prizadetimi smo imeli dvoje posvetovanj in večina je razumela, kaj je njihova naloga.
— Ali je na kmetijskih posestvih ktdd tako? •
— Tudi tam ptemalo skrbe za ljudi. Za napredek kmetijstva so bila $icer uporabljena velika sredstva. V elaboratih, ki jih posestva pripravljajo za to. da bi jim banka odobrila investicijska sredstva za nakup strojev ali gradnje, ni nikoli vključenih nit; najmanjših objektov za družbeni standard. To ni krivda posestev, pač pa krivda predpisov, ki ne upoštevajo, da je treba ob stroju poskrbeti tudi za človeka.
Sama skrb za zemljo ne bo dovolj, če se ji ne pridruži tudi skrb za ljudi, ki jo obdelujejo. Tudi na posestvih si podobno kot gradbeniki žele stalno zaposlenih ljudi. Naenkrat vse to seveda ni re&ljivo. Toda nekaj več bo treba ob novih investicijah bržčas ukre-Oitj tudi za družbeni standard na eradbjgfcih in posestvih.
— V industriji pa je glede tega veliko bolje, pravi predsednik. Tu podjetja vse bolj uvidevajo. da stroj še zdaleč ni vse. O skrbi za človeka bi lahko veliko govorili. Le tole bi še rekel: uvajanje delavca na delovno mesto se mi zdi zelo važna naloga vsakega kolektiva, ki sprejema novega človeka na delo. Če človeku, ki je pravkar prišel za stroj, razložimo navade v podjetju, opišemo delo. ga spoznamo s strojem, ki ima morda tudi svoje muhe. ne bo dobil le veselja do dela. pač pa bo tudi bolj samozavesten, kot bi bil sicer. Samozavest pa je zelo važna za uspeh pri delu.
Zdelo se nam je, da je predsednik še voljan pogovarjati se. toda držali smo se navodil šefa bolnišnice ter smo se poslovili s ponovno željo, da bi kmalu okreval.
Mafhna podjetja in premajhen nadzor
Pozno zvečer smo ob cesti pod Vojnikom trkali na okno predsednika celjskega OSS. Okoli majhne hišice je tovariš Jošt vzgojil lep sadovnjak. Jonatan, bobovec, rene-te in druge »firme«, o katerih bolj malo vemo. so zastopane. Sadjere-ja je predsednikovo veselje. Za obrezovanje in škropljenje najde tistih nekaj uric. ostalo »organizira« narava. Doma smo pozdravili še ženo in hčerko — gimnazijko. Tovariš Jošt ^am je zaupal, da je je vesel. Čut odgovornosti, da ima. To je veliko, če ne največ-
Predsednik je razpletel pogovor o majhnem podjetju, češ v teh se samoupravljanje še ni uveljavilo. Bolj na papirju je vsa ta reč.
— Sindikatov v manjših podjetjih marsikje tako rekoč ni. Nedavno tega sem bil v gostinskem obratu. Upravnik je sklical sejo delavskega sveta, potem jo je vodil in še zaključil. Seveda, je nadaljeval ter s prsti trkal po mizi. nam ne sme in ne more biti vseeno, kako delajo organi dčužbenega upravljanja in sindikat v teh manjših podjetjih. Povečini so to podjetja, ki so zelo pomembna za življenjsko raven. Prav zato se moramo zanje bolj zanimati. In končno dobršen del članov sindikata dela in se vzgaja v teh kolektivih, ki največkrat ne štejejo več kot 30 ljudi.
— In zakaj je v manjših podjetjih slabše?
— Morda sem preveč kritičen, toda prav gotovo je nadzor družbenih organov nad temi podjetji zelo šibak- Občinska vodstva se za
ta podjetja ne zanimajo tako kot za velika!
— Mislim, se vpletem, da tudi zato. ker se v občinskem proračunu majhna podjetja kal posebno ne poznajo. Veliki akumulativni, da, to je Pa nekai drugega.
— Tudi to. Premajhno zanimanje pa je ugoden teren za Samovoljo in vse ostalo, česar si najmanj želimo. Prosim, ni povsod slabo, da se ne bi razumeli napak. Toda primer podjetja iz Frankolovega je poučen. Opozarja nas. sindikate, na naloge. V podjetju, ki šteje 40 ljudi in je imelo lani 5 milijonov dohodka. torei majhno podjetje, so dali upravniku 25 tisoč dinarjev čiste plače. K temu si je priboril še 15 tisoč dinarjev mesečnega pavšala. Pa še to je dosegel, da bi mu ves pavšal izplačali kar naenkrat vnaprej, da ni vmes posegla finančna inšpekcija. Takih dohodkov nima niti direktor v dokaj večjem podjetju s precejšnjo odgovornostjo. Pa misliš., da je temu kdo ugovarjal? Jok. Velika večina zaposlenih ima doma zemljo, delo v podjetju jim pomeni bolj dodatek kot dohodek. Za te stvari niso občutljivi. Da bi odpravili take pojave. bo potrebno še veliko vzgoje.
To je poseben problem manjših podjetjih, ki smo ga morda zares podcenjevali. Prav v teh najdeš največ primerov, da vodi obrat »žlahta«. Včasih so kar trije sorodniki v vodstvu. OSS si je zato zastavil nalogo, ki jo bo sicer težko izpolniti, prav gotovo pa je hva-. ležna. Predvsem razmišljajo, kako bi organizacijsko okrepili sindikate v manjših obratih.
— Sedaf ob občnih zborih bo treba obiskovati manjše kolektive. V nekaterih imajo lepe izkušnje. Le-te naj bodo zgled drugim, na vseh zborih pa se bo treba s člani kolektivov o napakah odkrito pomeniti. Potem bodo našli tudi pot naprej.
O tem smo prepričani.
Vzgojiti nove kadre
Najprej je prišlo do nesporazuma. Nismo vedeli, kaj misli tovariš Kebe, ko se je predstavil: »mlajši sindikalni delavec«. Mlad po letih bržčas ne bo. smo mislili; torej se počuti mladega. Tudi to je nekaj! Potem pa je tovariš Kebe pojasnil, da je pred štirinajstimi dnevi prišel iz dvoletne strokovne šole in da dela v sindikatih šele štirinajst dni. Tako smo razvozlali vprašanje. od kod njegova »mladost«. Vsekakor pa le-ta ni bila ovira orj zanimivem razgovoru 0 delu sindikatov na Dolenjskem. Tovariš Kebe je namreč predsednik okrajnega sindikalnega sveta v Novem mestu.
— Na Dolenjskem sedaj prvič razpravljamo o združitvi nekaterih občin. Pokazalo se je. da bodo gospodarsko močnejše občine dosegle lepše uspehe. Namesto sedanjih 15 bomo imeli v prihodnje 9 občin-Ko jih bomo združevali, bomo hkrati združili tudi občinske sindikalne svete. Prepričani smo. da bo združitev tudi le-te okrepila '
— Torej so bili občinski sindi-, kalni sveti slabi?
— V manjših občinah, razen v Straži in morda še kje. so bili slabi. V delu se niso znašli. Kadrov ni.
— To pomeni, da se nismo dovoli zanimali za vzgojo, saj povsod tarnajo o pomanjkanju ljudi za delo v sindikatih?
Predsednik je take trditve zavrnil. češ, povsod to n-e more držati in je prav gotovo na pretek ljudC' ki so sposobni, le da jih ne znamo poiskati in jih vključiti v' delo. Zatem je dejal:
— Na Dolenjskem je malo podjetij, in kar je še zelo važno, to so v glavnem nova podjetja. Tu ni tovarn z desetletno tradicijo in zato tudi ni starejših delavcev, ki bi imeli kaj več izkušenj. V naših tovarnah te zaposlenih veliko takih, ki imajo še doma košček zemlje-
—Potem so naloge sindikata toliko težje in večje.
— Seveda. Toda ko\ bi naloge razvrstili, bi bila nedvomno najvažnejša vzgoja. V kratkem, vsekakor pa po občnih zborih, bomo organizirali po vseh občinah seminarje za pravkar izvoljene člane izvršnih odborov sindikalnih podružnic.
Predsednik je menil, da nikakor ne smemo nadaljevati s tem. da vabimo na seminarje le člane upravnih odborov in delavskih svetov. Če želimo doseči večje gospodarske uspehej zlasti pa še. če hočemo vključiti podjetja v življenje občin, bo treba to omogočiti tudi sindikalnim delavcem.
— Sicer pa kaže, da bomo v izvršne odbore dobili mnogo mladih proizvajalcev. Občni zbori, ki so že bili. to vsekakor dokazujejo. 2e prej sem dejal, da pri nas ni starih delavskih centrov- Kljub temu pa se ne- bojimo, da ne bi uspeli pri delu. Nenehna prizadevanja za pridobivanje delovne sposobnosti in prizadevanja za povečanje delovne storilnosti vplivajo tudi na zavest proizvajalcev, čut odgovornosti in vse drugo, kar odlikuje proizvajalce v starih delavskih središči,h, bo prineslo delo. In obratno: z vzgojo, s seminarji, ki ie bilo o njih govora, bomo pospeševali uspehe pri delu.
To je eno izmed važnih vprašanj sindikalnega dela na Dolenjskem in zelo verjetno tudi marsikod drugje.
¥ skladu i osnovno nalocto
Pogovor s predsednikom Okrajnega sindikalnega sveta v Ljubljani Urošem Ruprehtom je bil pravzaprav majhna konferenca. Odmerjeni prostor bo hočeš nočeš cenzor, kajti vsega ne bo moč zapisati. Nekaj problemov, na katere nas je opozoril predsednik, si bo iskalo prostor v naših prihodnjih številkah.
— Kako so se po letošnjem spomladanskem občnem zboru republiških sindikatov le-ti , oprijeli dela. je bilo prvo, malce posplošeno vprašanje. Pač začetek.
— Mislim, da je bila to prelomnica. Kje. in kako delati v sindikatih in kdo naj dela, le postalo po sprejetem programu povsem jasno in je zares odveč razpravljati o nalogah. Važneje je. kako mobilizirati vse sile, da bomo program uresničili. Nedvomno pa je
važno, če ne naj važneje, da ob upoštevanju realnih in objektivnih osnov skrbimb za izboljšanje življenjske ravni- Sindikati po podjetjih bi morali vztrajati in zahtevati. da se ne dela nič takega, kar ne hi bilo v skladu s to osnovno nalogo.
— Kako so se sindikati uveljavili prav v tem pogledu, saj njihovih predlogov ponekod vendarle ne upoštevajo dovolj?
— V ljubljanskem okraju smo tej nalogi, namreč pravilni in smotrni skrbi sindikatov za ljudi, posvetili največ pozornosti. Marsikje smo dosegli prav lepe uspehe, marsikje pa se borimo s starimi pojmovanji tako glede vloge sindikatov kot glede izpolnjevanja naših osnovnih nalog.
— Morda, tovariš predsednik, najprej o uspehih.
— Menim, da ie določen uspeh —- med drugim seveda — to. da je okrajni zbor proizvajalcev razpravljal o nekaterih problemih sindikata. Tudi po občinah so že imeli nekaj zborov, za katere so dali pobudo sindikati. Želimo, da bi to postala bolj česta praksa.
— Za pobude gre torej. Kakšne?
— Ne le pobude. To bi včasih ne bilo dovolj. Sindikati v Ljubljani so ' na primer pripravili obširno oceno problemov higienske tehnične zaščite v podjetjih- Poročilo ie skupaj*s predlogi 'pripravil okrajni sindikalni svet in zbor je sprejel tako rekoč vsa priporočila. Zatem je pripravil okraj ni sindikalni svet še temeljito oceno dela osebja ljudskih odborov. To je bila dokaj ostra graja samovolje posameznikov. Kritizirali smo to. da se sklepi družbenih organov včasih ne uresničujejo, da hočejo neka-
teri vsiliti nekakšne svoje zamisli in podobno. Ponekod je kazalo že tako. kot da je uradnik ljudskega odbora zadnji razsodnik v vseh zadevah. Tudi o tem je razpravljal zbor proizvajalcev ljubljanskega okraja.
— In kako je bila sprejeta ta ocena?
—■ Zanimivo je morda, da je prišla na okrajni sindikalni svet skupina odbornikov zbora proizvajalcev, ki so pripovedovali, kako zadovoljni so. da je končno prišlo na dnevni red tudi to vprašanje. To nas je že dolgo časa žulilo, toda ni ga bilo. ki bi to stvar sprožil in odločno postavil na pravo mesto.
— Kako pa se je ta skrb odražala na drugih področjih čeprav delo z zborom proizvajalcev prav gotovo pomeni izredno skrb — pa čeprav posredno — za ljudi in odnose med njimi?
— V tem pogledu so pred izvršnimi odbori še velike naloge. Do nedavnega so se delavski sveti silno lahko odločili za dodeljevanje sredstev za tiste namene, ki pomenijo razširjeno reprodukcijo- O življenju ljudi pa so premalo govorili. Delavski sveti so pozabili, da imajo sedal že objektivne možnosti za dokaj hitro reševanje raznih oroblemov. ki marsikje ustvarjajo slabo razpoloženje. Izvršni odbori bi morali vsekakor razpravljati o razdeljevanju sredstev in o njihovi porabi. Investicije so marsikje sumljive' glede na rentabilnost.
— Ali bo v Ljubljani odprt še kakšen podoben obrat?
— Da. v tisti nesrečni menzi »Ilirija«, bo na pobudo okrajnega sindikalnega sveta organizirano nekaj podobnega. Predlagali smo, in tako je tudi obveljalo, da se podjetja, ki žele dobiti v podjetje topel obrok, vkljiučijo v skupnost. Zanimanje je, zelo veliko in obrat bo kmalu začel delali
— Ali bo potem dovolj takih obratov?
— Ne bo. Zanimanje je tolikšno, da je že sedaj jasno, da bo treba obrate družbene prehrane postaviti tudi v drugih občinah. Pa tudi v drugih krajih bi morda začeli nekai podobnega.
Predsednik ie zatem govoril, da se skrb za ljudi odraca tudi pri organiziranju počitniških skupnosti. V občini Vič. v Mostah pa tudi v Domžalah so v tem pogledu dosegli prav lepe uspehe Ne gre le za ceneno letovanje. Pokazalo se je namreč, da ljudje, ki sede za isto mizo ali se srečujejo z istimi ljudmi za strojem, žele vsaj na počitnicah srečati tudi druge obraze-Razmišljati bo treba tudi o izmenjavi ležišč med počitniškimi skupnostmi. tako da bo imel proizvajalec možnost prežitevi dopust v različnih krajih ob morju ali pa v gorah. Ce ima počitniški dom podjetje, ga moraš hočeš nočeš leto za letom obiskovati, mimo tega
Pa je vprašanje, če je to rentabilno. saj so taki domovi izkoriščeni največ dva meseca v letu. Končno je predsednik govoril še o delu v stanovanjskih skupnostih. Temu vprašanju je okrajni sindikalni svet posvetil poseben plenum.
— Ko smo o tem razpravljali prvič, so prišle na dan povsem napačne težnje. V podjetjih so se vpraševali, čigavi bodo tisti servisi, ki bi zanje dali denar. No, mislim, da smo Po plenumu postavili to na prvo mesto, kajti važno ie. kdo bo objekte, ki bodo zgrajeni in urejeni s sredstvi podjetij, uporabljal in kakšne posredne koristi ima od tega tudi podjetje.
— Tovariš predsednik, dejali ste. da se je treba ponekod boriti s starimi pojmovanji.
— Zal in res je tako marsikje. Pri osebju ljudskih odborov na primer. pa tudi drugje, so dokaj žive težnje nekaterih ljudi, ki niso pripravljeni sprejemati mnenj in predlogov drugih ter govore, na. zdaj se bodo pa še sindikati vtikali v te probleme. Pri vsem tem pa ne gre za nič drugega, kot za to da sindikat nastopa s predlogi za urejanje najrazličnejših problemov ter predlaga ljudskim odborom reševanje le-teh. Seveda pa se moramo na sejah ljudskih odborov tudi boriti za uveljavljanje svojih stališč.
— Pa je že tako?
— Moram reči. da so razprave o problemih, ki jih postavijo na dnevni red na predlog sindikata, živahne, da ne rečem ostre. Celo glasovanja so veliko bolj razgibana in nekaterim gre na živce, da so doslej zmagala vedno stališča, ki jih je predlagal sindikat.
— Prav sedaj razpravljamo o tem. da bi bilo treba dati, za življenjski standard dobršen del Sredstev. s katerimi bodo razpolagala podjetja Po sprejetih zaključnih računih.
— Sindikati bodo morali vztrajati na tem. da se ne bodo gradile stvari, ki jih ni v petletnem perspektivnem načrtu, da bo ostalo dovolj sredstev za investicije v objekte družbenega standarda.
— Kako pa je z načrti za te investicije?
— Pokazalo se je. da nekatere občine nimajo osebja, ki bi bilo sposobno pripraviti analize, s, katerimi bi lahko postregle ljudskemu odboru takrat, ko bo ta odločal, za kaj porabiti sredstva. Mislim, da ni razloga, da ne bi občinski ljudski odbori sprejeli predlogov sindikatov, če drugih enostavno ni. Važno pa ie tudi to. da se zavedamo, da kolektiv ne bo pripravljen dati sredstev, če ne bo vedel, za kaj bodo uporabljena, koliko bo stvar stala in kakšne bodo koristi.
— In če programov vendarle ne bo?
— Potem pa je bolje, da ostanejo sredstva nerazporejena in da čakajo toliko časa. da bomo zares vedeli, za kaj bo denar uporabljen.
Ce v izvršne odbore ne bomo vključili ljudi, ki imajo ugled in so sposobni, potem dejansko nismo naredili veliko. Gre namreč za to. da mora pobuda za reševanje vprašanj, ki zadevajo življenjsko raven, priti od spodaj. Sedaj je v tem pogledu še, narobe. Od najvišjih sindikalnih forumov pritiskamo navzdol; uredite to. dajte sredstva za tisto itd. Ko bo narobe in bodo izvršni odbori pritiskali na višje organe: dajte to. dajte tisto, potem bodo stvari stekle veliko hitreje saj pobude, ki pridejo z vrha, nikoli ne mobilizirajo tako širokega kroga ljudi, kot predlogi, ki zrastejo v podjetju.
— Kako Pa kažejo prvi občni zbori?
— Precej zborov sem obiskal, o drugih sem informiran in moram reči. da sem prijetno presenečen. Iz poročil lahko sklepamo, da bomo dobili sposobne in dobre organe sindikatov tudi v podjetjih. V večini poročil so sindikati zelo kritično ocenili svoje delo, pa tudi delo delavskih svetov, uprav itd. Zanimivo je morda, da so ponekod sindikati doslei v vsakem primeru branili stališča podjetja. Zdaj pa mislijo s svojo glavo-— Ko smo končali pogovor o sindikatih. smo poprosili predsednika, naj pove tudi nekaj o svojem »konjičku«. Ce o tem sprašujemo vse predsednike se nanm tudj tovariš Uroš ne more izogniti. Sicer pa smo že prej zvedeli da j® navdušen ribič.
— Kar je res, je res. je dejal. Navdušen ribič sem.
— 2e dolgo?
— Ne bi se dosti zlagal ko bi rekel, da že odkar sem shodil, živel ob Temenici in mislim, da sem takrat ujel »na šverc« več. kot zdaj na vse karte (To smo si upali zapisati zato. ker ie stvar s pravnega gledišča že zdavnai zastarela.)
Predsednik nam je povedal veliko zanimivega o ribolovu ki da je oočitek. kakršnega si težko zamislimo
In kar je najbolj imenitno, obljubil je da .nas bo povabil na ribolov takrat, ko bo lovil bohinjsko zlatico, to je postrv, o kateri sploh še nismo slišali, kaj šele d3 bi in videli!
Pogovori: Mitjo ^vob Karikature: Božo Kos
PROIZVODNJA TEKSTILA NA PREBIVALCU
. PROIZVODNJA PREMOGA 1939-1958
PROIZVODNJA V LADJEDELNICAH
PROIZVODNJA ŽELEZA 1939-1958
PROIZVODNJA POHIŠTVA ITD.
To stran smo posvetili ljudem iz naših tovarn in rudnikov, delavcem in strokovnjakom, ki bodo v teh prazničnih dneh ob dnevu republike prejeli priznanje za svoje požrtvovalno delo — odlikovanja dela. Ljudem, ki so s svojimi rokami in umom, z ljubeznijo v srcu in z vero v življenje v očeh ustvarili to našo domovino, našim ljudem, ki s svojo večno živo tvorno silo klešejo njeno podobo. Kopaču Cestniku, ki je devetindvajset let pregaral v jamah, Francu Ogradiju, kovaču in dobremu človeku, Marjanu Jeličiču, ki plove nekje na Indijskemu oceanu, topilcu Koprivcu, ki ni več revež in tudi ne sirota, višjemu gradbenemu tehniku Jožetu Kramariču, graditelju koprskega pristanišča, Ančki Čamernikovi, ki vse, kar zna in kar more, razda ljudem in pri tem nima časa, da bi mislila nase, tovarišu Mojškercu, ki se je rodil kot zidar, je in bo zidar, Stanku Kuntuju, ki bi rad vse, kar ve in čuti, podaril mladini, in vsem delavcem iz tovarn in rudnikov, ki so ustvarili to našo domovino in danes ob njenem
rojstnem dnevu proslavljajo tudi svoj praznik. Naj jim bodo ti drobni
zapiski o njihovem življenju in delu, težnjah, težavah in hrepenenju
naše skromno vezilo in naša iskrena čestitka.
----------------------------------------------------	j
Tovarna ie moja šola
Tovariša Ignaca Korošca, topilca v železarni Štore, ki je bil te dni odlikovan z Medaljo za delo, smo našli v tovarni, pri »■njegovi"" peči. Stoji ob kupolki in zre skozi zaščitna očala v odprtino peči, iz katere teče železo.
Vroče je, zatohlo. Zrak je nasičen z dimom in zadušljivimi plini. Železo teče in iskre švigajo okrog kupolke.
»Nimam časa, fantje. Še dvakrat moram natočiti. Počakajte.«
»Tak je vedno," pravi inženir Branko. »Najprej delo. Pred enajstimi leti je prišel v tovarno. Nekvalificiran. Delal je, hodil v tečaje, se'učil. Danes je visokokvalificiran. Poglej, kako dela. Vsak njegov gib je'preračunan, noben korak ni odveč ... Njegova beseda nekaj zaleže. Kar reče, drži. upoštevajo ga delavci in uprava."
Žerjavi ropočejo in železo prasketa. Komaj slišim besede:
»No, sedaj pa le ...«
Snema očala in rokavice in me vprašujoče gleda. Ničesar ne ve o odlikovanju. Čudi se. Nerad govori o sebi, raje o drugih, o delavcih in komunistih, o delu.
»Zakaj bi pripovedoval o sebi, ko pa sam, brez pomoči .drugih, starejših, sposobnejših, ne bi dosegel ničesar. Bil sem revež, sirota brez mame in očeta; nikogar nisem imel in presneto malo sem znal. Pa so se našli ljudje, komunisti, in sprejeli so me medse. Od tedaj nisem več revež in tudi ne sirota in že marsikaj sem se naučil. Nimam šol. Tole je moja šola."
Kaže kupolke in ljudi pri njih in delavce, ki vlivajo železo v modele.
»V takšni šoli se človek lahko veliko nauči. Odkar so me tedaj, leta 1949, sprejeli, čutim v sebi nekaj... ne vem, kako bi dejal... In tako, vidiš, sem postal visokokvalificiran topilec in sekretar tovarniškega komiteja. Oženil sem se, imam sina, korenjaka, v tretji razred hodi. Kako ne bi bil zadovoljen. Če imam le kaj časa, sem doma pri ženi in fantu. Toda časa je malo. Tovarna zahteva človeka in pol. Ce bi bil mlajši, bi se ukvarjal s športom. Šport je dobra zadeva.«
Spet sfoji pri kupolki, natika zaščitna očala, zre v tekoče železo in iskre švigajo okrog njega.
Njegov živhenski cilj
Tovariš Stanko Kuntu, obrato-vodja v Tovarni železniških vozil »Boris Kidrič"" v Mariboru je bil te dni odlikovan z Redom dela III. stopnje.
Tovarna je stara in zakajena. Delavci odhajajo z dela. Ura bije dve.
»O, nisem še za v staro šaro! Res jih imam že devetinštirideset in pokoj se bliža, vendar upam, da bom lahko še veliko storil."
Tovariš Kuntu glasno razmišlja: »Predvsem moramo skrbeti za naraščaj. To je glavno. Ljudje, ki bodo nadaljevali, kar smo mi začeli, morajo biti dobri in še boljši kot mi. In še več morajo vedeti..."
Govori kot bi bral. Pa tega ni prebral v knjigah. Vem. To živi nekje globoko v njem.
»Če že govorimo o mojem cilju, o tem, kaj bi še rad dosegel, potem naj povem, da bi rad videl te mlade ljudi, ki danes iz različnih krajev, največ pa iz vasi, prihajajo v tovarno, kako bodo postali dobro dglavci in ljudje."
Stanko Kuntu je tudi sekretar tovarniškega komiteja in poslanec republiškega zbora proizvajalcev. V njegovem obratu dela 645 delavcev. Govoric njih, o materialnih težavah, ki jih stežka premagujejo, o novih proizvodih, ki jih že izdelujejo ali pa jih bodo začeli izdelovati. In spet o sebi, o svojih izkušnjah, o bivših
in sedanjih funkcijah in o tem, kako se je že 1928. leta zaposlil na železnici.
»Marsikaj bi vam lahko povedal o svojem življenju. Tudi precej lepega, ne samo bridkega. Od tedaj, ko sem prvič začutil, da nisem sam in da nas je mnogo, do tedaj, ko sem se zavedel, da ustvarjamo nekaj velikega, in do danes, ko bi rad vse, kar znam in čutim, dal mladim ljudem."
Tovarna je stara in zakajena. Delavci odhajajo z dela, tovariš Kuntu pa govori o mladosti...
STANKO KUNTU »Upam, da bom lahko še veliko storil...«
Za se nimam časa
"Tovarišica Anica ' Camernik je delavka v Tobačni tovarni v Ljubljani; odlikovana je z Medaljo za delo.
Imela je črne lase in bila je mlada, polna mladostnih sanj in sle po življenju, ko je leta 1934 prišla v Tobačno tovarno. Danes ima sive lase in leta se ji poznajo. Le v očeh ji še vedno sije mladostni žar. Ime ji je Ančka. Anica Čamernik.
Ko govori, gleda v človeka in okrog usten ji igra smehljaj.
»Pošteno ste me presenetili.' Res. Kdo bi si mislil..."
Delavke zvijajo cigare. Ančka jih prevzema in pregleduje. Vonj po tobaku je močan, da človeka sili h kašlju.
»Okrog sebe poglejte! To je moj dom. Tovarna. In sestanki tukaj, sestanki na terenu. Doma - samo spim. Doma? Saj nimam niti svoje sobe. Stanujepi kot sostanovalka. Včasih sem imela dom,-družino. Danes sem sama. Hčerka se je poročila in preselila na Vrhniko. Pravzaprav pa nisem niti tako sama. Glejte dekleta. Razumemo se. Brez njih, brez tovarne, ne vem, kako bi.. ."
»Sicer pa stanovanje n: vse. Saj bi
ga že lahko dobila, pa potrpim, so drugi še bolj potrebni."
Drugi. Vedno misli na druge, redkokdaj nase. Tako je mislila že takrat, ko je delovala v Rdeči pomoči, stavkala in demonstrirala pred banovino, ko je leta 1942 odšla v ilegalo in postala kurirka pri Centralni tehniki, ko so jo Italijani zaprli, mučili in poslali v internacijo. In tako misli še danes. Vse, kar zna in kar more, razda ljudem, in pri tem nima časa, da bi pomislila nase.
»Prostega časa nimam veliko in si ga tudi ne želim; tako sem se navadila na takšno življenje... Danes imam sestanek sekretariata, jutri bomo imeli sindikalne volitve, včeraj smo imeli sestanek odbora Zveze borcev, kjer sem sekretarka, kmalu se bo sestal upravni odbor tovarne, sem tudi članica upravnega odbora poliklinike. Ce imam kakšno uro časa, rešujem križanke, berem povesti ali pa študiram. Grem v kino, gledališče in tudi za šport se zani-,mam. Za nogomet. Kaj se čudite? Da. za nogomet..."
Ime ji je Ančka. Sive lase ima in sploh se ji leta že poznajo, v očeh pa ji še sije mladostni žar.
Življenjepis zidarja
Med tovariši, ki so bili odlikovani z Redom dela II. stopnje, je tudi Jakob Mojškerc, zidar in obrato-vodja pri »Megradu"" v Ljubljani. »Rodil sem se kot zidar."
- Smeje se, prešerno in zadovoljno; njegov smeh je nalezljiv.
»Živel sem in živim kot zidar.. .• »In umrji boste kot zidar."
»Tako je. Od rojstva do smrti — zidar, kaj bi drugega.-Pred štiridesetimi leti se je zidarju Mojškercu iz Bizovika rodil sin. Otroška leta je preživel ob malti in med opeko. Potem je dopoldne hodil v šolo, popoldne pa zidal. Izučil se je in zidal. Dvainštiridesetega leta je prijel za puško in tudi gradil, vendar ne hiše, ampak nekaj večjega.
To so bila leta junaštva in hrepenenja in bridkosti. Italijani in beli so mu ubili očeta. Sestra, štirinajstletna punčka, je morala gledati... Mater so mu odpeljali v Italijo, sestro v Nemčijo. Trije so odšli v partizane. Leta 1944 so mu belogardisti ubili brata.
»Vsi smo bili — zidarji."
Govori in zre nekam čez kupe peska in skladovnice opeke in zdi se, kot da je pozabil, da stojim ob njem. Potem molči. Hladno jutro je in.od Ljubljanice se vali gosta megla.
»Bil sem tudi na okraju. Imel sem toliko dolžnosti, da ne vem več za vse. Leta 1951 sem bil okrajni sekretar. Potem sem bil spet zidar, danes pa, kot vidite, sem obratovodja."
Ko govori o otrocih, se smehlja.
»Starejši je fant. Lahko se uči. Bil .je odličnjak. Letos pa se je polenil. Mislim, da bi mu moral pomagati, pa ne vem, kako. Punčka, starejša, se teže uči, je pa pridna. Mlajša še ne hodi v šolo. Žena pa... saj veste, kako je v Bizoviku; pri nas vse ženske perejo."
In spet se v mislih vrne v preteklost, k očetu in bratu, vmes pa razlaga zidarju, ki ga vprašuje za svet.
»Takole fant, glej, saj ni težko .. .«
Zares je hladno. Megle pa so se že razpršile.
Graditelj luke
Iz pisarne, ki smo se v njej pogovarjali z odlikovanim tovarišem Josipom Kramaričem, je lepo videti delo, pri katerem je le-ta nekaj let sodeloval kot šef gradbene operative. Ob nekdaj plitvem morju je zrasel prvi pomol koprske luke. Tod bodo
od 7. decembra dalje pristajale velike desettisočtonske prekooceanske ladje.	,
Tovariš Kramarič ni človek, ki bi rad pripovedoval o sebi. Zato pa smo veliko več slišali o velikem bagru »Petru Klepcu« in o ljudeh, ki so delali na njem ter dan in noč strgali z dna strjeno blato. Tako so poglobili morje ponekod tudi za deset in še več metrov. Graditi v vodi ni kar tako. Vse, kar si opravil globoko pod morsko gladino, morajo pregledovati potapljači, če hočeš ugotoviti, ali si uspel ali pa bo treba začeti znova.
In prav pri podvodnih graditvah ima tovariš Kramarič velikb izkušenj, zato pa tudi zaslug za uspešno graditev koprske luke.
Kmalu po vojni je bil poslan na Reko, kjer je najprej sodeloval pri obnovi porušene reške luke. Potem je bil kot dober strokovnjak poslan v Sirijo, kjer je nekaj let pomagal graditi veliko luko v Latakiji. Po. takih delih, kakršna je bila Lataki-ja, se mu zdi tisto, ki so ga opravili v koprski luki, prav majhno. Zato pa so načrti veliki in tovariš Josip Kramarič upa ter si želi, da bo graditev nadaljeval tako, da bo tudi Koper postal ena izmed pomembnih jugoslovanskih luk, ki imajo vsekakor močno Industrijsko zaledje.
Ko pripoveduje o delu, pravi, da je bilo v začetku težko. Pri nas še nismo gradili pomorskih objektov in zato so se morali učiti vsi, od delavcev do delovodij. Kaj je delo v morju, zares ni nihče vedel, saj večina še veslati ni znala. Toda kadar skušaš morje ukrotiti, moraš znati tudi to in tudi osnovni gibi, ki se z njimi obdržiš nad vodo, če že padeš vanjo, so koristni. Vse, od tega znanja, ki z običajnimi gradnjami nima pravzaprav nobene zveze — pa do podmorskega betoniranja velikih blokov — vsega se je bilo treba naučiti. In za to ima odlikovanec velike zasluge.
»Odlikovanje je priznanje za trud, ki spodbuja človeka k novemu delu bolj, kot si lahko mislimo," nam je dejal tovariš Kramarič ob tem, ko smo se poslavljali. Drugi odlikovanec, mehanik znamenitega »Klepca", tovariš Franc Slak, ki smo ga tudi iskali, pa je bil žal na dopustu.
— mš
Kovač in človek
Tovariš Franc Ogradi je kovač in sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov v Avtobusnem prometu Celje; odlikovan je z Medaljo za delo.
»Moje življenje? Kako naj rečem? Kovaško; kar tako napišite. Oče je bil kovač in stari oče in praded ... Že dve sto let so v našem rodu kovači pa sem tudi sam pred petindvajsetimi leti postal kovač."
»Ko sem bil majhen, sem poznal kovača, ki je bil velik in močan, pravi hrust, in od tedaj se mi je zdelo, da morajo bifi vsi kovači velikani.« Tovariš Ogradi ni velik. Je pa dober kovač. V njem in v njegovem delu so zbrane izkušnje petih in več kovaških rodov.
»Priden je ko mravlja in zna delati," pripoveduje predsednik sindikata. »Racionalizator. Prihranil je že veliko materiala, zlasti specialnega jekla za vzmeti.«
»No, to ni tako težko. Delati je pač treba tudi z glavo ...«
Nerodno mu je, ker ga hvalijo. Ni vajen tega. Smehlja se, prestopa, ne ve, kam bi del roke.
»Raje govorimo o kovačnici. Majhna je, vidite, premajhna, dela pa je veliko; trije delamo v njej in drug drugemu smo v napoto. Razširiti bi jo morali, pa nimamo denarja. Občina bo morala pomagati. Drugače ne bo .šlo ... Sicer pa je naše podjetje že močno napredovalo. Pred desetimi leti smo imeli 22 avtobusov, sedaj jih imamo 40.«
V kovačnici se zbirajo avtomehaniki in šoferji. Vsi bi radi govorili o Francu.
Je sekretar osnovne organizacije .. Član predsedstva republiškega odbora sindikata prometnih delavcev ... Član te komisije, član onega odbora, oče dveh otrok ...
Kopač
»Najraje delam v delavskem svetu. Že leta sem njegov član, pred leti pa sem bil tudi predsednik. Včasih se spomnim nazaj, kako težko je bilo, ko sfno začeli, in kaj vse smo v tem času storili in se naučili, pa se mi zdi, "da smo se tudi sami spremenili. Nismo več tako negotovi in plašni, v nas ni več tiste ponižnosti in nebogljenosti ... Če že govorimo o odlikovanju, naj povem, da smo ga zaslužili vsi...«
Ko sem odhajal, je .tovariš Ogradi koval, nekdo pa je potiho dejal:
»Napišite še, da je naš Franc tudi dober človek.«
Rad sem to napisal.
FRANC OGRADI
O že govorimo o odlikovanju, naj novem, d? smo ga zaslužili vsi...«
V rudniku Zabukovca bo ob 29. novembru odlikovanih 19 tovarišev. Med rudarji, ki bodo dobili Red dela III. stopnje, je tudi Ivan Cestnik, kopač,
Dež in blato. Nebo je pusto in sivo. Po snegu diši.
Na desni je šaht, na levi separacija. Vagončki premoga...
Dva delavca nakladata jalovino.
»Cestnika iščete? Seveda ga poznava. Kdo ga ne pozna — Ivana Cestnika — kopača .. .«
Od šahta prihaja rudar. Svetilko ima v roki, čez pleča vrv, na glavi rudarsko čelado. Črn rudar. Sključen. Korak mu je negotov.
»Rekli so mi...«
Tudi glas mu je negotov.
»Nikoli nisem mislil, da živijo v Ljubljani ljudje, ki me poznajo.«
Dlan ima veliko in hrapavo. Roka mu drhti.
»To je od kompresorja.«
Delavci na separaciji nekaj kriče. Lokomotiva prevaža vagončke premoga.
»Že devetindvajset let ga kopljem. Začel sem v Srbiji; šestnajst let mi je bilo tedaj. Življenje pa je bilo prekleto zanič. Mati je delala v tovarni, oče je odšel v Ameriko in potlej ga nisem več videl pa tudi slišal nisem zanj.«
Brska po spominu in pripoveduje, kako je postal vozač, potlej učni kopač in končno kopač. In tudi v Nemčiji je bil, v jamah pri Bitterfeldu.
»Kaj vam vse to pripovedujem. Napišite, da sem rudar, kopač. In rad bi bil še nekaj let, če bom le zmogel. To je vse. Glejte, pri nas dela veliko ljudi in mnogi niso rudarji. Imajo kmetije. Jaz imam le kramp in lopato in tele roke...«
Iztegne svPje koščene lopataste roke.
»Pravijo, da jih priganjam, da sem prehiter. Toda, veste, jaz pustim svoje moči le v rudniku, oni pa tudi na kmetijah. In tako se včasih ne razumemo ... Nekateri pa tudi ne vzdr-že. Dve leti sem na odkopu, imel sem že kakih dvajset učnih kopačev, v rudniku pa jih je ostalo le pet ali šest. Je že tako, jama zahteva celega človeka.«
In pripoveduje o hiši, ki jo dela zase in za družino, za ženo in za dve punčki, in spet govori o jami in o desetih kubikih premoga, ki ga na-
koplje na dan, medtem ko je povprečni delovni učinek le sedem ku-bikov, o lesu, ki ga težko vlači po »fortih«, in o slojih, ki so včasih slabi in polni jalovine.
Nebo je še vedno sivo in pusto. Se dežuje. Kopač Cestnik se vrača v jamo. In ko stoji v dvigalu, naroča:
»Napišite še, da sem vesel in... d& bi lahko vsak... Le prijeti je treba za delo. To pa je tudi vse.«
IVAN CESTNIK »Napišite še, da sem vesel,..«
Intervju s tretjim
Z Marjanom Jeličičem smo imeli pravzaprav dokaj nenavaden intervju: sekretar podjetja »Splošna plovba Piran« je telefoniral' v sosednjo pisarno ter zvedel, da Jeličič pravkar pluje preko Indijskega oceana proti Ameriki. No, z njim torej, res nismo mogli dobiti neposredne zve-;ze. Upravitelj stroja na ladji z 10.200 BRT »Zelengori« je bil vendarle predaleč. Zato pa ga je nadomestil sekretar, podjetja in nam pripovedoval o odlikovancu, ki mu je bil priznan Red dela II. stopnje:
»Ce se prav spomnim,« je začel, »je bilo lani aprila, ko je .Zelengoro’ zajel na Atlantiku silovit oi'kan. Ladjo je premetavalo sem in rja, zgubila je smer in hitrost in je porabila veliko več goriva, kot bi ga med mirno vožnjo. Ko se je morje vendarle za silo umirilo, se je moral kapitan Pučnik odločiti. Posvetoval se je z Marjanom Jeličičem in skupaj sta razglabljala ali kaže nadaljevati pot proti luki v Mehiškem zalivu — menda je bil to Huston — ali pa naj jo uberejo v najbližjo luko po gorivo. Na pogled je taka odločitev preprosta: ko je goriva premalo, zavij v najbližjo luko in si napolni rezervoarje. Toda kapitanu in strojniku je šlo tudi za druge stvari. V Husto-nu morajo naložiti blago za Evropo. Ce zamude en sam dan, izgube 50 tisoč dolarjev, lahko pa jim sploh uide priložnost za tovor, kar bi pomenilo še neprimerno večjo izgubo.
Razpravljala sta in premišljevala, končno pa sta se odločila: Marjan Jeličič je s pravilnim manevriranjem, smotrno uporabo goriva in neprestano skrbjo za stroje uspel. Tako rekoč s poslednjimi litri nafte je ladja pravočasno zaplula v južnoameriško luko. Za tako stvdr je potrebno veliko znanja, izkušenosti pa ■-tudi pogumna. Kaj, ko bi ladja sredi morja ostala brez nafte? Najhuje bi bilo, če bi takrat prihrumel nov vihar. Toda na to ne kaže niti pomisliti, saj bi bila že dovolj velika »ha-varija«, ko bi morali klicati, vlačilce
iz najbližjih luk. To je zelo draga stvar.«
Takšnih uspehov bi lahko Marjanu Jeličiču pripisali več. Konec koncev to ni nič čudnega, saj že oseminštirideset let pluje po oceanih — rojen je bil leta 1895 v Selcah — in si je v dolgoletni službi pridobil veliko znanja. Že pred nekaj leti je bil upokojen, toda ker nam primanjkuje takšnih strokovnjakov, je pristal na to, da se ponovno vkrca. In še eno njegovo zaslugo je treba omeniti: potovanje z njim je šola za mlade strojnike. Zares skrbi za to, da bi čimprej vzgojil sposobne namestnike.
Končno pa smo le našli pot, da smo ob tem svečanem dogodku dobili stik. z Marjanom Jeličičem. V eter je zletela naša brzojavka, ki ga je dobila kdo ve kje: DELAVSKA ENOTNOST ČESTITA STOP KOLIKO MILJ STE PREVALILI V ŽIVLJENJU STOP
In po nekaj dneh je prišel z ladje odgovor Marjana Jeličiča:
VAS TELEGRAM PRIMIC 21 STOP OSOBITO PIRNUT NA FO-DELJENOM ODLIKOVANJU STOP KAO UPRAVITELJ STROJA PREVALI© OKO 500.000 MILJA STOP ZAHVALJUJEM SE UZ POKLIK DA ŽIVI JUGOSLAVIJA DA ŽIVI MARŠAL TITO ZA PROCVAT JUGOSL A VENSKE MORNARICE STOP JELlClC LADJA SPLOŠNE PLOVIDBE »ZELENGORA« STOP
Veseli smo bili brzojavke iz dalj-njega oceana. Mimogrede pa smo izračunali, da je tovariš Jeličič kot strojnik v osen-inštiridesetih letih svojega službovanja na ladjah šest in polkrat obplul Zemljo.
Tako nam je uspelo, da smo s strokovnjakom Marjanom Jeličičem »spregovorili« vsaj nekaj besed.
— mš
Reporter: Janez Voljč
POŽRTVOVALNOST
Ves dan je lilo kot iz škafa. Na delo ni bilo moč niti misliti. Tuzlan-ska brigada je bila v naselju. Brigadirji so si krajšali čas, poslušali radio, igrali šah in se zabavali z drugimi družabnimi igrami.
Do mraka ni bilo več dolgo.
»Nam lahko pridete pomagat?"
Predstavnik podjetja je pritekel v naselje »Marija Bursač« ves zadihan. »Ukek številka deset zaliva voda. Bati se je, da bo vse doslej opravljeno delo zaman ..
Komandant naselja je premišljal. Ni se mogel naglo odločiti. Naj poš-' Ije po mladince? Dežnih plaščev nimajo, mokri bodo kot miši.
Napotil se je v štab brigade. Pomagati je treba. Drugega izhoda ni.
»Komunisti naprej! Rešiti moramo usek."
»Zakaj samo komunisti? Ali mi. nismo prišli na avtomobilsko cesto?"
Vsa brigada je šla: od komandanta do poslednjega brigadirja. Tekli so k useku, i;jer je stalo skoraj celo jezero. Vsak je zgrabil lopato, kramp in kopal, kopal jarke...
Izpod neba je lilo, jezero pa je počasi upadalo — in odteklo.
Usek je bil rešen!
Noč je že bila, ko so se vrnili domov, razobesili premočeno obleko in se spravili spat.
Se tole: tudi tisti trije, ki so imeli dežne plašče, so jih slekli:
»Ce so vsi mokri, se tudi mi ne bomo stopili.. .*■
ZELJA
Ramo je najraje opazoval gradbene stroje. Dokler ni odšel iz domače vasi tam daleč izpod Sar planine, ni videl niti vlaka niti motornega kolesa, kaj šele takih jeklenih velikanov.
Ce je le utegnil, je šel k useku in opazoval velikanski bager ter tiste tri demperje, ki so odvažali material niže doli na traso. Ali pa jo je ubral na drugo stran k tistima dvema skre-perjema. Zlasti večji mu je zbujal spoštovanje. Oral je po trasi in zagrabil naenkrat po deset kubikov zemlje. Potlej se je obrnil v breg in ker sam ni mogel zvoziti, počakal na buldožer, da se je zadaj prislonil obenj. Nato sta oba stroja zahropla in zemlja se je stresla.
Rama so bile same oči. Kako močan je človek, ko vodi take velikane! Oh, ko bi mogel tudi jaz...
Kmalu se mu je nudila priložnost. V naselje je prispel traktor in priredili so traktorski tečaj. To sicer ni bil niti buldožer niti bager, a vendar stroj. Ramo je pridno poslušal, kar vpijal traktoristove besede ih najsrečnejši trenutek zanj je bil, ko je smel traktor pognati in sesti za krmilo.
Na trasi je ostal mesec dni dlje in opravil izpit za traktorista ...
BRATSTVO
»Odlična zamisel!" Člani štabov vojvodinske in ljubljanske brigade v naselju »Ivan Milutinovič" na Gmajni so končali razgovor.
»Torej jutri!«
»Drži.»
Se isti večer so se v obeh brigadah dogovorili, da bo šla naslednji dan po ena četa delat v drugo brigado. Obenem so se domenili, kdo izmed članov štaba bo šel za nekaj dni v štab druge brigade.
Rečeno — storjeno.
Zjutraj se je komandantu ljubljanske brigade prijavila četa mladincev iz vojvodinske, komandantu vojvodinske pa četa iz ljubljanske brigade.
“Gostači« so se hoteli kajpak posebej izkazati. To je bil veliki juriš na kubike in metre. Tudi ostale čete niso hotele zaostajati.
Tisti dan sta obe brigadi visoko presegli normo. Četi sta ostali gost tudi popoldne in se seznanjali z življenjem v. sosednji brigadi...
»Zame je najlepši spomin z avtomobilske ceste tisti iz Velike Pece,-pripoveduje komandant naselja Bu-dimir Mandrapa: »Vedno me je navduševalo, kadar sem opazoval, kako se mladina iz raznih krajev naglo spoznava in sklepa prijateljstva, kot bi se poznala že dolga leta. Avgusta sta bili v našem naselju dve brigadi:
znal? Saj komaj verjamem, da bi bilo res. Prišel bo v zelenkasti uniformi brigadirja z avtomobilske ceste, je pisal. Torej se ne bova mogla zgrešiti. Kalcšen neki je? Mi je kaj podoben ?
Petnajst let, dolgih petnajst let...
* . *
Vojna jih je ločila. Roberta je odpeljala mati daleč doli v Niš k sorodnikom, sama pa odšla v partizane, ker so ji prišli gestapovci na sled...
Odrasel je v Nišu, se razvil v krepkega mladeniča. Delal je v avtomehanični delavnici rudnika rjavega premoga v Sokolu. Ko je prišla tja nekoč skupina inženirjev iz Slovenije, mu je eden Izmed njih povedal, da pozna nekoga, ki se prav tako piše kot Robert in da dela v neki pivovarni. Več ni vedel.
Tudi Robert se je priglasil v brigado, ki je odšla na avtomobilsko
M:
gradimo cesto — cesta gradi nas. Neštetokrat napisano in ničkolikokrat izgovorjeno geslo niso zgolj prazne besede. Postale so stvarnost, doživele so jo z zmago ovenčane mladinske delovne brigade. Za mnoge mladince je pomenil prihod v brigado začetek novega življenja, veliko prelomnico. Delo in življenje v kolektivu sta jih preobrazila in prekalila, kot so njihove delovne roke preoblikovale podobo pokrajine ob Krki, Nepismen pastir s šare, ki doslej niti vlaka ni videl, je postal traktorist. Z zakonom sprtemu zagrebškemu brezdomcu je brigada prebudila tisto najplemenitejše v njem in mu globoko vsadila zavest, da je tudi on lahko enakovreden član naše skupnosti, študentu z univerze so pokrili roke žulji in bo poslej znal ceniti delo in delovnega človeka; spoznal je etične vrednote skupnega dela. Mladi delavec iz tovarne je posebej doživel radost delovne zmage, ki ge ne da plačati z nobenim denarjem ...
Mi smo gradili cesto —cesta Je gradila nas! Cesta je stala pet in tričetrt milijarde dinarjev, Z delom mladinskih delovnih brigad je bila gradnja za sedem odstotkov cenejša. Preobrazba mladine je čisti dohodek, ki se ne da meriti z dinarjem..,
brigada beograjskih študentov in srednješolska brigada iz Kranja. Po petih, šestih dneh so postali že dobri prijatelji. Cez čas so se vezi še bolj okrepile. V prostem času si videl skoraj vedno po pol prve brigade v barakah druge. Skupaj so se zabavali, zbijali šale, prirejali športna tekmovanja. Živeli so kot velika družina. Takega vzdušja ni moč pozabiti zlepa...»
MLADOST
Krista je gojenka gostinske šole. Ima plave oči in kostanjeve lase. Bila je z ljubljansko brigado v naselju »Vranduk".
Tisti dan je sedela pred jedilnico in prepevala.
»Kaj počneš, Krista?" Po oznakah sodeč je ta mladenič iz beograjske.
»Pojem,- se odreže na kratko.
»Zapojva v dvoje! Lahko?"
»Zakaj pa ne! Samo ne zdaj."
»Kdaj pa?-
Krista se hudomušno nasmehne: »Ko boš našel orkester za spremljavo.«
»Uh, kako si čudna ...«
»Ti še bolj s svojimi vprašanji. Zdaj me pa pusti pri miru. Dežurna sem. Tinka, Tinka! Pojdi po brigado, kosilo je pripravljeno ...«
SREČANJE
Na postaji v Laškem stoji Stanko Klenovšek, delavec iz pivovarne. Nemirno hodi gor in dol. Pogleduje na mro.
Še četrt ure do prihoda vlaka. Bo imel vlak zamudo? Ali ga bo spo-
cesto. Nekega dne se je oglasil pri kovaču v vasi. Menila sta se o tem in onem, pogovor je nanesel tudi na očeta.
»Kltenovšek, Klenovšek. Le kje sem že to ime slišal? Čakaj, da se spomnim. Ja, ja, Stanko Klenovšek! Že vem, dela v laški pivovarni."
Robert je nemudoma pisal. Opisal je svoja prva leta, kakor so mu povedali sorodniki in — čakal.
Prispel je odgovor: »Pričakoval te bom pri vlaku. V rokah bom imel šopek..."
Petnajst let, petnajst dolgih let...
* . *
Vlak že piska. Na mostu vozi počasneje, zdaj se bo pokazal izza ovinka. Zdaj...
»Glej ga!"
Ob oknu stoji sedemnajstletni mladenič s titovko na glavi. Maha. Vznemirjen išče z očmi. Kje je, kdo je?
Že je pri izhodu iz vagona. Oče steče k vratom:
»Robert, Robert !-
Oče in sin sta se prvič objela.
»Uh, kako si velik!«
»Pa jest — istina, čale ...«
'PREROJENJE
»Kaj nas gnjaviš! Zato smo se tudi zbrali!«
»Torej odločeno. Gremo na avtomobilsko cesto.«
Tako je zaključil Vimpi zborova-, nje, kakršnega niti kavarna »Dubrovnik« niti Zagreb doslej še nista doživela.	\
Nekronani kralj zagrebškega podzemlja Vimpi, čokat, sploščenega — »boksarskega« nosu, zelenih predirnih oči, s »tarzansko« frizuro in s pestjo, ki že deset let vliva strah in spoštovanje zagrebškim brezprizor-nikom, je imel dosti opraviti, da je zbral ta mlada bitja, ki jih je življenje zapeljalo na rob. Ni se bavil s tihotapstvom in podobnimi avanturami, toda bil je mojster pesti. Doma je bral. Filozofira, so govorili »kolegi«.
Njegovo pravo ime je Vinko Kokalj. Ime »Vimpi« se ga je prijelo, koje pred desetimi leti Popa j, prejšnji »glavni« podlegel njegovim pestem in nekdo se je domislil, da je tudi v stripu Vimpi namlatil Popaja.
Našel je stik s člani mestnega komiteja mladine. »Pokazal bom, kaj je Vimpi...« In je izginil.
Dva meseca je obiskoval vrstnike od vogala do vogala, od bara do ba-
IZTJMITELJ
ra, po gostilnah, pred blagajnami kinematografov, govoril, prepričeval. Na prvi odgovor jih je prišlo petintrideset.
Premalo! Potlej je razposlal dva posebna kurirja z vabili na nov sestanek. Uspeh je presegel vsa pričakovanja.
Natakarji v »Dubrovniku« so začudeni opazovali nenavadno zbiranje še bolj nenavadnih ljudi, ki znajo dobaviti katerekoli devize, prodati še tako sumljivo uro za pristno ^iz Schauffhausena, ki jim notranjost zaporov že zdavnaj ni več neznana.
Zbralo se jih je šestdeset. Član mestnega komiteja je bil tudi tam.
Tako je bila ustanovljena II. zagrebška brigada »Polet«. Vimpi je postal njen komandant.
Vedel je, da jih bodo na avtomobilski cesti sprejeli z nezaupanjem. »Vsi veste, kdo smo. To vedo tudi oni. Zato pozor! Moramo uspeti!« Uvedel je trdo disciplino.
Ze drugi dan po prihodu brigade je neka kmetica prijavila komandantu naselja, da ji je neki mladinec ponujal sekiro za vino. Sum je padel na »Polet«. Vimpi je sam uvedel preiskavo. Cez pol ure je poročal komandantu naselja:
»Vem, da ni nihče iz moje brigade.« Sam je šel h kmetici in zvedel, da je imel oni uniformo. Poletovci so bili še v civilnih oblekah.
Odleglo je, led je bil prebit, zaupanje je raslo.
Delali so, tekmovali, garali kot za stavo..
Grafikon je kazal že daleč čez sto odstotkov. »Postati hočemo udarna brigada!«
Ob koncu dekade — nič. Druge zagrebške brigade »Polet« ni bilo med proglašenimi.
Mladeničem, ki so že zdavnaj pozabili, kaj je jok, so polzele solze po licih. Dva dni se niso dotaknili hrane. Delovna vnema je za čas splahnela. Prišli so tovariši iz Glavnega štaba in povedali, da se je pripetila napaka.
»Napaka! In to prav pri nas?«
Se krepkeje so stisnili pesti. Po tretji dekadi se je tudi ime druge zagrebške brigade zablestelo med udarnimi.
Šestdeset zagrebških brezprizomi-kov je prvič občutilo, da so enakopravni in koristni člani družbe.
ŽIVLJENJE
Rekli so mu Štrk. Res je bil dolg in suh kot fižolova preklja. Sicer pa dober fant. Njegovega pravega imena niti sam ne ve. Starše je izgubil že v rani mladosti. Pobili ' so jih ustaši. Še tistega, ki ga je potlej vzel k sebi, so tik pred osvoboditvijo zmučili do smrti.
Tako je ostal sam, star komaj osem let. Prišel je k družini v vinorodne kraje, kjer so mu po dvakrat na dan dajali piti.
»To je zdravo,« so govorili. »Da boš močan...«
In se je navadil. Se tisti dan, ko se je odpravljala brigada na avtomobilsko cesto, je bil pijan.
»Ne vzamemo te!« Tak je bil sklep brigade.
Sel je za njimi, nekaj peš, nekaj z avtostopom. Cez tri dni se je pojavil v naselju.
»Lepo vas prosim, sprejmite me.«
»Saj ne boš nič boljši!«
»Bom, samo pustite me, da še jaz...«
Bil je med najvestnejšimi in najmarljivejšimi v brigadi. Ni minilo, dolgo, ko je že stal pri jamboru kot najboljši v brigadi.
Potlej so ga izvolili za komandirja čete. Pil ni več.
Pa je bil brigadni sestanek zaradi mlade brigadirke. Pregrešila se je in brigada naj bi odločila, ali naj še ostane ali naj jo izključijo.
Tedaj je vstal Štrk: »Nikar, tovariši! Mlada je še. Lahko jo je izključiti, a težko ji je pomagati, da bi se popravila. Naša dolžnost je, da se odločimo za tisto težje.«
Samo to je povedal in sedel.
Zavladala je tišina. Tega niso pričakovali.
Govorilo je življenje.
Sprva mrmraje, potlej vedno glasnejši razgovor, ki se je končal s sklepom: ostane.
Zbral in uredil V. J.

Pri izgradnji avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti Ljubljana—Zagreb je sodelovalo letos 466 mladinskih delovnih brigad. Akcije se je udeležilo 53.430 mladincev in mladink iz vseh republik naše države. Od teh je bilo 30.4°/« kmetske mladine, 29.4°/b študentov in dijakov ter 25.7<’/n delavcev. Izkopati je bilo treba 1,300.000 kubikov zemlje, 300.000 kubikov humusa, vgrajenega je bilo 40.000 kubičnih metrov tolčenca. Dve petini del je bilo opravljenih ročno, tri petine pa s stroji.
Na avtomobilski cesti so letos priredili vrsto predavanj, ki se jih je udeležilo 134.663 brigadirjev. Prišlo je 2444 nepismenih, pisati in brati se je naučila 2420 brigadirjev.
V traktorskih tečajih je bilo 6888 mladincev in mladink, od katerih jih je 5841 napravilo izpit. 35.800 brigadirjev je bilo v raznih drugih tečajih.
MAMIN LJUBLJENČEK
Vi SHALIH::!.

— Ko bi imeli tegale v brigadi!
Zvečer ah tabornem ognju
želeli bi vam predstaviti in opisati delo zbora proizvajalcev v Kranju. Pred letom je Vil ta družbeni organ proizvajalcev izvoljen tudi pri občini. Štirideset odbornikov tega zbora se je štiriindvajsetkrat zbralo na zasedanje. To ni malo, saj smo nedavno tega odkrili zbor proizvajalcev, ki se je sestal — komaj enkrat! Pa ne gre za število sej. Važno je, da so vselej koristno razpravljali in odločali o gospodarski politiki v občini. Niti ena seja ni bila odveč; nasprotno, še o mnogih vprašanjih. niso razpravljali, toda več niso zmogli.
Odborniki so kmalu spoznali, da Odločanje v gospodarskem življenju v občini ni enostavna stvar. V podjetju se še nekako pomeniš o uporabi sredstev, ki ostanejo kolektivu. Y občini pa je drugače. Proizvajalci so tu še bolj občutljivi za to, kako bo razdeljen denar, ki ga prav oni prispevajo v občinsko blagajno. To zanimanje je sicer razveseljivo, toda odborniki, ki zastopajo proizvajalce, si včasih zares belijo glave: kaj zgraditi, kaj popraviti in kako razdeliti denar, da bo večini prav! Razumljivo, da tudi zbor proizvajalcev ni kar na prvi seji doumel vseh nalog. Razlika med prvimi in zadnjimi zasedanji je dokajšnja. Pa tudi razumljiva! Delo je najboljši učitelj.
Dovolj naj bo uvoda. Kako je torej 40 odbornikov gospodarilo s tistim delom sredstev, ki jih prispevajo v občinske sklade kolektivi in za kakšno gospodarsko politiko so se odločili? Slednje je prav tako važno, kajti ne gre le za to, kako boš delil. To je lažji del nalog. Gre tudi za to, koliko boš prigospodaril. To pa je včasih, če ne vedno, težje.
Odbornik Danilo Dolgan, predsednik sveta za industrijo, bere poročilo.
Po sklepu 49. seje ... itd., itd.... je posebna strokovna komisija preverila položaj podjetja »Roleta-mizarstvo«. Komisija, ki so jo sestavljali tovariši__je ugotovila naslednje:
Obrobni prostori, to je stavba, pa tudi prostor na Rupi, ne ustrezajo proizvodnim nalogam podjetja. Hala ni dograjena. Nima higiensko-tehničnih naprav .. .
Odborniki pozorno poslušajo in si beležijo podatke o podjetju, čigar usodo bodo krojili. Iz poročila sledi, da podjetje ne gospodari dobro. Sicer pa nič čudnega. Slabosti je na pretek. Ne le objektivnih, tudi subjektivnih.
Ali dobro slišimo? Iz kvalifikacijskega sestava delovne sile je razvidno, da je od skupno zaposlenih 170 delavcev — 115 visokokvalificiranih in kvalificiranih in le 55 delavcev polkvalificiranih in nekvalificiranih, kar vsekakor ni osnova za tipično industrijsko proizvodnjo ...
Torej je kvalificirana delovna sila ob strojih, kjer bi bil sicer dovolj priučen delavec, zelo draga. Komisija je ugotovila, da je delovni postopek premalo smotrn. Zaradi zmede je podjetje tako rekoč brez pravega proizvodnega načrta.
Tovariš Dolgan prčdlaga zboru v imenu sveta za industrijo tudi sklepe za to podjetje.
Razprava. Prva razprava v zboru. Ali bodo odborniki kritični, ali pa bodo skušali
gokrat se prav med letom pokažejo napake. Ob koncu leta pa je zaključek običajno zadovoljiv ...
Potem so razpravljali o posameznih podjetjih, ki so poslovala bolj slabo. Govorili so o odnosu trgovskih uslužbencev do strank itd.
Sklep; Oddelek za gospodarstvo naj v bodoče predloži polletna poročila prej.
To je bila tema pogovora tudi takrat, ko odborniki zapuščajo dvorano.
Komentar tokrat ni potreben.
13. marca 1958
Medtem so na štirih sejah razpravljali o Prešernovem gledališču in o prvem osnutku plana za letošnje leto. Ta razprava je sicer pozna, toda še vedno so med prvimi občinami. Govorili so tudi o programu dela za zbor proizvajalcev in splošni zbor. Danes je na dnevnem redu prav važna stvar iz tega programa: stanovanjska gradnja v občini. Poročevalec je predsednik sveta za stanovanjske zadeve tovariš Marjan Strniša;
Pomanjkanje stanovanj je eno najtežjih socialnih in gospodarskih vprašanj: Naše mesto se poveča, vsako leto za nekaj manj kot 500 prebivalcev. Leta 1948 je štelo 15.939 ljudi, decembra 1957 pa 20.066 ...
V lanskem letu je bilo skupno porabljenih 969 milijonov dinarjev za gradnjo stanovanj. V gradnji je bilo 266 stanovanj ...
ponekod iz sklada plačujejo tudi gradnje komunalnih naprav izven novih naselij. To pa je že narobe, da ne rečemo protizakonito. Kranjčani si kaj takega sicer niso privoščili.
Se komentarček na stanovanjske skupnosti, saj so jih ustanavljali že takrat, ko smo šele začeli razmišljati, kako in Ijaj. Sicer je res, da so to skupnosti, ki nimajo vseh predvidenih družbenih organov. Uspehi pa so kljub temu tu. V štirih skupnostih bodo imeli do novega leta pet pralnic. Štiri že perejo gospodinjam, ki plačujejo za kilogram opranega perila okoli 50 dinarjev. Zanimanje je tolikšno, da bodo odprli drugo leto še nekaj obratov. Vse štiri stanovanjske skupnosti skupaj bodo v kratkem odprle ljudsko kuhinjo, ki bo prodajala tople obroke tudi podjetjem.
Načrti, o katerih je zbor govoril sredi marca; se kar lepo uresničujejo.
18. aprila 1958
Po tretji razpravi so danes dokončno sprejeli gospodarski načrt za letošnje leto. Dopolnil in sprememb je nekaj strani. Pri nekaterih odborniki vztrajajo, čeprav načelnik za gospodarstvo misli drugače. Ne vem, kdo ima prav in ne vem, zakaj mi je taka razprava všeč? Odločni postajajo odborniki, in mnenj, predlogov ter načrtov ne sprejemajo
Proti običajem po glasovanju nadaJjujej'? razpravo. Znova o istih stvareh in predsednik predlaga ponovno glasovanje. Tudi tokrat predlog ni sprejet. 13 odbornikov glasuje zanj, 7 je proti, ostali pa se vzdrže.
Združitve podjetij zbor proizvajalcev ni odobril.
* * *
To združevanje in razdruževanje podjetij je sploh problem. V Kranju so združili Pu-škarno z nekim podjetjem, Roleto z drugim in pozneje so vse to zopet razdruževali. Kaj kor smo slišali, tudi z Moko in Klasjem ni drugače. Močno so se razširile govorice, da bo Klasje postalo zopet samostojno' podjetje, kajti združili so jih, čeprav je občinski zbor proizvajalcev glasoval proti. Menimo, da tako ne sme in ne more biti. Če ne gre drugače, naj bi o stvari razpravljal še okrajni zbor, . končno pa je tu še zbor proizvajalcev republiške Ljudske skupščine. — Kako pridemo končno do tega, da podjetja združujemo in razdružujemo mimo organov družbenega upravlj anja.
2. oktobra 1958
Na dnevnem redu je samo poročilo in razprava o polletnih zaključnih računih gospodarskih organizacij. Poročilo obsega 42 strani. Odborniki so ga dobili že nekaj dni pred sejo. Poročevalec opozarja na probleme v nekaterih podjetjih:
5. nov. 1957
V majhni dvorani občinskega ljudskega odbora je gneča. Ni kam sesti. Ljudski odbor šteje sedaj 80 namesto prejšnjih 40 odbornikov. Na ločenih sejah se oba zbora konstituirata.
Za predsedniško mizo sedi najstarejši član zbora proizvajalcev. Verjemite, da se mu je glas tresel, ko je začel:
»Tovariši in tovarišice odborniki, želim vam mnogo uspehov v delu in upam, da bomo zadovoljili delavce, ki so nas izvolili...«
Ploskanje. Potem je mandatna komisiji preverjala izvolitev vsakega odbornika posebej. Počasi gre.
Odbornik tovariš Dolgan zatem predlaga za predsednika zbora, ali kot je uradni naziv, odbornika za vodstvo sej tovariša Antona
S-zljaka.
Zopet ploskanje. Seljaka, delavca v »Iskri«, poznajo kot sposobnega in razumnega tovariša. Potem je vodil sejo on. Odborniki prisegajo in podpisujejo svečano izjavo.
Prej kot v eni uri je prva seja končana. Konstituiranje bodo nadaljevali na drugi seji. V dvorani se odborniki zadržijo še precej časa. Spoznati se morajo.
• * *
Kot rečeno, na drugi seji so konstituiranje nadaljevali. Začeli so tam, kjer so nekateri — k sreči redki — zbori žal nehali. Izbrali so nekaj komisij, med drugim tudi komisijo za delavsko in družbeno upravljanje. Vsekakor potrebna komisija, toda nihče ne ve, ali se je sploh sestala. Večina zagotavlja, da se ni! Morda je napaka tudi v tem, da zbor ni zahteval, kaj naj komisija dela, kakšne ocene samoupravnih organov naj pripravi in predloži v razpravo.
Na drugi seji so že prišle na dnevni red tudi tiste točke, ki jim pravijo odborniki v svojem žargonu »solata«. Pa ne zato, ker bi morda podcenjevali razprave o garancijah in sklepanje o zemljiških zadevah, toda včasih se nabere te »solate« toliko, da lahko obupa še tako prizadeven in vztrajen odbornik. Zato so že v začetku razmišljali, kako bi stvari skrajšali, pa vendar omogočili razumno presojo. Stvarem so se precej približali, ko so začeli material o teh zadevah pošiljati odbornikom že precej pred sejo. Vsak je snov lahko proučil že doma in na seji je bilo treba prebrati le najnujnejše podatke. Izkušnje pa so pokazale, da tudi to ni dovolj, ker odborniki materiala pred sejo ne prebere. Te lepe navade dolgo časa ni bilo. Počasi pa bo obveljalo tudf to, da se je treba na sejo pripraviti. Tako in nič drugače postaneš iz pasivnega — aktivni odbornik. To slednje se da povedati tudi drugače: odbornik, ki posluša, postane počasi odbornik, ki tudi govori. No, kar zadeva razprave o garancijah, zemljiških zadevah in podobnem, so našli še drugo pot. Odborniška komisija pred sejo prouči snov in opozarja na seji zlasti na problematične zadeve. Zdaj se tudi »solate« ne boje. Narobe, na zadnjih sejah je bilo že nekaj vročih razprav pri zadevah, ki so prej uhajale.
Odborniki so ugotovili, da dodeljujejo za gradnjo individualnih hišic tudi po tisoč in več kvadratnih metrov zemlje iz sklada splošnega ljudskega premoženja. Konec, so rekli, sicer bomo imeli malo hišic in veliko vrtov, pa premalo njiv. Odslej tehtajo dodeljevanje bolj pozorno. Šest sto kvadratnih metrov je več kot dovolj za hišico ter vrtiček za peteršilj in drugo zelenjavo.
12. dec. 1957
Danes je seja v novih prostorih okrajnega In občinskega ljudskega odbora. Gneče ni. Zato pa je zanimiv bife. Odborniki prvič v praksi preizkušajo, kako je s samopostrežbo. Za sedaj kaj takega v kranjskih lokalih ne poznajo. Zaskrbljeni pa so nad današnjim dnevnim redom seje, ki obsega devet točk. Dobri smo do osmih zvečer, pravijo. Niso se veliko zmotili. Ura je tri in Seljak vabi v malo dvorano. Imam občutek, da je postala seja v novih prostorih pomembnejša in tudi odborniki se zde nekam bolj zbrani. Seja je sklepčna, ugotavlja predsednik. Od 40 je na seji navzočih 36 odbornikov. Dva sta poslala opravičili, druga dva pa sta tudi na to pozabila.
V izglasovanem dnevnem redu sta dve važni točki: poročilo o stanju v podjetju itRoieta« in poročilo o podjetju »Kovinar« v Kranju.
rešiti podjetje s podporami, češ, jutri bo lahko tako tudi pri nas?
Tovariš Zadnik: »Stvar je v tem, da so les kupili pod neugodnimi pogoji. Ko je bila pogodba podpisana, so ugotavljali, da ne ustreza (šlo je za večjo izgubo pri borovem lesu).«
Podjetje zagotavlja, da ima les že prodan. Našli so kupca.
Tovariš Pintar: »Kakšna kadrovska politika pa je to? Sami kvalificirani in visokokvalificirani delavci!«
Tovariš Sušnik: »Borovega lesa je dovolj okoli Kranja in ga ne bi bilo treba hoditi iskat v Črno goro.«
Tovariš Zadnik: »Tovariš, to ni krivda podjetja...«
Odborniki temeljito tipajo prav po tistih problemih, kjer je najbolj narobe. Sprejemajo sklepe, ki se jih bo moralo podjetje držati. Drugače ...
Podjetje »Roleta« mora pregledati sestavo vodilnega kadra. Posebno v knjigovodstvu in komerciali. Osebje bo tudi treba zamenjati; to je pogoj za uspešnejše delo. Deset sklepov je deset kritik.
Potem je na vrsti »Kovinar«. Danilo Dolgan je poročevalec sveta. Zanimivo. V podjetju dela 189 ljudi. Od tega je 72 uslužbencev (v dvorani mrmranje in pokašljevanje) in režijskih delavcev. Komisija je ugotovila, da so kapacitete izkoriščene osemindvajset-odstotno. V podjetju pa pravijo, da 40%. Oboje je porazno. Razprava se še bolj razvname.
Angelca Boštjančič: »Kako je mogoče, da so dosegli le 42% letnega plaha?«
Načelnik oddelka nekaj pojasnjuje in pravi, da je sedaj proti koncu leta že bolje. Odborniki pa niso kaj posebno zadovoljni in sklepanje prelože na eno prihodnjih sej.
Dvajset minut pred osmo je seja končana.
Tako se je zbor lotil razprav o podjetjih. Tudi pozneje so marsikatero podjetje dali na rešeto. Cas jih lovi, kajti čimprej bi radi prišli do tega, da bi o podjetjih razpravljali, še preden je treba gasiti. V podjetjih pa so kmalu začutili, da je v občini nov organ, ki budno spremlja njihovo delo. Nekaterim to celo ni bilo všeč. Seja je pokazala, da zbor ne bo opravičeval napak. Ponekod pa so pripravljeni marsikaj spregledati.
Morda ni brez pomena, če zapišemo, da so v kranjskem zboru povečini delavci. V zboru sta le dva direktorja in še od teh dveh je eden napredoval po izvolitvi. Ce so v zboru direktorji, je razprava veliko bolj vodena. Kar naprej je slišati: »Saj bodo izboljšali gospodarjenje. ali pa, ja, tovariši, upoštevajte vendar objektivne težave!« Ali pa: »Saj jim niso (kdo?) pomagali!« Taki prazni izgovori pa prav nič ne prispevajo Jc izboljšanju.
27. dec. 1957
Ena sama točka dnevnega reda je potrditev zaključnih računov gospodarskih organizacij za leto 1956. Poročevalec Zdravko Erznožnik je prečital poročilo sveta za=p!an in finance.
Tovariš Vinko Poličar:	Rad bi zvedel,
zakaj smo dobili tako pozno zaključne račune gospodarskih organizacij. Trgovine na primer, zares ne bi smeli tako dolgo pustiti brez zaključnih računov. Treba bi bilo bolj pdziti na kontrolo trgovin. Kritika ljudi glede trgovin je precejšnja ...
Tovariš Jože Poljak: Tovariši, zaključnih računov nismo mogli pripraviti prej zato, ker nam manjka kadra, ker je podjetij, zlasti trgovin veliko, končno pa je morala občinska finančna inšpekcija nuditi pomoč okrajni...
Tovariš Ivan Pintar: Pravim, da je poročilo preveč rožnato. To bo verjetno zato, ker so pjegledi samo letni in ne pogostejši. Mno-
Do konca lanskega leta je bilo vloženih 1287 prošenj za dodelitev stanovanj. Nekaj jih čaka na stanovanja že od leta 1949...
Poročevalec je prebiral obširno poročilo skoraj eno uro. Pred odborniki je razgrnil mnoge probleme, o katerih do tedaj niso niti razmišljali.
Odbornik: Ali ste prepričani, da bo naša gradbena operativa zmogla tako velike gradnje?
Predstavnik ljudskega odbora: Ce bomo ugotovili, da so zmogljivosti kranjskih podjetij premajhne, bomo povabili gradbena podjetja iz drugih okrajev. Zato ni bojazni!...
Po daljši razpravi sprejmejo sklepe, med katerimi moramo omeniti priporočila delavskim svetom podjetij Inteksa in Iskre, naj z lastnimi sredstvi in s posojilom iz občinskega kreditnega sklada financirajo izgradnjo prepotrebnega preskrbovalnega centra na Planini in v Stražišču. Podjetje »Elektro Kranj« pa naj bi najelo posojilo za nadaljnje urejanje električnega omrežja. Sprejeli so tudi načela za razdeljevanje stanovanj. Vse dodelitve stanovanj iz javnega fonda morajo biti razglašene v občinskih uradnih prostorih, dodelitve stanovanj v podjetjih pa na njihovih oglasnih deskah.
Zatem sprejmejo tudi odlok o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti.
» * »
Tako kot o stanovanjskem vprašanju je zbor proizvajalcev vsestransko razpravljal še o drugih problemih: o nagrajevanju, o komunalnih podjetjih in podobnem. Take raz-. prave so bile pomembne predvsem zato, ker so bile neposredno napotilo tudi za razprave v podjetjih.
Ocena stanovanjske gradnje nedavno tega pa je pokazala, da so se tovariši, ki so upali na »uvoz« gradbene operative, bridko ušteli. Gradbenih kapacitet primanjkuje povsod in tisto, kar je bilo rečeno na seji 13. marca, je bil račun brez krčmarja. Zlasti pa račun brez upoštevanja tako velike gradnje, kot je bila letos avtomobilska cesta Ljubljana—Zagreb. Zato so sedaj sprejeli nekaj ukrepov, ki zagotavljajo večjo zmogljivost domačih gradbenih podjetij. Največje gradbeno podjetje v Kranju je nedavno kupilo velik stroj za izdelovanje cementnih zidakov. To je najbolj zanesljiva pot k temu, da bodo lahko gradili ceneje in res uporabili sredstva, ki so na razpolago.
Drugo: Kaže, da še vedno gradnje niso vsklajene z dejanskimi potrebami. Premalo je manjših in preveč velikih stanovanj. To je ocena za vso Gorenjsko. V Kranju je vloženih največ prošenj za enosobno stanovanje (1671). Letos pa bo zgrajenih le 94 enosobnih stanovanj. Za dvosobna je 806 prošenj, zgrajenih pa bo 134, za večja stanovanja se poteguje 54 družin, dograjenih pa bo 63 (!). Na pogled je torej struktura gradnje postavljena na glavo tudi v Kranju. V resnici, tako pravijo, pa je drugače. Pokazalo se je, da v prošnjah navajajo vsi kar se le da majhna stanovanja, samo da bi dobili vsaj nekaj. Kakor hitro pa se vselijo, je že tu prošnja za novo, večje stanovanje. V enosobnem stanovanju je težko življenje potem, ko pride prvi in drugi otrok. Velikokrat se priseli prav takrat še babica, ki skrbi za malčke med tem, ko sta oče in mati na delu. Zato je po mnenju Kranjčanov bolje na to računati že prej, ne pa potem, ko je »prepozno« in so otroci tu.
Razmisliti bo treba tudi o tem, kako se uporabljajo sredstva iz skladov za stanovanjsko gradnjo. Na Gorenjskem je šlo letos za gradnjo šol 22% denarja, za gradnjo komunalnih naprav 15%, tako da je ostalo za stanovanja le nekaj več kot 60 odstotkov iz sta-, novanjskega sklada. Prav je, da gradimo šole in tudi čez komunalne naprave ni kaj reči. Stanovanj pa je zato le znatno manj. Skladi za gradnjo stanovanj ne bodo vzdržali tega pritiska. IJJimo tega pa je ocena pokazala, da
kar tako. 15 odbornikov je tokrat sodelovalo v razpravi.
Danes je na dnevnem redu tudi poročilo o zborih volivcev. Poročevalec je tovariš Zadnik:
Zbor volivcev v podjetju Gorenjska obla-čilnica predlaga občinskemu ljudskemu odboru, naj bi prostore za uslužnostne delavnice zgradila občina ter jih dala potem v najem __
Zbor volivcev Goriče: V korist zdravilišča Golnik je bilo razlaščenih več privatnih hiš. Zadeva glede zamenjave ali odkupa še vedno ni urejena. Želja prizadetih nihče ne upošteva ...
Zbor volivcev Center L: Občinski ljudski odbor naj posreduje, da bo vsaj ena mesnica v mestu odprta tudi v sobotah popoldan. Zlasti poleti, ko se meso hitro pokvari...
Slišali smo celo vrsto predlogov, zahtev in želja, od katerih bi se dalo mnoge izpolniti, nekatere pa prav gotovo niso tako hitro uresničljive. Sredstev je premalo.
Danes je zbor nekoliko razočaral. Razprave po poročilu o predlogih in pripombah zborov volivcev sploh ni. Morda zato, ker je bil dnevni red obsežen, saj se je seja končala šele ob osmi uri zvečer, začela pa že ob treh popoldne.
♦ * *
Vsekakor je koristna pobuda kranjskega zbora proizvajalcev, ki vsakih nekaj mesecev posluša poročilo' o poteku zborov volivcev. Poznejše razprave so bile že veliko bolj živahne in odborniki so o najvažnejših stvareh, ki so jih predlagali volivci, razpravljali. Njihove odgovore in odgovore aparata ljudskega odbora posredujejo volivcem na prvih zborih. Tako se volja državljanov prek obeh zborov veliko bolje uveljavlja v splošni politiki ljudskega odbora.
24. julija 1958
Sejo vodi novi predsednik inženir Danilo Dolgan. Dosedanji predsednik zbora proizvajalcev je bil izvoljen za podpredsednika občinskega ljudskega odbora. To je 18. seja občinskega zbora proizvajalcev. Pred tem sta bili zlasti važni tisti dve, ko so govorili o perspektivnem načrtu gospodarskega razvoja kranjske občine.
Danes je na dnevnem redu poročilo o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1957. Odborniki so presenečeni. Njihova kritika je pomagala, saj je poročilo o zaključnih računih pripravljeno kar šest mesecev prej, kot lani. Tovariš Jože Poljak obrazloži obširno poročilo o gospodarjenju v preteklem letu.
Presenečeni smo tudi mi, kajti razprave po poročilu ni. Takrat smo se spomnili na sejo, ki je bite 27. decembra 1957. Takrat so odborniki grajali, zakaj ni bilo poročilo pripravljeno že prej. No, letos je poročilo v rokah odbornikov, ti pa nimajo kaj povedati.
Na dnevnem redu je razprava o združitvi podjetja »Klasje« s podjetjem »Žito moka« v Ljubljani.
Podpredsednik Ob LO tovariš Seljak tolmači, zakaj bi bila potrebna združitev. Od 29 so v Sloveniji ostala le štiri taka podjetja. Tudi podjetje »Klasje« ni dobilo pooblastila za poslovanje z moko.
Odbornik Pavel Cop: Že sedaj se ' "'jo posledice, in sicer v kakovosti moke in pri postrežbi__
Odbornik Jaka Kolenc: Tistega pooblastila za podjetje nismo mogli dobiti. Tu je uredba, ki predpisuje tako združitev ...
Predsednik zbora predlaga glasovanje o združitvi. Za tak sklep ne glasuje nihče. Zapisnikar ugotovi, da je šest odbornikov glasovalo proti, 24 pa se jih je vzdržalo.
»Roleta« v Kranju je izpolnila, vrednostni plan z 28.5%, količinskega pa z 32.4% ... zaloge gotovih izdelkov so se povečale za 74 odstotkov____
Pri kovinski industriji je količinski plan dosežen, dohodek pa je pod planirano vrednostjo, kar kaže, da podjetja lastne proizvodnje niso realizirala ...
V kemični industriji (tovarna »Oven«) je bil vrednostni plan dosežen le s 27.6% ... Podjetje »Oven« ne more konkurirati v proizvodnji pralnih sredstev z večjimi podjetji, zato preusmerja proizvodnjo .. i
Zatem govori o delu po učinku, zaposlovanju itd.
Delo po učinku se je zmanjšalo. Lani je bilo v prvem polletju opravljenih po učinkh 51.7% vseh ur, v letošnjem prvem polletju 49.4% ...
Razprava traja že nekaj ur. Tako rekoč vsako podjetje posebej vržejo na tehtnico. Prevladuje graja in zahteva, da sprejmejo odločne ukrepe proti škodljivim pojavom. Pravzaprav ni kaj poročati, razen da je razprava odlična. Ce današnje delo zbora primerjamo s tistim pred devetimi meseci, je razlika skorajda neverjetna. Kako velik napredek v presoji problemov! Na dnevnem redu sta zopet »Kovinar« in »Roleta«.
Predsednik zbora ne vidi druge rešitve, kot da nekatere probleme prelože na naslednjo sejo. Predvsem problem zaposloyanja. Predlog je soglasno sprejet.
Današnji sklepi so pomembni in odločni. Nekaj jih povzamem: Gospodarske organizacije lahko do konca poslovne dobe izplačajo največ enomesečne osebne prejemke nad tarifnimi postavkami. Vse gospodarske organizacije morajo predložiti zboru prozvajalcev posebno obrazložitev. Iz predloga mora biti razvidno, ali je izplačilo opravičeno z večjo proizvodnjo oziroma proizvodnostjo.
Gospodarske organizacije morajo začeti s tehničnimi izboljšavami v proizvodnji. Gospodarske organizacije, ki niso poslale poslovnih poročil, morajo poslati posebne obrazložitve zboru itd. itd. Ce nekateri sklepi ne bodo izpolnjeni, se bo zbor poslužil pravic, ki mu jih daje zakon o delitvi skupnega dohodka gospodarskih organizacij.
Na koncu te pomembne in mimogrede rečeno tudi najdaljše seje sklene zbor še tole: Vsak delavski svet mora na sejah proujiti predlagane sklepe. V skladu s temi sklepi naj sprejme konkretne naloge, o čemer bo obvestil zbor proizvajalcev. Ce se delavski svet ne strinja s predloženimi sklepi in jih ne more ali pa celo noče izvajati, mora o tem obvestiti občinski zbor proizvajalcev!
Kratko poročilo: Na štiriindvajseti seji, ki je bila 22. novembra, je zbor proučeval šolstvo. Sklepe bodo pripravili do prve prihodnje seje, ker so v razpravi poročilo le preveč dopolnj evali.
V kratkem bodo na osnovi odloka, ki so ga sprejeli na tej seji, volili tudi nove potrošniške svete. Namesto dosedanjih 106 bodo izbrali 35 teritorialnih potrošniških svetov in svete' pri sedežih podjetij. Prepričani so, da bo delo zato temeljitejše.
In konec: Odborniki žele, da bi bilo na dnevnem redu manj točk. Zato bi bile lahko razprave boljše. Mnoge stvari bi že lahko prepustili v odločanje svetom pri občinskem ljudskem odboru. Tako na primer garancije do določene manjše vsote. Tudi odločanje o dodeljevanju zemlje in podobne stvari naj bi deloma urejevali sveti. Odborniki žele več časa za celovite razprave!
Vsekakor je zbor proizvajalcev v občini Kranj na štiriindvajsetih sejah dokazal, kako pomemben je lahko ta družbeni organ, če odločno vpliva na gospodarsko politiko občine. Menimo, da je zrelostni izpit opravil na dvajseti seji. Sicer pa smo že v uvodu po-i vedali dovolj.	Mitja Svat)
Janez Grozd je stopil v ma-nufaktairno, trgovino in naroS! pol metra piva...
Nesmlse]. Točno! Takega bi še »toplega« poslali v Polje. Pa vzemimo drug primer! Si morete predstavljati človeka, ki ge je treba prepričati, raj bolje živi? Hm, v tem primeru te: imeli skoraj prav v tistem podjetju, ki so v pravilnik o delovnih razmerjih zapisali, da ne sme biti sprejet v službo nihče brez strokovnega potrdila psihiatra, da ni »čez las«.
Spet nesmisel? Upamo si trditi, da to že ni več tako gotovo in da na -to ne bi mogli mirne duše prisedi.
Q tem imamo pisane dokaze. Zapisani so v mapi ljubljanskega okrajnega sindikalnega sveta z etiketo »Aketja 100«. Poleg
@ Tehtnica se še vedno nagiba na stran tistih v podjetjih, ki pričakujejo višjo življenjsko raven le od zunaj.
© Aii bo treba kolektive še dolgo prepričevati, da ni višja življenjska raven odvisna samo od tega, koliko bodo razdelili čistega dohodka nad tarifnimi postavkami?
® Kaj je o tem zapisano v mapi okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana, ki nosi etiketo z napisom »Akcija 100«?
kot pa »meglena« predstava o realnih dohodkih, za katere še ni prepričan, če jih bo on sam deležen.
Slaba šestina za družben: standard je odločno premalo. Morda so dali kolektivi kaj več v drugih oblikah?
Odprimo mapo »Akcija 100« na strani 68.
kakšnega strokovnjaka ali kadar ni rešeno stanovanjsko vprašanje za katerega izmed vodilnih uslužbencev. Brž ko pa so ti pod streho,. vnema popusti in stanovanjsko vprašanje je potisnjeno ob stran. Seveda tega ni moč trditi za vsa podjetja povprek, večidel pa ta ugotovitev le drži.
o tem, koliko mora vsak Investitor prispevati za gradnjo komunalnih naprav, če hoče graditi. V podjetjih se potem ne morejo premišljati, ali bodo dali občini kaj denarja za komunalo, ali ga ne bodo. Brž ko bi bilo treba dati denar na primer za ureditev trgovske mreže ali za kmetijsko posestvo, da bi založilo trg s cenenimi kmetijskimi pridelki, se veter obrne in ušesa kolektivov postanejo gluha. No, treba pa je reči, da niti občine nimajo programov, kaj bi bilo treba storiti za izboljšanje življenjske ravni občanov in potem seveda tudi ni kaj močnega družbenega pritiska na kolektive.
DESNA ROKA — LEVI 2EP?
Družbena prehrana je področje, na katerem kolektiv in posameznik neposredneje občutita vsak dinar, ki ga delavski svet primakne, saj predstavlja to za vsakega abonenta v menki podjetja očisti dohodek, ki bi ga sicer moral plačati v javnih obratih^ družbena prehrane. In v tovarnah precej skrbe za to.
Ankete je pokazala, da ima od 25 anketiranih podjetij deset tovarn lastno menzo, kjer stane dnevna oskrba od 136 do 150 dinarjev. V nekaterih drugih pod-
62.72 odstotka lanskih nerazporejenih sredstev so razdelili delavski sveti na osebne dohodke, premije in nagrade. — Zasedanje delavskega sveta v tovarni papirja in celuloze Vi-
dem-Krško.
kupa poročil, zapisnikov, anketnih odgovorov je v njem še 158 drobno kallgratflčno napisanih strani analize. V »Akciji 100« je sodelovalo čez dve sto ljudi, začela se je letos spomladi. Obiskali so sto kolektivov v okraju. Akcija je zdaj končana, podatki so zbrani in napravljena je analiza. Izmed stotih kolektivov so jih izluščili 47 : 25 industrijskih, 13 trgovskih, 4 gradbene, po 2 prometna in obrtn.a ter po enega iz komunale in zdravstva. Okrajna sindikalni svet o gradivu še nj izrekel svoje sodbe, le-ono pa predstavlja prav! zaklad podatkov. Pobrskajmo po njem, pred nami bo zrasla podoba prav tistega, ki mu je treba prigovarjati, naj bi bolje živel.
DINAR NA OČEH
'Naš neznani znanec tega ne ve im, ne vidi, ker ima dinar na očeh. Ali res? Odprimo mapo na strani 106.
Ob koncu lanskega leta je v 17 podjetjih, ki so dala jasne odgovore na vprašanja v ankete, ostalo 126 milijonov 973 tisoč dinarjev nerazporejenih sredstev. Delavski sveti so ta denar razdelili takole; za osebni dohodek nad ta ritnima postavkami 55.14 odst., za premije in nagrade 7,58 odst., za stanovanoa 8.55 odst., za dotacije sindikatu 2,91 odst., za zdravstvo (zobna ambulanta in preventiva) 3,76 odst., v vsklad skupne porabe je vseh 17 podjetij dalo .vilijon 600 tisoč dinarjev, v sklad osnovnih sredstev milijon 334 tisoč, za gospodarske investicije poldrugi milijon dinarjev itd. Od vseh 17 .podjetij je odstopilo ob črnskemu ljudskemu odboru del sredstev le eno, in to 300 tisoč dinarjev. Nerazporejenih sredstev je ostalo še dobrih 19 milijonov dinarjev, ki pa bi jih zelo verjetno razdelili po istem ključu. Sedem »od 17 podjetij je celotna preostala sredstva namenilo za osebni dohodek ...
Zla družbeni standard, za -Izboljšanje realne plače, so dali slabo šestino vseh sredstev (16.72 odst), če štejemo sem še sklad spošne porabe in dotacije sindikatu. Torej — dinar mi očeh. Življenjski standard se da Izboljšati predvsem z večjimi osebnimi dohodki — tako prepričanje prevladuje v kolektivih po teh podatkih. Brž ko pa Presedlajo s praktičnega na teoretično področje, vsakdo ve: ne nominalno ampak realno zviševanje osebnih dohodkov, le to zagotavlja trajno rast življenjskega standarda in ustalitev tržišča. Pri denarju se kaj-pak teorija neha in si vsak mi-•, bolje nekaj jorjev v žepu
pravili. Na prste ene roke pa bi lahko preštel tiste delovne kolektive, ki bi reševali to vprašanje družno z drugimi delovnimi kolektivi, združevali sredstva in odpirala skupne menze. Znam tek primer je za Bežigradom, kjer so je več podjetij združilo in ustanovilo Obrat družbene prehrane.
Nekaj pa je pri vsem tem vendarle še posebej zanimivo. Podjetja zatrjujejo, da prispevajo del stroškov za vdrževanje menz in za kuhanje toplih in pripravljanje mrzlih malic. V odgovorih na vprašanje, kako so razdelila lanska nerazporejena sredstva, pa niti eno podjetje ne omenja, da bi dalo kaj za menzo ali sploh za družbeno prehrano.
Gre potem denar za družbeno prehrano po pravilu: desna roka — levi žep?
ZA DOPUST:
OCENA PRAV DOBRO
Sindikalne organizacije in delovni kolektivi pa so za to, da bi delavci preživeli prijeten in poceni dopust, prav dobro poskrbeli. 54 odst. od vseh 47 anketiranih kolektivov ima počitniške domove, 15 odst. jih je lani organiziralo taborjenje, 19 odst. jih ni napravilo ničesar, za ostalih devet odstotkov pa ni podatkov. Kako je pa s cenami? V osmih kolektivih so dopust organizirali tako, da so njihovi člani plačali celotno ceno gostinskega penziona, (to bi lahko storil vsak član pravzaprav sam), v 22 kolektivih pa prispeva k penzionu velik del podjetje, teko da plača član, od 250 do 3S0 din na dan.
Vedno bolj se širi tudi sodelovanje med kolektivi pri organiziranju počitniških domov, bodi posamično bodi v počitniških skupnostih. Tako sta kolektiva Kartonažne tovarne in papirnice v Količevem združila svoje napore pri organiziranju dopusta, prav tako tekstilna tovarna v Kočevju in LIP Ljubljana, LIP Podpeč in zavod za socialno zavarovanje itd Nekatere rindikalne podružnice pa so pošiljale svoje bolehne ali socialno šibke člane na letovanje na svoje stroške ali pa so le-ti prispevali sami nekaj.
Vsekakor so to prizadevanja
V 12 od 25 anketiranih industrijskih podjetij pripravljajo delavcem tople malice. — Malica v tovarni »Zmaj«.
STANOVANJA — P ROBIJEM ŠTEVILKA 1
Praktično ni delavskega sveta ali sindikalne podružnice, ki bi tako ali drugače ne skrbela za stanovanja'. Podatki iz 46 podjetij pričajo, da to vprašanje ni pereče le za tri podjetja (Kovinska industrija, Ig, »Gradbenik«, Litija in »Koviite-le««, Stična). To so podjetja v podeželjskem okolju, kjer imajo delavci svoje hišice, žive na kmetijah 'ali pa pri starših. Povsod drugod pa je stanovanjska stiska tako huda. da . marsikje že ovira nadaljnji razvoj gospodarskih organizacij in je eden izmed vzrokov za fluktuaciijo delovne sile.
Polovica podjetij je že gradila stanovanja. Skupno «o vsa ta leta zgradili okrog 660 stanovanj in 1060 samskih ležišč, kar pomeni, da odpade na vsako anketirano podjetje 29 stanovanj in 46 ležišč. V bližnji prihodnosti namerava graditi stanovanja še 29 podjetij, nekatera od teh že drugič. Mimo tega rešujejo stanovanjsko vprašanje še z ustanavljanjem stanovanjskih zadrug (28 odst. anketiranih podjetij). Ponekod opuščajo obratne prostore in jih spreminjajo v stanovanja (»Unitas« in »Plamica-šport«), vendar je taka rešitev več kot zasilna. Pet podjetij pa je takih, ki stanovanj sploh ne nameravajo graditi, češ da nimajo dovolj denarja. Na to, da bi sredstva združevali, n.iso mislili.
Po teh podatkih sodeč so podjetja doslej le precej napravila, da bi omilila stanovanjsko stisko, tistih osem in pol odstotka priča, da bi se dalo dokaj več storiti, če bi se tega resneje lotili. Zlasti je opaziti, da so v podjetjih glede gradnje stanovanj dosti prizadevnejši takrat, kadar potrebujejo v podjetju
V vsakem od anketiranih industrijskih podjetij so dali lani povprečno 2.2 milijona dinarjev za higiensko-tehnično zaščito. — Na sliki zaščiten stroj za struženje vegetabilnega usnja v Šmartnem pri Litiji.
Dodajmo k temu še eno ugotovitev: stanovanjsko vprašanje je pravzaprav edino področje, na katerem delovni kolektivi najtesneje sodelujejo z občino. Drugače niti ne morejo, saj jim občina določa kraj, ker bodo gradili, držati se morajo urbanističnega načrta, od občine, je odvisno, ali bo stavba imela priključke na kanalizacijo, vodovod in električno omrežje kako bodo speljane ceste itd. In končno ima občina kreditni sklad za stanovanjsko izgradnjo Interesi kolektiva in občine se na tem področju tesno prepletejo. Zato je tudi sodelovanje nujno in za obe strani koristno Marsikateri občinski ljudski odbor pa je že tudi izdal predpis
jetjih pa so ustanovili okrepčevalnice, v katerih dobe delavci tople ali mrzle malice (»Skop, »Telekomunikacije«, »Melodija« itd.). Takih industrijskih podjetij je 12. Cena enolončnic se giblje od 25 do 40 dinarjev za obrok. Precej slabše pa je v drugih gospodarskih panogah, zlasti v mestnem prometu In v trgovskih podjetjih, predvsem v tistih s strnjenim delovnim časom. Niti v enem anketiranem trgovskem podjetju nimajo dodatne prehrane. Delavci si organizirajo malico sami in po nepotrebnem izgubljajo delovni čas. Nasprotno pa imajo prehrano vzorno urejeno v kliničnih bolnišnicah, kjer stane celodnevna oskrba 136 dinarjev, kupijo pa sl lahko še toplo ali mrzlo malico.
Nasploh pa z družbeno prehrano v iteših delovnih kolektivih le ne Klonemo biti zadovoljni, .saj jih je še cela vrsta, ki niso glede tega prav ničesar na-
k: le kažejo določeno obliko boja za višje realne dohodke delavcev.
»AKCIJA 100« OBTOŽUJE
Skrb za ekonomske uspehe le prepogosto postavlja delovnega človeka ob stran. Nikdar ni škoda sredstev za nabavo tega ,ali onega stroja, te aW one naprave, prerado pa se dogodi da se organi upravljanja in drugi odgovorni činiteljii resno zamislijo nad vsakim izdatkom za zaščitna sredstva, ker »brez njih gre. brez stroja pa ne«. Taka zasta reta in socialističnemu pojmovanju tuja miselnost je povzročila že marsikatero nesrečo, marsikateri delovni dan in marsikateri milijon izgubljenega narodnega dohodka . . .
Tako je zapisano na 67. stran, mape okrajnega sindikalnega sveta, z imenom »Akcija 100«
In še lahko listamo dalje,
Od 25 anketiranih tovarn imajo obratne zdravnike ]>■ štiri to-
varne ali 16»/» vseh anketirancev. Ostale tovarne so tako po obsegu kot po nevarnosti pri delu in delovnih pogojih vsaj približno podobne tem štirim in vendar zdravnika nimajo — ker šg niso čutile potrebe. Zato tudi niso pomislile na to, da bi skupno z bližnjimi podjetji postavili obratno ambulanto. C e bi s svinčnikom v roki izračunali, koliko delovnih ur je izgubljenih samo zaradi čakanja delavcev na zdravniški pregled, da nit: ne omenimo, koliko bi mogel obratni zdravnik storiti glede preprečevanja bolezni, poklicnih obolenj im higienskih pogojev v podjetju!
Za higiensko tehnično zaščito je dalo lani vsako anketirano industrijsko podjetje povprečno po 2,2 milijonoma dinarjev, kar je precej, če pomislimo, s kolikšnimi sredstvi so podjetja razpolagala. Sicer pa denar ni vse! Dostikrat se da tudi z malo denarja in veliko dobre volje precej napraviti, da bi bili delovni in, življenjski pogoji delavcev boljši.
Nikakor Pa ne moremo biti zadovoljni s številom varnostnih tehnikov v tovarnah — beremo dalje v tej mapi. Danes jih je le pet, kar kaže na precejšnje podcenjevanje te službe v podjetjih.
V ostalih gospodarskih panogah pa je služba h,ig,iensko-teh-nične zaščite še za stopnjo šibkejša. V vseh treh gradbenih podjetjih imajo posebn.e komisi-HTZ, le dvoje ima svoje pravilnike, nobeno pa varnostnega tehnika. Podobno je tudi v prometnih podjetjih, za trgovska podjetja pa lahko sklepamo o-sti bolj po številu njihovih odgovorov, ker se je namreč večina teh podjetij odgovorom na ta vprašanja izognila in jih prezrla. Le eno odgovarja, da ima komisijo HTZ (»Slovenija vino«), en,o, da ima pravilnik (»Merkur«), prvo pomoč imajo v štirih podjetjih, vseh anketiranih trgovskih podjetij pa je 12. Na ostala vprašanja niso d-govorili.
Zdaj premislimo: Ali niso delovni in življenjski pogoji v podjetju tudi del življenjske ravni, pa četudi se to ne izraža neposredno V višji tarifni postavki. In če vzamemo samo denarno plat tega vprašanja, bo v podjetju z urejeno higiensko-tehnično zaščito in delovnimi pogoji konec koncev‘tudi večji čisti dobiček, saj bodo manj plačali za boleznine, manj bo bolezenskih izostankov in potemtakem več produktivnih ur. Zraven, dodajmo še to, da je zdrav človek zadovoljn.ejši in za/to tudi več napravi.
Vendar je treba, kot vse kaže, delovne kolektive o tem še prepričevati.
Toda — naj bo dovolj! Nekatere stvari so hote opisane bolj črno, kot so v resnici, vendar mapa »Akcija 100« vzlic temu obtožuje...
I DOBRO IN SLABO O SINDIKALNIH PODRUŽNICAH
Nedvomno je res. da je razpoloženje v kolektivu, delo delavskih organov upravljanja itd. tudi podoba dela podružničnih odbornikov. Od takrat, ko so zbirali podatke za mapo »Akcijo 100«, se je v kolektivih že tudi marsikaj spremenilo. Vendar vsebuje ta mapa le bogate izkušnje, ki nas opozarjajo na slabe strani našega dela, kaže, kje moramo bolj poprijeti. Zlasti je to pomembno zdaj ob občnih zborih sindikalnih organizacij. V delovnih kolektivih se tehtnica še vedno sila težko prevesi na družbeni standard. Alt zmagajo poborniki gospodarskih investicij, ali pa podlega kolektiv kratkovidnemu pojmovanju, da je čimvečji čisti zaslužek naj izdatnejši pospešek višjega življenjskega standarda.
Prav to je treba obrniti: pritisk na negospodarske investicije naj bi bil najmočnejši, v delovnih kolektivih. Ti naj zahtevajo, da bi se v občinskih ljudskih odborih resno in načrtno lotili teh zadev, seveda pa morajo biti obenem pripravljeni taka prizadevanja občin tudi gmotno podpreti ter združevati sredstva pri ustvarjanju skupne blaginje v komuni.
Vse to pa pomeni, da je treba izvoliti v vodstva sindikalnih podružnic najboljše j,n politično najzrelejše člane kolektiva, odpreti na široko vrata mladim delavcem in delavkam, ki so polni pobud in volje do dela. 2e dosedanji občni zbori so pokazali, da so sindikalni odborniki in ostali toplo pozdravili priporočila republiškega sindikalnega sveta ter se tudi ravnajo po njih. Občni zbori postajajo tribuna, na kateri delavci pogumno povedo, kaj jih teži in z zavzetostjo razpravljajo o dosedanjih slabostih in napakah. Ustvarjenj so torej vsi pogoji, da postane sindikat odločujoč gospodarski činitelj v življenju komune.
Potlej tudi ne bo treba več prepričevati kolektivov, naj si samj ustvarijo boljše življenjske pogoje.
Iskali smo z lučjo pri belem dnevu človeka, ki ga je treba prepričati, naj bolje živi. Zamuden posel? Ne — poglejmo se v ogledalu jn videli ga bomo.
Vlado Jarc
V letošnjem le4u smo skoraj istočasno uvedli nov sistem delitve dohodka gospodarskih organizacij in, pričeli z razpravo o nekaterih instrumentih, ki je na njih zasnovan obstoječi sistem. Čeprav se zdi malce čudno, je vendar to povsem naravno.
Naravno pa je iz sledečih vzrokov: že pri izdelavi instrumentov smo bili v nekaterih primerih dobesedno prisiljeni osloniti se na obstoječe instrumente in to kljub temu, da smo se zavedali njihovih slabosti. To smo napravili zaradi tega, ker enostavno nismo imeli boljših osnov. Tako smo minimalne osebne, dohodke izpeljali iz obstoječih tarifnih postavk in s tem podaljšali za leto dni vsa nesorazmerja, ki so z leti nastala v tarifni politiki. Še več, prenesli smo jih celo na teren delitve dohodka, torej na širše področje. Tedaj smo se zavedali, da je taka rešitev lahko samo začasna, to je, rešitev za leto dni. Torej, zavedali smo se, da nam bodo taki minimalni osebni dohodki povzročali določene težave in bili smo si na jasnem, da je treba v tekočem letu najti nove, trdnejše osnove za ta instrument. Podobno smo ugotavljali še za nekatere druge instrumente.
Poleg tega pa so nas dosedanje izkušnje navadile, da moramo sproti opazovati, kako deluje naš gospodarski sistem na gospodarske organizacije. To je, katere gospodarske težnje vzpodbuja in razvija v delovnih kolektivih in katere premalo razvija oziroma duši. Letos je bilo to tembolj va^no, ker smo začeli izpreminjati stare zasnove tarifne politike, izpeljane iz administrativnega plačevanja delavcev. Te smo začeli izpreminjati s tem, da smo prešli na delitev dohodka gospodarskih organizacij, ki prinaša povsem nove politično ekonomske prvine v našo gospodarsko stvarnost. Delitev dohodka začenja namreč razvijati ekonomsko podobo gospodarskih organizacij in komun kot samostojnih družbeno ekonomskih enot. Daje jim vlogo gospo- 1 darsko in družbeno aktivnega činite-Ija. Gledano s tega zornega kota je bilo delovanje gospodarskih instrumentov v gospodarski praksi zanimivo predvsem z dveh gledišč:
Prvo je, kako gospodarski instrumenti spodbujajo delovne kolektive in posamezne delavce, da bolje, pro-duktivneje delajo in da rentabilneje gospodarijo. Skratka, kako razvijajo gospodarski interes proizvajalcev in delovnih kolektivov za to, da postajajo le-ti nosilci pobud v proizvodnji in v gospodarjenju.
Drugo pa je, kolikšno ekonomsko obzorje dajejo obstoječi gospodarski instrumenti delovnim kolektivom in komunam. To je, kolikšna sredstva jim prepuščalo v samostojno razpolaganje, ker je od tega odvisno, v kakšnem obsegu in v katerih smereh se more razviti gospodarska dejavnost delovnih kolektivov (gospodarske in negospodarske investicije, delovni in družbeni standard delavcev itd.).
To se pravi, za nas je bilo od vsega začetka važno ugotavljati dvoje: ali obstoječi instrumenti uveljavljajo osnovna družbenoekonomska načela, ki jih skušamo doseči s sistemom delitve dohodka, ali pa jih ne uveljavljajo in — drugič — v kakšnem obsegu jih uveljavljajo, oziroma v kolikšni meri jih duše.
Prav zato. ker smo spremljali delovanje novih instrumentov, ker smo kratkomalo skozi vse leto proučevali njihovo delovanje skozi prakso gospodarskih organizacij, sedaj — prvič — razmeroma dobro poznamo tako njihove dobre kot slabe strani, drugič poznamo gospodarski učinek, ki so ga povzročili v gospodarskih organizacijah in — tretjič — moremo jih že v določeni meri popraviti in tako odpraviti ali pa vsaj ublažiti posamezne slabe strani v njihovem delovanju.
Iz tega jasno izhaja, da graje na račun posameznih instrumentov delitve dohodka gospodarskih organizacij, ki so bile povedane v letošnjem letu na osnovi podatkov o- tem, kako delujejo ti instrumenti, niso bile usmerjene zoper obstoječi sistem delitve dohodka gospodarskih organizacij, kakor so nekateri zadevo napačno razlagali. Sistem delitve dohodka je v svoji zasnovi dober. Treba ga je le v celoti razvijati in ga izpopolnjevati. Ta sistem v svojem družbenopolitičnem konceptu odgovarja temeljnim odnosom v pogojih delavskega samoupravljanja, daje organom samoupravljanja ekonomske osnove in prinaša nov način prisvajanja osebnih dohodkov. To je prinaša socialističen način prisvajanja osebnih dohodkov v zameno za mezdni ali iz mezdnega izvedeni način, kot so bili vsi dosedanji načini nagrajevanja. Do graje posameznih instrumentov je torej prišlo letos zaradi tega, ker je gospodarska praksa pokazala, da nekateri med njimi delujejo v nasprotju s splošnimi družbenoekonomskimi težnjami sistema, da njihove težnje premalo spodbujajo, da jih v posameznih primerih utesnjujejo ali celo duše. Torej, graje posameznih instrumentov so se pojavile zato, da bi sistem delitve dohodka oživotvorili in razvili, ne pa da bi ga zamenjali z nekim drugim novim sistemom.
Dosedanja gospodarska praksa nas glede gospodarskih instrumentov, ki je na njih zasnovan sistem delitve dohodka gospodarskih organizacij, opozarja zlasti na dvoje:
Glavni instrument delitve dohodka je minimalni osebni dohodek. Tako se osnovna delitev dohodka gospodarskih organizacij opravi na osnovi razmerja med enim elementom proizvodnje, to je med živim delom in dohodkom gospodarske .organizacije. Zaradi tega seveda na delitev dohodka gospodarske organizacije ne vpliva v zadostni meri opredmeteno delo, to je prenesena vrednost strojev, strojnih naprav, oro-dtistd-, ki jih ima na razpolago posa-kolektiv. Posledica tega je, da SarŽnačin delitve močno prizadene go-
Komentar ob predlaganih spremembah
spodarske organizacije z nizko organsko sestavo. To so tiste, kjer večina proizvodnje počiva na ročnem delu in na enostavnih strojih, oziroma na sorazmerno majhni količini strojev in delovnih orodij. Zaradi tega so v letošnjem letu cele gospodarske veje in panoge, kot je gradbeništvo, gradbena industrija, obrt itd., v delitvi tako slabo odrezale, da so ostale skoraj brez fondov. Nasprotno pa so gospodarske organizacije z visoko organsko sestavo, ki imajo mehanizirano proizvodnjo — (zlasti še, če ne plačujejo anuitet) več kot sorazmerno dobro odrezale. Ta pojav da resno misliti, ali je mogoče ostati pri tem načinu delitve, torej pretežno le na osnovi minimalnega osebnega dohodka in ali ne kaže v tem pogledu uvesti še nekaterih novih elementov in osnov delitve? To je prvo načelno vprašanje, ki se nam je letos navrglo, kar kmalu po uvedbi novih gospodarskih instrumentov.
S tem neposredno povezano pa je drugo vprašanje, ki je vzniklo vzporedno z njim. To je vprašanje gospodarske spodbude delovnih kolektivov za produktivnejše delo in rentabilnej-še gospodarjenje. Gospodarske organizacije vplačujejo prispevek iz dohodka na osnovi razmerja med minimalnim osebnim dohodkom in dohodkom gospodarske organizacije. Razumljivo pa je, da je dohodek gospodarske organizacije plod različnih gospodarskih činiteljev, ne samo živega dela, ampak tudi strojne opreme, naravnih pogojev, položaja na tržišču in podobno. Toda prispevek iz dohodka se — ne glede na izvor — obračunava le na osnovi minimalnih osebnih dohodkov. Posledica tega pa je, da zajemanje prispevka iz dohodka, ki mora zajeti tudi vse posebne dobičke, izkazane v dohodku,-marsikdaj seže v živo. To je, da zmanjša ali pa celo zaduši zanimanje delovnega kolektiva za to, da bi izboljša! produktivnost in po tej poti tudi dohodek podjetja. Zanimanje za to se mu zmanjša ali zaduši, ker si po tej poti nakoplje sorazmerno večje obveznosti napram družbi, delovnemu kolektivu pa ostane sorazmerno manj sredstev za samostojno razpolaganje. Da je temu tako, jasno govori letošnja gospodarska praksa, ki nas opozarja na to, da produktivnosti dela nismo izboljšali v zaželenem obsegu, da se nam je povečevanje produktivnosti ustavilo, v nekaterih primerih pa da je celo nazadovalo.
S tem nas letošnje gospodarske izkušnje opozarjajo na to, da bo treba gospodarske instrumente, na katerih je zasnovan sistem delitve dohodka gospodarskih organizacij, temeljito in celovito proučiti in jih v neposredni bodočnosti izpopolniti, popraviti, dopolniti ali zamenjati, kar bodo pač študije in praktični preizkusi narekovali. Povsem razumljivo je, da je to daleko-sežnejše opravilo, ki terja tudi več časa, temeljitejših študij", skrbnejših gospodarskih preizkusov in podobno. Lotili se ga bomo z vso resnostjo po novem letu, ko bomo imeli pred seboj tudi enoletne zaključne račune gospodarskih organizacij in pregled nad splošnimi gibanji v gospodarstvu. To je prva zadeva, na katero nas je opozorila letošnja uporaba obstoječih instrumentov delitve dohodka.
Dvoje področij delitve dohodka gospodarskih organizacij
Povsem razumljivo pa je, da v gospodarstvu ne moremo dopustiti, da bi nam posamezni instrumenti delovali kvarno ali pa premalo učinkovito na tistih področjih, kjer rešujemo osnovna vprašanja. V našem primeru: ne moremo pustiti določenih gospodarskih vej in panog, da bi samo zaradi svoje strukture proizvajalnih sil, t. j. zaradi razmerja med strojno opremo in živim delom, ostale brez skladov, čeprav so gospodarsko nujno potrebni. Prav tako ne moremo ostati brez določene gospodarske spodbude za delovne kolektive, ki naj bi jih navajala k temu, da bi povečevali produktivnost dela in da bi gospodarneje ravnali v gospodarstvu. Tudi minimalnih .osebnih dohodkov ne moremo več v taki obliki prenašati v naslednje leto, ker so predmet tako ostre gospodarske kot politične graje s strani delovnih kolektivov. In tudi v delitvi dohodka delovnih kolektivov znotraj gospodarskih organizacij, to je v delitvi čistega dohodka, ne moremo ostati pri starih metodah in načinih, ki jih je predvsem podhranjeval administrativni način odrejanja plačnih skladov. Tega ni več, zaradi tega je nujno potrebno tudi v delovnih kolektivih napraviti določene korenite spremembe v sistemu delitve čistega dohodka in v sistemu delitve osebnih dohodkov.
Take in podobne popravke pa moremo, kot rečeno sproti izpeljati. Gospodarska praksa nam namreč narekuje, da posamezne instrumente, ki povzročajo neugodne težnje ali posledice v gospodarstvu, vsaj delno popravimo in tako dosežemo gospodarski učinek, ki ga s sistemom zasledujemo. To je povsem konkretno in praktično delo. O takih popravkih smo se dogovarjali v zadnjih mesecih, pripravljali smo osnovne predloge in jih gospodarsko preizkušali. Sedaj so plodovi tega dela {>red nami. Oglejmo si jin!
Kot rečeno, pred nami sta dve področji delitve dohodka gospodarskih or-membe, popravke ali dopolnila obsto-ganizacij, ki terjata konkretne spre-ječih gospodarskih instrumentov: prvo področje je področje delitve dohodka med gospodarskimi organizacijami in skupnostjo in nekaterih instrumentov, ki tu delujejo, drugo področje pa je področje delitve čistega dohodka delovnih kolektivov tako na osebne dohodke in na sklade kot na delitev osebnih dohodkov med posameznike in pa instrumenti, ki tu delujejo.
Najprej si oglejmo, kakšne spremembe so pripravljene za popravke, spremembe, dopolnila in podobno pri posameznih gospodarskih instrumentih na prvem področju, to je na področju delitve dohodka gospodarskih organizacij med delovnimi kolektivi in skupnostjo.
Najvažnejše in najpomembnejše spremembe prinaša popravek minimalnih osebnih dohodkov, popravek lestvice, po kateri se izračunava prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij in — tretje — uvedba posebne udeležbe v presežku dohodka gospodarskih organizacij. Poleg teh ukrepov, ki so v nekem smislu splošni ker zadevajo vse gospodarske organizacije, pa je pred nami tudi vrsta ukrepov na področju plačevanja obresti na' obratne kredite, na področju anuitet, amortizacije in podobno, ki pa zadevajo posamezne gospodarske veje in panoge.
Ustavimo se pri minimalnih osebnih dohodkih! Kaj je bilo na tem instrumentu doslej slabega? Glavna slabost tega instrumenta (na njen račun je bilo tudi največ graje) je bila, da je bil izpeljan iz tarifnih postavk, ki so veljale v preteklem letu. Te pa so bile zelo neuravnovešene. Zaradi tega je bilo nujno najprej ločiti minimalne osebne dohodke kot instrument od neposrednih tarifnih postavk. To sta v sistemu delitve dohodka gospodarskih organizacij namreč dva različna instrumenta. Minimalni osebni dohodek je obračunski instrument za delitev dohodka gospodarskih organizacij med podjetji in skupnostjo. Tarifna postavka pa je instrument vsakega delovnega kolektiva, ki služi, za merilo v notranji delitvi osebnih dohodkov med posamezne delavce. Druga zadeva, ki jo je bilo treba urediti v zvezi z minimalnimi osebnimi dohodki,’ pa je bila v tem, da je bilo treba le-te spraviti v določena proporcionalna razmerja. — Smoter teh razmerij je v tem, da vsaj približno uravnamo količino čistega dohodka, ki naj ga za približno enako
delo dobe delavci v različnih gospodarskih vejah in panogah. Doslej so bile v tem pogledu, kot smo ugotovili, občutne razlike. Po sedanjem minimalnem osebnem dohodku je bil čisti dohodek tistih gospodarskih organizacij, katerih proizvodnja temelji predvsem na fizičnem delu in na enostavnih delovnih orodjih, občutno manjši od čistega dohodka gospodarskih organizacij, ki so tehnično dobro opremljene s stroji, s strojnimi napravami in delovnimi orodji.
Zaradi vsega tega se je pokazala potreba po tem, da gospodarske organizacije združimo v ožje skupine. V te skupine naj bi prišle gospodarske organizacije, ki so si sorodne po tehnološkem procesu, po težavnosti dela In po drugih za gospodarske organizacije važnih proizvodnih elementih. Tako, če so v skupinah sorodne gospodarske organizacije, je mogoče uporabiti zanje enaka merila, enake instrumente. Mogoče jih je enako gospodarsko obravnavati.
Na tej osnovi so sindikati in gospodarska združenja razvrstili gospodarske organizacije v 143 grupacij. Vse te grupacije so potem spravili v določen vrstni red in določili vrednostna sorazmerja med njimi.
Nov izračun za minimalne osebne dohodke
Državni organi pa so v tem času pripravili predlog minimalnih osebnih dohodkov. Predlog je izdelan tako, da bi bili minimalni osebni dohodki določeni v gotovih zneskih za gospodarsko organizacije po skupinah in sicer za vsako kvalifikacijsko kategorijo delavcev in uslužbencev v dolhčenem znesku posebej. Take grupacije so recimo industrija cementa, strojegradnja, rečni promet, gradbena operativa, predelava nafte itd. Minimalni osebni dohodki pa so v vsaki izmed omenjenih skupin določeni za osem kategorij zaposlenih po kvalifikacijah. Poleg tega je bil izdelan predlog za instrument, po katerem je mogoče primerjati sedanji minimalni osebni dohodek vsake gospodarske organizacije posebej z minimalnim osebnim dohodkom, ki naj ga v bodoče predpiše država za omenjene kvalifikacijske skupine delavcev v vsaki grupaciji gospodarskih organizacij posebej.
Vse to gradivo bo v prvih dneh decembra predloženo Zvezni ljudski skupščini v obravnavo in v odločanje.
Nobenega dvoma ni, da bo uporaba novega instrumenta minimalnih osebnih dohodkov povzročila določene premike minimalnih osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah posameznih gospodarskih vej in panog navzgor in navzdol. Samo tako je možno vsaj približno izravnati obstoječe ravni. Seveda pa je težko zaenkrat govoriti o tem, v kakšnem obsegu bodo šli ti premiki, ker zaenkrat še niso izdelani dokončni predlogi minimalnih osebnih dohodkov. Zvezni državni gospodarski organi pravijo, da se bodo sredstva gospodarskih organizacij zaradi premikov minimalnih osebnih dohodkov povečala za okrog 14 milijard. — Gre namreč v prvi vrsti za to, da dobe gospodarske organizacije nekaterih vej in panog, ki so letos res slabo odrezale, vsaj neka določena sredstva za svoje fonde.
Pri vsem tem pa je najbistvenejšo vendar to, da postanejo minimaltr osebni dohodki le instrument, ki služi za izračunavanje minimalnega osebnega dohodka delovnega kolektiva in je
določanje tarifnih postavk in drugih meril, po katerih se določajo osebni zaslužki delavcev, neodvisno od minimalnega osebnega dohodka. Osebni zaslužki delavcev so samo globalno odvisni od čistega dohodka, ki ga odrežejo minimalni osebni dohodki. To odpira nagrajevanju v delovnih kolektivih povsem nove možnosti in perspektive.	/-
Naslednje pomembne spremembe ima doživeti lestvica, po kateri se obračunava prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij. Glavna pripomba na račun te lestvice je bila, da lestvica v posameznih legah tako globalno zareže v dohodek gospodarske organizacije, ki zaradi produktivnosti dela poraste, da delovnemu kolektivu odvzame težnjo za povečevanjem produktivnosti, ali pa mu jo temeljito zmanjša. Dobršen vzrok za prekomerno zaposlovanje novih delavcev in za določeno mrtvilo v produktivnosti dela leži nedvomno v tem, ker je omenjena lestvica tako živo rezala v vseh primerih, ko je dohodek gospodarske organizacije rasel ne glede na to, če je porasel zaradi intenzivnejšega, produktivnejšega dela.
Sistem lestvic, po katerih se obraču- . nava prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij, naj bi doživel tele spremembe:
Najprej lestvica, ki velja za večino gospodarskih organizacij in ki jo uveljavlja 13. člen Zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij! Ta lestvica je v začetni legi vsklajena s povečanim minimalnim osebnim dohodkom. Prej je začela zajemati pri 25% iznad minimalnega osebnega dohodka, sedaj, ko je minimalni osebni dohodek v povprečju povišan, pa začne zajemati pri 20%. Poleg tega so na-pfavljene neke spremembe v prehodih. Predvsem pa je zmanjšan odstotek zajemanja prispevka v primerih, ko dohodek gospodarske organizacije občutno poraste. Na vrhu je lestvica spremenjena takole: prej je zajemala v primerih, ko preseže dohodek gospodarske organizacije 80% minimalnih osebnih dohodkov, od 80% preko minimalnih osebnih dohodkov delež 37,69% in 72% od celotnega presežka nad 80%. Sedaj zajema, v primerih ko preseže dohodek gospodarske organizacije 85% minimalnega osebnega dohodka, delež 39,77% in 68%, za celoten presežek nad 85% pa do 100 odstotkov. Presežek nad 100 odstotkov nad minimalnim osebnim dohodkom pa zajema z deležem 41,45% in 70% od presežka nad 100 odstotkov. Medtem ko je bilo doslej najvišje zajemanje v višini 37,69% in 72%, je sedaj najvišje zajemanje 41,45% in 70 odstotkov. To se pravi, da je postopnost pri višjih prekoračitvah omiljena.
Podobno je spremenjena tudi lestvica, ki velja za trgovinska podjetja. Ta je občutno omiljena. Poleg tega pa je predvideno določilo, po katerem sme Zvezni izvršni svet predpisati, da posamezne gospodarske organizacije s področja trgovine obračunavajo prispevek iz dohodka po milejši lestvici, ki velja za druge gospodarske organizacije. Spremenjena je tudi lestvica za podjetja, ki so imela že doslej poseben režim in ki so obračunavala prispevek iz dohodka po 49. členu zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij. Poleg tega pa je občutno razširjen tudi spisek gospodarskih vej, ki naj obračunavajo po tej lestvici.
Zvezni gospodarski organi zatrjujejo, da pridobe gospodarske organizacije s prej omenjenimi spremembami v lestvici okrog 10 do 14 milijard dinarjev. Vendar pa ne gre samo za tak statičen izračun. V primeru, da bodo omiljena skala in še drugi instrumenti dejansko ugodneje vplivali na gospodarsko prizadetost delovnih kolektivov,' je pričakovati občuten porast dohodka gospodarskih organizacij in s tem seveda tudi povečanje deležev vseh činiteljev, ki sodelujejo pri delitvi dohodka gospodarskih organizacij. In to je pri vsej stvari bistveno. Porazporeditve v količinah deleža, s katerim je vsak činitelj udeležen pri delitvi dohodka gospodarskih organizacij, so potrebne v prvi vrsti zato, da se vzbudi večja gospodarska prizadetost delovnih kolektivov in komun na produktivnejšem delu, ki pa objektivno rodi večje deleže za vse činitelje, ker mora roditi večji dohodek gospodarskih organizacij.
Hkrati z omiljenjem progresivnih lestvic, po katerih se deli dohodek gospodarskih organizacij, je predvidena tudi sprememba v delitvi prispevka, ki se plačuje v pavšalnem znesku, kar predvideva 20. člen zakona o prispevku iz dohodka gospodarski!} organizacij. Doslej so se sredstva iz pavšala delila tako, da je federaciji pripadalo 60%, ostalim udeležencem pa 40% sredstev, zbranih iz omenjenega naslova. V bodoče naj bi bilo to prav obratno: federacija naj bi jemala samo 40% teh sredstev.
Posebna udeležba
S temi popravki . lestvicah pa še ne bi bila v zadovoljivi meri vzpodbujena gospodarska prizadetost delovnih 'kolektivov za produktivnejše in racionalnejše proizvajanje. Zaradi tega naj bi bil uveden še poseben instrument, to je posebna udeležba gospodarskih organizacij v dohodku. Gospodarske organizacije, ki bi v tekočem poslovnem letu povečale svoj dohodek v primeri s preteklim letom, bi imele pravico do 50% prispevka iz dohodka, ki bi izviral iz omenjenega presežka. Tako je odprta možnost, da gospodarske organizacije, ki iz katerega koli vzroka, ki vpliva na povečanje dohodka — pa bodisi da je to intenzivnejše izkoriščanje kapacitet, ekonomičnejše poslovanje, znižanje materialnih stroškov in podobno — v poslovnem letu povečajo svoj dohodek v primeri s preteklim
letom, dobe 50% tega povečanja za svoje potrebe. Ta sredstva morejo potem uporabljati tako za osebne dohodke kot za sklade. Predvideno je samo, naj bi 10% take posebne udeležbe izdvajale v skupni sklad gospodarskih organizacij tiste gospodarske veje. Tako bi bila ustvarjena določena prvina gospodarske skupnosti. Začela bi se ustvarjati, materialna sredstva, iz katerih bi bilo moč razvijati posamezne manj razvite gospodarske organizacije v okviru določene veje.
Zvezni gospodarski organi zatrjujejo, da bi gospodarske organizacije mogle v bodočem letu iz posebne udeležbe dobiti okrog 8 do 10 milijard. Res pa je, da se tudi ta delež lahko občutno poveča.
To so torej glavne neposredne spremembe v instrumentih za bodoče leto. Namen vseh teh sprememb je, kot je jasno razvidno, korigirati gospodarski položaj nekaterih gospodarskih panog, vsaj v grobem uravnovesiti sredstva delovnih kolektivov na osnovi enakega dela in zagotoviti večjo gospodarsko zainteresiranost za produktivnejše "o rentabilnejše proizvajanje, kot je to bilo v letošnjem letu. Poleg teh ukrepov pa je predvidena tudi pomembna sprememba glede gospodarjenja delovnih kolektivov z nerazporejenimi sredstvi. Gospodarske organizacije so večinoma v zagati glede obratnih sredstev in zelo pritiskajo na to, da bi se jim krediti za obratna sredstva povečali. Hkrati imajo mnoge gospodarske organizacije razpoložljiva sredstva, ki pa so določena v sklade in z njimi gospodarske organizacije ne smejo obratovati. V bodočem letu naj bi gospodarske organizacije imele pravico, da smejo svoja nerazporejena sredstva uporabljati kot obratna sredstva, s tem, da jih morejo kasneje določiti v druge namene. Seveda bodo morala od teh sredstev v času obratovanja plačevati obresti. Zvezni izvršni svet pa naj bi imel pravico, da posameznim gospodarskim organizacijam zmanjša obrestno mero ali pa jih sploh oprosti plačevanja obresti za uporabo omenjenih nerazporejenih sredstev.
Še ena pomembna sprememba naj bi bila v določenem letu uveljavljena. Po dosedanjih predpisih je dovoljeno podjetjem, ki morajo plačevati anuitete, da smejo le-te plačevati iz blokiranega dela amortizacije šele potem, ko so potrošile prosti del amortizacije. Pokazalo se je,-da mnoga podjetja zaradi tega določila ne morejo v redu izvajati tekočih popravil na strojih in orodjih, ker nimajo zadostnega čistega dohodka. Zaradi tega naj bi bila podjetja v bodočem letu zavezana, da smejo uporabljati blokirano amortizacijo za plačevanje anuitet potem, ko v ta namen uporabijo 50% proste amortizacije in ne celotno.
In končno so na tem področju še nekateri ukrepi, s katerimi se povsem konkretno olajšuje delovanje posameznih instrumentov za posamezne gospodarske veje in gospodarske organizacije tako za bodoče, kot tudi za letošnje leto. Tako naj bi podjetjem lesne industrije popravili minimalni osebni dohodek za tekoče letev enakem sorazmerju, kot bo uravnan za bodoče leto, seveda brez predvidenega 10% povečanja. Obrestno stopnjo na sklade pa naj bi podjetjem iz te veje zmanjšali od 6% na 2%, odnosno za sklad obratnih sredstev na 2 in pol odstotka. Podjetjem za proizvodnjo zidakov, strešne opeke in apna naj bi odstopili 50% prispevka iz dohodka za leto ,1953. Za podjetja industrije usnja in obutve naj bi uporabili za izračun prispevka iz dohodka lažjo lestvico, to je lestvico po 49. členu in naj bi jim sprostili uporabo celotne amortizacije. Podjetja konzervne industrije naj bi oprostili obresti na fond osnovnih sredstev, naj bi jim zmanjšali obresti na fond obratnih sredstev na 2% in naj bi jim prispevek iz dohodka izročili za fonde podjetja. Podjetjem filmske industrije naj bi zmanjšali obresti na fond obratnih sredstev na 2,5% in jim dovolili uporabo celotne amortizacije. Podjetjem za geološko-raziskovalna dela naj bi minimalni osebni dohodek dvignili v enakem sorazmerju kot bo to za leto 1959 tudi za tekoče leto in jim odstopili prispevek iz dohodka za sklade podjetja. Prav tako naj bi podjetjem gradbene stroke povečali minimalni osebni dohodek tudi zg letošnje leto v istem sorazmerju kot za nastopno leto, odstopili pa naj bi jim poleg tega še 50 odstotkov iz prispevka iz dohodka za sklade gospodarskih organizacij. Tudi projektantskim organizacijam naj bi minimalni osebni dohodek povišali za tekoče leto v enakem sorazmerju kot je to predvideno ža naslednje leto, vendar pa brez predvidenega 10% poviška. Podjetjem poštne, telegrafske in telefonske službe naj bi povišali minimalni osebni dohodek od 1. julija 1958 za 10%, osvobodili naj bi jih obveznosti vplačevanja 25% sredstev v investicijski fond in plačevanja 10% amortizacije. Poleg tega naj bi izdvojili 50 odstotkov prispevka delavcev PTT služb za stanovanjsko izgradnjo v republiški sklad za izgradnjo stanovanj za PTT delavce. Gospodarskim organizacijam trgovske stroke naj bi predvideno povečanje minimalnih osebnih dohodkov, brez 10% dviga, veljalo tudi za tekoče leto. Poleg tega naj bi jim odstopili 60% prispevka iz dohodka zv sklade podjetij. Gostinskim podjetjem pa naj bi v celoti prepustili prispevek iz dohodka za sklade podjetja. Usiuž-nostnim obrtnim obratom naj bi tako kot trgovini povečali minimalne osebne dohodke tudi za tekoče leto. uporabili blažjo skalo za vplačevanje prispevka iz dohodka. Končno pa naj bi prispevek iz dohodka uslužnostnih obrtnih obratov v enakih sorazmerjih
odstopili gospodarskim organizacijartf in občinskim investicijskim skladom. Časopisno založniškim podjetjempajjaj se zniža obrestna mera za obratnasredstva na 2,5%, prispevek iz dohodka pa obračunava po lestvici v členu 49. zakona o prispevku iz dohodka.
Kot zatrjujejo zvezni gospodarski organi bi z vsemi temi spremembami porasla sredstva delovnih kolektivov za okrog 45 milijard dinarjev. Seveda je povsem razumljivo, da bodo vse te spremembe gospodarsko realne in učinkovite, če bodo( dejansko vplivale na porast produktivnosti in po tej poti na povečanje dohodka gospodarskih organizacij in s tem povečanje narodnega dohodka v celoti. Z družbenim planom za bodoče leto je predvideno, da bo industrijska proizvodnja porasla za 11%, produktivnost pa da se bo dvignila za 6,5%. Vsekakor so to razmeroma visoki zahtevki in zahtevna predvidevanja.
Del:4ev čistega dohodka
Drugo področje delitve dohodka gospodarskih organizacij je torej delitev čistega dohodka najprej na osebne dohodke delavcev in na sklade podjetja in potem delitev osebnih dohodkov med posameznike. Te delitve so v pristojnosti delovnih kolektivov in se vanje državni organi ne bodo vmešavali. — Vendar pa se zdi, da je v interesu delavcev, da se na političnem terenu dosežejo določeni sporazumi glede omenjenih delitev. Zaradi tega je vznikla pobuda, naj bi sindikati in gospodarska združenja skupno z delovnimi kolektivi utrjevali osnovna načela, po katerih kaže razdeljevati čisti dohodek delovnih kolektivov na osebne dohodke in na sklade in osebne dohodke med posamezne delavce. To naj bi bila naloga tarifnih sporazumov ki bi jih sklepali sindikati in gospodarska združenja za posamezne gospodarske veje. Sporazumi bi bili priporočila in ne bi imeli moči pravnega akta.
S sporazumi bi bilo predvsem treba utrditi določena merila, po katerih je deliti čisti dohodek delovnih kolektivov. V perspektivi bo vsekakor potrebno najti neke primerjalne instrumente, na osnovi katerih bi bilo mogoče primerjati povprečne tarifne postavke, dosežene v posameznih kolektivih s povprečnimi delovnimi učinki, ki jih posamezni kolektivi primerjajo. To bi bila najrealnejša osnova za vodenje smotrne politike glede delitve čistega dohodka: Produktivnejša podjetja naj bi imela pravico v povprečju tudi izplačevati višje tarifne postavke. Toda podoba je. da zaenkrat za take primerjave nimamo dovolj zanesljivih meril. Zaradi tega se bo pri sklepanjih tarifnih sporazumov treba dogovarjati o ključu delitve na osnovi splošnejših, bolj grobih podatkov o storilnosti in produktivnosti '• posameznih podjetjih. Toda samo v tej smeri je mogoče zasnovati omenjeni dogovor o delitvi. Vsekakor bo pri tem treba izhajati tudi iz nekih meril o splošni ravni osebnih zaslužkov v posameznih gospodarskih vejah in panogah.
Druga zadeva, ki jo bo s tarifnim sporazumom nujno treba predvideti, pa so sorazmerja med nivojem najvišje in najnižje tarifne postavke v delovnem kolektivu in med nivoji tarifnih postavk za posamezne kvalifikacijske kategorije delavcev. Taki dogovori so potrebni zato, da se politično preprečijo tako težnje za uravnilovko kot težnje za pretiranim povečavanjem osebnih zaslužkov posameznikov na vodilnejših položajih.
O vseh teh zadevah £>o mogoče podrobneje spregovoriti potem, ko bodo centralni odbori strokovnih sindikatov in gospodarska združenja izdelali osnutke tarifnih sporazumov in ko bodo o njih formulirali posamezna določila.
Seveda pa je težišče dela pri notranji delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij v prvi vrsti na ramenih samih delovnih kolektivov. V delovnih kolektivih je treba zasnovati temeljna merila za notranjo delitev. Pred časom so sindikati na .jobudo Centralnega, sveta sprožili predlog, naj bi delovni kolektivi uredili notranjo razdelitev osebnih zaslužkov na osnovi obračuna po enoti proizvoda. Ta predlog gre za tem, da bi delovni kolektivi kot izhodišče za notranje nagrajevanje vzeli naturalne in vrednostne pokazatelje o doseženi proizvodnji in realizaciji. Zaslužki delavcev naj bi bili neposredno odvisni od proizvodnega in gospodarskega učinka podjetja. To priporočilo bi kazalo upoštevati sedaj, ko morajo'delovni kolektivi izdelati nove tarifne pravilnike. Obstoječi tarifni pravilniki so obremenjeni z vsemi slabostmi, ki so se v plačni politiki kazale v preteklosti. Zato le-teh ne kaže jemati kot osnovo za izdelavo novih tarifnih pravilnikov. Kot osnovo kaže jemati gospodarske podatke in pa analitično oceno delovnih mest, ki naj pokaže, kolikšen delež ima sleherni v delovnem kolektivu pri doseganju skupnega gospodarskega uspeha. • Vsa ta problematika pa seveda terja posebne, podrobne samostojne obravnave.
Če torej povzamemo: ob koncu letošnjega leta imamo pred seboj pomembne spremembe v sistemu delitve .dohodka, ki bodo vsaj v neki meri popravile napake, ki smo jih v delovanju gospodarskih instrumentov opazili z teku letošnjega leta. Bistveno je, da nam dajo te spremembe potrebne ekonomske vzpodbude v gospodarskih organizacijah za produktivnejše in ren-tabiinejše proizvajanje in gospodarjenje. V bodočem letu se bomo z instrumenti delitve dohodka in njihovim delovanjem temeljiteje spoznali in si jih prizadevali izpopolniti, zamenjati in razviti tako, da bodo v svoji osnovni funkciji razvijali in vzpodbujali interes za produktivno delo.
NA um REPUBLIKE ZASTAVLJA PRVI KORAK
NAŠA TELEVIZIJA
Nekaj splošnih ugotovitev: kadar razmišljamo o televiziji — in zdaj, ko smo jo uvedli tudi pri nas, so takšna razmišljanja upravičena pa neogibna — ne moremo mimo nekaterih prilastkov, ki se zde na prvi pogled obrabljeni in puhličasti, a so vendarle točni: televizija je kot izrazno sredstvo izrazito sodobna, nova, moderna, tehnično domala popolna oblika ustvarjalnih naporov. Ob teh realnih ugotovitvah, ki niso nič drugega kot splošni zapis lastnosti televizijskega medija, so vse ostale razprave — na priliko o tem, ali je televizija umetnost ali ni — podobne znamenitim pravdam o Abderitih. Kajti eno je nedvomno: televizija združuje v svoji izrazni in pojavni obliki prvine filma, radia, gledališča, tiska. Čeravno ni ne eno ne drugo. Njena nedvomna prednost je resnica, da posreduje poKtične, kulturne, športne in druge dogodke neposredno, se pravi v času njihovega dogajanja.
programe. Ko je Zvezni izvrš-ni svet sprejel sklep o uvedbi |-| ^	, v	televizije v naši državi, so v
'	'	' Beogradu. Ljubljani in v Za-
grebu začeli z intenzivnimi pripravami za start. Realni pogoji zanj so bili omogočeni
zaradi tega ne kaže prehudo hu, da bi ostali brez slike na
beliti glave. Oas bo tudi tu opravil svoje. Sai se radiu ob startu ni godilo nič bolje ko
televizijskem zaslonu.
Tako. To ie nekaj neveza-
,____,	.. .. ... nih misli, ki se utrinjajo ob
^ začetkih dela domače televi-

ki io prištevajo med močne »televizijske« dežele, ima raz-
ietošnjo pomlad, ko je za vse	meromo zelo malo TV spre-	£ai''	dTvšeh	onah	kl	bodo	te
tri sedanje TV centre prispela	jemnikov v zasebnih rokah.	KalPada	v>el1	orai1-	K1	D<x10	te
potrebna televizijska tehnika.	Zato pa jih ima tem več v
V Ljubljani zdaj že dva mese-	javnih lokalih, v prostorih,
ca gledamo pi-skusn... nrosra-	kjer se ustavlja največ ljudi,
me, hkrati pa se TV grupa in-* v klubih in podobno.
teaaivno pripravlja sra start Tudi pri nas bo bržkone šla sirili'obžorj^Tse zaVavali'iri' da enotnega jugoslovanskega pro- pot razširjanja TV sprejemni- hi nam televizija s svojimi no-
a nekdetično bi lahko rekli, grama-	kov v. to •&mt!žr|Nah€ dr4žbene vimi pa dragocenimi izraznimi
A da teBT-'niuie tsleviziia Da> enotne§a .lugoslovanske- orgamzaoije bodo brez dvorna ^ tto	starodavno lloveko-	Sa programa. Na prvi pogled	našle sredstva za nakup tele-
,p;io	ki	ooorei	nikdar-nd	se zdl to drzna misel, kajti	vizor.iev m če bomo zaceli se
mogla biti uresničena: človek vskladiti hotenja posameznih intenzivno ustanavljati telesc lahko v istem trenutku na-	centrov in jih tehnično vmjske klube, potlej m stra-
haja na dveh krajih sveta. ^I11^n.°„i^ p're"
Kajti če na priliko sedim do- Pt0a|ls naloga. Vendar upaj-
zije. Želja vseh tistih, ki polagajo temelie TV programu in
programe gledali, je. da bi televizija poživela in popestrila naše vsakdanje življenje, da bi se ob televizijskih sprejemnikih ljudje spoznavali, si
možnostmi pomagala razumeti in dopolnjevati predstave o svetu, v katerem živimo.
'	V. P.
ali v javnem lokalu in
mo, da bodo naši televizijski
gledam na televizijskem za- cccnirjd to nalogo dobro opra-slonu prenos zasedanja Ljud-
ske skupščine, tedaj to ni isto. kot če vidim to zasedanje v filmskih novicah. Tisto kar daje televiziji največjd čar je živost, neposrednost, zavest, da se nekaj dogaja prav v ča-
vili.
In jugoslovanski TV program?
Najprej povejmo, da bo z izjemo petka potekal vsak dan od osme ure zvečer dalje, da bo poleg -»čistih« televizdjskah
su mojega gledanja. Sam tako cddaj vseboval še žive preno-refeoč prisostvujem dogodku, se, filme, prenašal tuje postajni ga televizija živo posredu- ie (dash Italijo in Evrovizijo) je. to misel potrjujejo nekate- ter poskušal zadovoljiti želje ri zanimivi podatki: statistič- naših gledalcev. Seveda bo no je ugotovljeno, da se je šte- spočetka prišlo do prenekaite-vilo televizijskih sprejemnikov' rega neogibnega spodrsljaja, v' Nemčiji nenavadno dvignilo sa-i najboljši kažipot za od-na priliko ob kronanju angle- pravljanje napak praksa. Od ške kraljice, ob svetovnem no- posameznih programskih zvr-gometnem prvenstvu lin po- sti nai omenimo vsaj nekate-dobno. Zakaj? Ljudje so pre- re:	dnevnik, v katerem
prosto hoteli prisostvovati bomo videli aktualne dnevne tem dogodkom. Pomagala jim politične, kulturne in druge .	. ,	■	novice; družbeno-politucna tn-
^ e *■	- ' ti- i i ,	.... buna, ki bo v sliki in besedi
Se im še bi lahko vrstili u-	^ ^ v
gotovitve. ki govore v prid tej novi obliki človeškega spora-
obravnavala aktualne probleme iz našega življenja, TV
zumevanja. Lahko bi oprede- drame, kulturne oddaje, mla-lili kulturno-politično, estet- dinske, družinske, športne in sko in sploh kulturno, vzgoj- soveda zabavne ter glasbene, no, razivedniilmo vlogo teleivizi- ^G^°,	P11,3**
ja A to prihranimo raje za v® podobe, bodo brez dvoma kakšno drugo priložnost. — zbujale veliko zanimanja tudi
Oglejmo si zdaj bežno kako je z domačo televizijo.
Kdaj so začeli amaterji pr-
televiaijske tekmovalne oddaje, imenovane quilzL No, to je samo nekaj »predalčkov«.
™ v „ 7»	77 7 77. Kaj bo v njih — bomo videli
^krat, ko bodo stekli redni
goce ugetovam, ker nimamo na	.	. . rriTr _ ___.
razpolago potrebnih podatkov. Jugoslovanski V programi.
V Ljubljani na Taboru so pr- Se mimo enega pomembne-vikrat viideli sliko na televi- ga vprašanja ne moremo, ka-ziijskem zaslonu leta 1951. Na- dar paberkujemo o domači teto se je zvrstilo nekaj oddaj levdziji. To so TV sprejemniki na Gospodarskem razstavišču ali televizorji, kot jim pravi-ob razstavi telekomunikacij, mo. Da, z njimi je križ.^ Do-pred dvema letoma in pol pa ma jih za zdaj še ne proizva-so v Zagrebu začeli trikrat na jamo, tisti pa, ki jih uvozimo, teden redne , ekspeil.imentalne so dragi kot žafran. Vendar si
1K1
OD »SLOVANSKE UPE. DO »SVOBOD«
PRVA DELAVSKA KULTURNA DRUŠTVA
Marksov »Komunistični manifest« in revolucija leta 184S sta prebudila tudi slovenske delavce, ki so se kmalu začeli zbirati v svojih društvih. Tako je nekaj pionirjev socialistične misli na slovenskih tleh že leta 1869 osnovalo v Ljubljani delavsko izobraževulnp društvo »Slovenska lipa«, ki naj bi, kakor pravila določajo, »vedno branilo in pospeševalo duševne in gmotne koristi delavskega stanu«, kar naj bi dosegli »z imenitnimi znanstvenimi (delavcem primernimi) razpravami in naukom, knjižnice ustanavljaj«, govore in razprave ter radevoljne razgovore tiskaje in prodajaje, petje goječ, družabne veselice, talovadstvo in izgrede (izlete, op. pisca) napravljaje, ter osnovavši poseben razdelek, da odkazuje delo ter naposled svoje družabnike pod-piraje v slučaju potrebe.« Taka so bila pravila prvega delavskega kulturnega društva v Sloveniji, ki so jih osnovatelji predložili deželni vladi 8, decembra 1869. Naslov »Slovenska Upa« je vlada prečrtala. Predlagatelji so hoteli s temi besedami poudariti, da se v tem društvu zbirajo slo-. venski delavci, avstrijski oblasti pd je bilo tudi to narobe. To društvo, ki je »stolovalo v Ljubljani«, je spodbujajoče vplivalo na delavce v Celju, v Mariboru, v Ptuju in v drugih središčih, kjer so že naslednje leto ustanovili podobna društva. Združeni delavci so se začeli odslej boriti tudi za svoje socialne pravice. Člani tega prvega delavskega društva so že leta 187.1 vodili prvo stavko na slovenskem ozemlju. Strajkali so ljubljanski krojači, za njimi kamnoseki v Nabrežini, slovenski zidarji v Trstu itd.
Vse to je močno vznemirilo takratno oblast, ki je začela preganjati delavske organizatorje. Z reakcionarnimi ukrepi je stalno omejevala delovanje teh društev in
jih naposled razpustila. Ko sledimo danes nagli rasti naših Svobod in prosvetnih društev, ne smemo pozabiti, da sega začetek tega pomembnega prebujevalnega in izobraževalnega dela med našim delavstvom daleč nazaj v drugo polovico prejšnjega stoletja.
Sele leta 1892 so ljubljanski delavci lahko obnovili svojo kulturno delavnost. Zbrali so še v Sreinerjevi pivarni na Sv. Petra cesti in ustanovili »Napredno izobraževalno pravovarstveno in podporno društvo«. Na tem sestanku so govorili vsi stari borci še iz časa policijskih preganjanj: Ivan Brozovič, Dragotin Kordelič in Anton Gra-blovic. Kakor je razvidno iz sejnih zapiskov, se je oblast: še vedno upirala ustanovitvi takega »prekucuškega« društva. Predlagatelji so se pritožili na notranje ministrstvo na Dunaju, ki je naposled odgovorilo, da društvena pravila ne nasprotujejo določilom čl. 6 zakona z dne 15. novembra 1867. Za občni zbor so sklicatelji razposlali 1000 vabil. Osnovnega »kapitala« so imeli na začetku 18 forintov in 40 krajcarjev. Denarja ni bilo dosti, zato pa toliko več zavzetosti in dobre volje. V odbor so izvolili tudi dve ženski: Minko Lukman in Elzo Oblak. Zanimivo je, da so ustanovnemu občnemu zboru poslali brzojavne pozdrave dunajsko delavsko izobraževalno društvo »Bildungsguelle«, izobraževalno društvo »Rudolfsheim«, izobraževalno društvo dunajskih delavk in Splošno delavsko društvo za Solnograd in okolico
Kulturno delo med, našim delavstvom je v prejšnjih časih terjalo mnogo nesebičnega požrtvovanja. Prav zato se je sčasoma tako silno razrastlo in zmagoslavno zajele vse delovne ljudi na naših tleh. Zato borne o njem še pisali.	G h
Ustanavljajmo klube za televizijo
Naposled je televizija le tako močno potrkala na vrata, da smo tudi na Slovenskem rekli — Naprej! Ob petnajsti obletnici ustanovitve nove Jugoslavije bo v studiih ljubljanske televizije stekel prvi program. Po nepopolnih podatkih imamo na Slovenskem blizu štiri sto televizijskih sprejemnikov. Zelo, zelo skromen, a obetajoč začetek.
Televizijo uvajamo pri nas ravno v času, ko v glavnem za-zaključujemo radijsko omrežje v Sloveniji. Blizu 210.000 radijskih sprejemnikov pomeni, da je prišel radijski sprejemnik skoraj v vsako slovensko družino, da je radijski program stalen gost v naših domovih in da zdaj pred vrati stoji televizijski sprejemnik.
Zaradi veliko višje cene verjetno televizijski sprejemniki ne bodo tako naglo polnili naših domov kakor radijski apa-
šiziskave prostega easa v svetu in pri nas
Pri nas je položaj glede prostega časa bi-»tveno drugačen. Eksistenčna borba še toliko okupira našega človeka, da se mu zdi skoraj nemoralno govoriti o nekakem »prostem času«. Že odgovori na vprašanja, koliko imajo^pro-stega časa, nam kažejo značilne razlike med našo in zapadnimi deželami. Naši ljudje mislijo, da sploh nimajo prostega časa, medtem ko se aa primer Skandinavcem nekaj ur počitka dnevne ne zdi prav nič nečastnega.
Ge pa prostega časa ni — ali ga je potem sploh smiselno raziskovati? Je, kajti prosti čas objektivno obstoji, če še tako trdimo, da ga nimamo. Samo drugačno strukturo ima pri naših ljudeh. Za sedaj še ne vemo natančno, kakšna je ta struktura; samo približno jo lahko ocenimo, ker so natančnejše raziskave šele pred nami.
Predvsem se razlikuje od pogojev v zapadnem svetu število nadur in čas zaposlitve. Pri nas se veliko število ljudi ukvarja z dodatno zaposlitvijo —- okrog 60—SO0/«, v nekaterih krajih v večini držav na zapadu pa znatno manj. V Holandiji na primer komaj 12—20°/o v različnih krajih.
Že sama ugotovitev o prekomerni obremenjenosti z delom je dovolj pomembna. Ce je proizvajalec obremenjen z dodatnim delom, je možno s precejšnjo gotovostjo sklepati na njegovo zmanjšano produktivnost v rednem delovnem času. To pa gotovo še ni vse; ostaja še vprašanje, kako porabi prisluženi denar, kakšna situacija nastane v družini, če je eden od staršev ali celo oba vedno zdoma. Ali njuna odsotnost razkraja družinsko življenje ali nanj morda nima vpliva. Vprašanja o prostem času vdirajo tako na naj,pomembnejša področja človekovega življenja.
V raziskavah na zapadu se je na primer pokazalo, da uvedba proste sobote izrazito pospešuje družinsko življenje pri delavcih, medtem ko delno razkraja družinsko življenje pri intelektualcih. Prvi preživijo konec tedna bolj z drjužino, drugi pa ga izkoristijo za svojo osebno zabavo, kar jih seveda odteguje od družine. '
Poseben pomen pa ima proučevanje prostega časa za smiselno usmeritev izobraževanja od-Easish. Omenili smo že, da obstoje tu stične tp&ae z raziskavami na zapadu. Le poudarek n-as drugje. Na zapadu gre predvsem za
izpolnitev praznine, ki nastaja v dejavnosti človeka, ker se zmanjšuje delovni čas. Pri nas pa prostega časa primanjkuje. Kdor se hoče izobraževati, se mora večinoma boriti zanj. — Zato je eden naših osnovnih problemov pri proučevanju prostega časa smiselna organizacija izkoriščanja časa. Ne gre več torej toliko za prpsti čas v pravem pomenu te besede. Druga razlika pa je v namenu izobraževanja. Na zapadu poudarjajo predvsem osebno izobliko-
STANE SAKSIDA
vanje človeka v procesu izobraževanja. Tudi pri nas igra ta moment pomembno, pri nekaterih predmetih ima celo primarno vlogo. — Vendar pa je v osnovi zaradi objektivne situacije izobraževanje še vedno del borbe za dvig produktivnosti. Ker bo višja produktivnost postopno osvobajala človeka zasužnjevalnih delovnih pogojev, je pri nas borba za smiselno organizacijo izkoriščanje časa in za. višjo izobraženost šele borba za pravi prosti čas.
Čeprav se za,padni in naši problemi ob izkoriščanju prostega časa za izobraževanje razlikujejo, jih povezuje skupna osnova: aktivnost posameznika. Za razliko od obiskovanj filma, razvedrila in podobnih oblik, kjer se posameznik samo pasivno prepušča nekim vplivom, zahteva izobraževanje premagovanje odpora v samem sebi. Proces,.ki se v človeku razvija, kadar premaguje notranji odpor, pa je pri človeku na zapadli načelno enak kot pri našem. Zato tildi s pridom izkoriščamo njihove ugotovitve v tej smeri, čeprav moramo neprestano paziti na različnost pojavov v naši deželi in ostalih.
Kljub razlikam je proučevanje aktivnosti posameznika v izobraževalnem procesu sorazmerno lahko. Zapletenost proučevanja aktivnosti posameznika v izkoriščanju prostega časa se nam pokaže v pravi luči šeie tedaj, ko pridemo na področje raziskovanja potreb in želja. Kdor hoče namreč smiselno usmeriti izkoriščanje prostega časa v nekem kraju ali širšem področju, mora poznati potrebe ljudi. Če si ljudje ne žele tega, kaj jim kaka ustanova nudi, če tega ne potrebujejo, bo še tako dobra ustanova samo životarila ali celo propadla. Pa
tudi nasprotno je res! Včasih predpostavljamo skrajno nezanimanje ljudi za kako obliko izkoriščanja prostega časa; kar naenkrat se pokaže, da smo se v svojih predvidevanjih u računali. Spomnimo se samo podcenjevanja okusa naše filmske publike. Vsak zgolj komercialno usmerjeni upravnik kinematografa se začudi, kadar publika napolni dvorano, kjer se predvaja umetniško visokovreden film.
Potrebe in želje glede izkoriščanja prostega časa zavisijo torej od dveh činiteljev: od ljudi samih in od ustanov, ki zadoščajo tem potrebam. Precejšen del dela mednarodne skupine' za raziskovanje prostega časa je bil posvečen prav odnosu med potrebami posameznika in ustanovami za izkoriščenje prostega časa. — Osnovne ugotovitve bi bilo možno združiti v nekaj stavkih. Vredno jih je poznati, ker zadevajo tudi nekatere naše probleme. Ustanove ljudem velikokrat vzbujajo potrebe, ki jih prej niso imeli, toda ne v vsakem primeru. Prilagojene morajo biti razvojni stopnji povprečnega posameznika v okolju, kjer se ustanavljajo. Kadar segajo preko povprečne ravni posameznika, ostajajo neizkoriščene. Vsaka teh ustanov se razvija preko različnih faz, ki so odvisne v glavnem od načina, kako je bila uvedena: s hrupno reklamo, z manjšimi obvestili, z vsebinsko kvalitetnimi programi ali s slavnimi imeni. Končne faze tega razvoja pa so precej enake: vsaka ustanova si pridobi svoj stalnejši krog ljudi, pri katerih njeno delovanje ustreza osnovnim nagibom teh ljudi. Vsak, kdor aktivno izkorišča ustanov«) doseže določeno stopnjo »zrelosti« v odnosu do nje in teži k novi aktivnosti, ki jo morda najde v novi ustanovi.
Te kratke ugotovitve nam torej nujno narekujejo postopnost v uvajanju kulturnih, športnih in drugih ustanov. Povedo nam tudi. da začetni uspeh ustanove^ še zdaleč ne zagotavlja njene upravičenosti ali končnega efekta. Ce smo ustanovili društvo, zgradili stavbo in podobno, ki presega povprečni nivo posameznika, smo ustvarili mrtvi prostor. Preden jo bomo mogli izkoriščati, bo treba ustanoviti še vrsto drugih ustanov na nižji razvojni stopnji. To pa tudi pomeni, da je ugotavljanje stvarnih potreb nujna osnova za smiselno usmerjanje izkoriščanja prostega časa pri posamezniku.
Obravnavali smo samo delček problemov, o katerih je na svojem šestdnevnem zasedanju razpravljala skupina za raziskovanje prostega časa pri UNESCO. Bilo jih je še na desetine, a porabili bi preveč prostora, če bi hoteli govoriti o vsem. Morda se nam je vsaj delno posrečilo pokazati, kako je problematika smiselnega izkoriščanja prostega časa pri nas in v svetli povezana med seboj.	(Konec.)
rati, vseeno Pa smo prepričani, da bomo čez deset let lahko ugotavljali, da je večini Slovencev omogočen ogled televizijskih programov. Kakor vsepovsod po svetu, tako se bo televizija tudi prj nas širila preko javnih lokalov in klubskih prostorov v domove. In kakor vsepovsod v svetu, tako bodo tudi pri nas kmalu praktično ugotovili, da je televizija močno vzgojno sredstvo, kadar jev rokah naprednih sil, in da jo je zato treba kar najbolj izkoristiti. ‘Ena 'izmed najbolj uspešnih oblik bodo verjetno televizijski klubi, to je bolj ali manj zaokrožene skupine ljudi, ki bodo razpravljali, kakor razpravljajo o koncertih, filmskih in gledaliških predstavah. Zdi pa se nam, da ima televizija ob tem veliko prednosti. Pomembna prednost televizije je v tem, da je lahko v svojem programu zelo pestra, zelo aktualna, saj lahko v zelo kratkem zaporedju posreduje najbolj kvalitetne dogajajo, daje informacije in posreduje najbol kvalitetne predstave in dosežke znanosti. . Druga njena prednost pa je v tem,, da je zelo prilagodljiva prostoru. V družinskem stanovanju, v kavarni, na vrtu, v čitalnici, v klubu, vsepovsod je njeno mesto. Po oddaji lahko ljudje na istem mestu posedijo in razpravljajo o programu, kar jim je recimo v gledališču ali kinu praktično nemogoče,
Po začetnih razgovorih, ki smo jih imeli z upravo slovenske televizije, lahko povemo, da so pripravljeni na tesno sodelovanje z zvezo 'Svobod in prosvetnih društev, da pričakujejo našo pomoč pri ustanavljanju televizijskih klubov, ki naj bi postali v bodoče stalna vez med izvajalci in gledalci. Televizijski klubj bodo lahko upravi televizije sporočali svoje pripombe in želje glede programa. Skupno s televizijo bo mogoče razvijati različne oblike izobraževanja, kjer bo mogoče gledalcem dostavljat) natisnjeno gradivo, slikovno dokumentacijo, ponazoritev tega gradiva pa bo lahko posredovala televizija. Gledalci televizije se bodo lahko posredno spoznali tudi z našim) muzeji, slikarskimi razstavami, gledališči in drugimi dosežki naše kuiture, ki bodo pomagal) odpravljati razliko med mestom in vasjo.
Potrebo po ustanavljanju televizijskih klubov čutijo v vseh evropskih državah, kajti tudi v kapitalističnem svetu so napredni ljudje spoznali, da se televizija kaj lahko spremeni v ustanovo, ki je v službi reklame, atraktivnosti in nazadnjaških političnih tendenc. Pri nas je nevarnost v tem pogledu zelo majhna, vseeno pa bo prav, če v začetku, kjer bo televizija prevladovala v javnih prostorih, formiramo televizijske klube, ki bodo spremljali -programe, razpravljali o njih in pomagali naši televizij) najti najbolj ustrezno vsebino in obliko oddaj,
V .T.
FILMSKI KOMPAS
V našem FILMSKEM KOMPASU sodelujejo to pot filmski publicisti France Brenk, filmski režiser Mirko Grobler in književnik Kajetan Kovič. V KOMPASU bomo skušali vsak teden spregovoriti o filmih, ki so na repertoarju v kinematografih po vsej Sloveniji.
»PRINC ŠTUDENT«! FRANCE BRENK: Tudi v kinu ne prenesem več vsega, zato si filma nisem in si ga ne bom ogledal.
MIRKO GROBLER: Spretno posneto, v kulisah iz leta 1934. Le da namesto Edija Nelsona poje Mario Lanza.
KAJETAN KOVIC; Tipična ameriška mešanica najbolj neskladnih elementov. Za vabo lahkovernega občinstva služi Mario Lanza.
»PRIMER DR, LAURENTA« FRANCE BRENK: Izredna mojstrovina, ki prikazuje tolikanj pomemben dogodek — rojstvo človeka — v sijajni, prefinjeni estetski formi. Morda film »ni primeren« za mladino ne le do 14, temveč do 16 let; od te starosti dalje pa naj bi si ga ogledale vse slovenske ženske ih moški, zlasti delavci in kmetje. Pa organizirajmo posebne predstave!
MIRKO GROBLER: Dober prosvetni film z velikim igralcem in koncem, ki vzbuja izredno zanimanje.
KAJETAN KOVIC: Vse pozornosti vreden film. Globoko človeški in nevsiljivo vzgojen.
»KRUH IN SOL« FRANCE BRENK: Ce dovolite slab dovtip: neslan kruh.
»NEKJE V EVROPI«« MIRKO GROBLER: Režijska mojstrovina, izrazito vizualna pripoved.
»CESTA, DOLGA LETO DNI« FRANCE BRENK: Mnogo je v tem filmu ponarejenega, zlaganega; kdor ima kljub temu tri ure časa in dovolj poguma, naj si ga ogleda.
MIRKO GROBLER: Obetajoča imena na začetku. Kvaliteta? Ni tako visoka, da bi opravičila izredno visoka finančna sredstva, vložena v ta film.
KAJETAN KOVIC: Film ne raste iz nekega živega, resničnega okolja, ampak bolj iz domišljije avtorjev.

Kje je pisateljevo, umetnikovo mesto?
Morebiti malce patetično — pa vendarle: tam, kjer človek. Včasih bi lahko kakšno besedo zapisali ' z veliko začetnico, brez škode; saj ni treba, da bi koj mislili na fanfare in na strnjene čete z enotnim korakom in uniformami in uniformirano mislijo.
Kje je umetnikovo mesto?
Miško Kranjec je tam.
Zato je pogovor z njim živahen, razburljiv, bogat, kot vse tam, kjer je človek.
Sprva sploh ni hotel slišati o kakem pogovoru. Pristal je iz posebnih vzrokov; predlagal je kavarno. Ker smo hoteli napraviti nekaj posnetkov, smo ga zvabili v redakcijo.
‘ Med vsem pogovorom bo popil tri kave, kadi skoraj nenehno, zamešal mi je skoraj vsa vprašanja, ki sem si jih bil napisal kar za dve strani. Povezuje misli. So vprašanja, kjer je skop, pri drugih se širje pogovori.
Začela sva pri Svobodah in prosvetnih di-uštvih, kjer je tudi sam član glavnega odbora. Ker sem ga nedavno videl na plenumu, sem začel kar tam, kjer se je takrat vrtel pogovor: pri ustanavljanju izobraževalnih središč, ki naj poživijo in vskla-jujejo izobraževanje odraslih. “Pa tudi sicer zadnje čase mnogo govorimo in pišemo o izobraževanju,« mu rečem.
»■Naši ljudje se neverjetno naglo spreminjajo, naš delavec se je v dvajsetih letih'šila spremenil. Pa tudi kmečki ljudje. Včasih tega takoj ne opazimo. Mislim pa, da ni enotnega recepta za vse izobraževalno delo, na vse strani. Prilike so v vsaki pokrajini drugačne: v Prekmurju drugačne od onih na Primorskem, drugačne od prilik na Kranjskem, razlike med ljudmi precejšnje. Praksa nam bo pokazala, kaj je kje primernejše. Misel o izobraževalnih središčih ni slaba, le da bi oblike izobraževanja ne postale puste, birokratske. Zdi se mi, da preveč pozabljamo na radio, televizijo, ko bo široko zajela naše delavske revirje, naše vasi.«
»Zveza Svobod priporoča društvom, naj ustanovijo čim več televizijskih klubov.«
■»Da, čim več. Pozabljamo, da se dandanašnji preprosti človek pravzaprav nenehno izobražuje, in da bi te oblike, ki so že tu, same po sebi mikavne, morali še bolj izrabiti. Na primer — radio. Kmečki ljudje poslušajo radijske oddaje cel dan, po možnosti seve; ob vsem se učijo, od navadne izgovarjave po napovedovalcih, do jezikovnih pravilnosti, iz nasvetov za kmetijstvo, do znanstvenih izsledkov, politike, delavskega upravljanja. Kulturne dobrine — glasba, književnost — vse postaja dostopno ljudem tudi v najbolj oddaljenih krajih, in zdi se mi, da včasih pozabljamo, da ljudje daleč od našega glavnega mesta sprejemajo vse to s spoštovanjem. Televizija bo vse to le povzdignila. Ne smemo pozabiti tudi na pomen časnikov, morebiti celo bolj naših lokalnih, ki jih naši delavci in kmetje v celoti preberejo.«
Omenil sem mu vprašanje raznih -kriz«; vsak dan skoraj kdo iznajde kakšno novo krizo — od književnosti, dramatike, tako rekoč vse do čebelarstva: da le imamo kakšno krizo, pa smo zadovoljni. »Tudi amaterizem,« sem mu dejal, »pravijo, je v krizi. Se vam zdi, 'da je tako?«
“Živimo v dobi naglih sprememb, presnavljanj, preoblikovanj, prevrednotenj. Ne bi dejal, da je vse to kriza. Za naš amaterizem se ne bojim, ne film ne radio ga nista ubila in ga tudi ne bosta, ljudje si ravno tako želijo predstav, kakor so si jih nekoč, morebiti celo še bolj, kar pričajo polne dvorane, kakor sem videl, pa rtaj bo to v Prekmurju ali v Stražišču. Vprašanje je le, če bo amaterizem mogel nuditi ljudem, kar od njega pričakujejo. Ljudje so postali zahtevnejši, ravno zato, ker se njihovo obzorje naglo širi in ker njihov okus raste. Toda treba je priznati, da so se tudi igralci razvili oziroma spretnejši so, boljši, čeprav prvič nastopijo na odru, kakor so bili nekoč, kar dokazuje tudi to, da se lotevajo težjih dram, celo tragedij, in da se Je nekdanja burka tako rekoč že popolnoma poslovila od naših odrov. Težave so bolj drugod: igrajo povečini mladi ljudje; ko se poročijo, se poslovijo od odra, tudi nadarjeni igralci; svojevrsten pojav, zelo pogost, ki ga skoraj ni pri pevcih: ti prihajajo na pevske vaje tudi potem, ko so poročeni, tudi potem nastopajo. Prepričan pa sem, da se bo to počasi spremenilo tudi pri igralcih. Treba bo spremeniti to zastarelo pojmovanje. Mislim, da je treba v ljudeh gojiti njihovo slo po ustvarjalnosti. Ravno tako pa mislim, da bomo sčasoma morali vzgojiti vrsto režiserjev, poklicnih seveda. Za uspešno, dobro amatersko dejavnost bo potreben tak širok stalni kader poklicnih režiserjev. Včasih se kaj malo vprašamo za novo uradniško moč, ali je potrebna ali ne, • toda vprašanje režiserjev postane za vsak kraj zares vprašanje.
Če brez poklicnih pevovodij in dirigentov ne gre, tudi brez poklicnih režiserjev ne bomo mogli vzdigniti amaterstva. Ravno tako ne razumem, zakaj ne bi smeli, recimo na koncu letne sezone primemo — enkratno — honorirati amaterje. Mar ne zahtevamo le preveč od njih, ko terjamo čim popolnejše petje, igranje, pozabljamo pa, da ti ljudje po dva, tri večere na teden izgubijo z Vajami, medtem ko se mi gremo na-
vadne zapečkarje, ki samo kritiziramo. Ne smemo pozabiti, da mnoge delavke in delavci, a tudi kmečki fantje in dekleta, včasih po dežju in snegu capljajo celo uro daleč na vaje, in da so poplačani za vso to požrtvovalnost, poleg golega zadoščenja, da pojejo, da igrajo — celo samo v zboru! z našo trdo kritiko, in morebiti s kozarcem vina po prireditvi. Mar je grdo, če jim za užitek, ki nam ga nudijo, kaj damo, celo ko so to pre-često ljudje s kaj vsakdanjimi plačami?! In mar so bila s tem pravila, čistost amaterizma kršena? Tako honoriranje ne more voditi do sle po profesionalizmu. Na sejah dremamo, pa vendar dobimo neko sejnino, tu smo pa tako občutljivi! Ža nogomet dopuščamo honoriranje — in ne vem, zakaj ga ne bi smeli?! — pri tej ljudski prizadevnosti, požrtvovalnosti pa smo postali tako občutljivi in zahtevni. Popolno amaterstvo je nekoč živelo vendarle v nekih drugačnih pogojih: bilo je po navadi tesno prepleteno z našo politično borbo oziroma: politično borbo smo prenašali na prireditve, in kakor je naše politično delo bilo čisto amaterstvo, je moralo biti čisto amaterstvo tudi vse drugo, kar je bilo v zvezi s to borbo. Toda ne bomo mar še vedno prepotrebnega, še vedno dovolj živega amaterizma zavrli ravno s tem, da od teh ljudi zahtevamo zgolj žrtev, nagrajujemo jih pa v najboljšem primeru le s ploskanjem? in to za
vse njihove često zelo velike napore!«
»Kakšna, mislite, bi morala biti glavna naloga Svobod in prosvetnih društev?«
»Te naloge in vloga Svobod in prosvetnih drušiev so že določene po statutu, sproti pa jih rešuje in postavlja predsedstvo ali pa plenum. Brez dvoma morajo imeti Svobode vodilno vlogo v izobraževanju svojih članov, a nasploh vsega svojega okolja, z izrabljanjem vseh mogočih sredstev, ki so nam na razpolago, od navadnih predavanj, ki naj bi bila živa, mikavna, ne pretežka, mimo filma, kjer le prečesto grešimo z izborom slabših filmov, mimo iger, pevskih zborov, godb, vse do radia in televizije, in seve tudi do knjige. Zdi se mi, da se naše Svobode včasih nekaka ne znajdejo v današnjem življenju, ko je, recimo pred vojno njihova vloga bila le precej drugačna, in smo se z vsem drugim v spremenjenih razmerah otresli tudi revolucionarnosti. A Svobode morajo biti še vedno revolucionarne, v kulturi, v človeški miselnosti, v boju proti zaostalosti — in če pomislimo, da neposredno vplivajo na naše delavstvo, ki prek delavskih svetov vodi in upravlja naša podjetja, potem nas tu čaka dokaj dragocenih nalog. Svobode morajo biti gospodar kulture v svojem okolišu.«
“V čem je po Vašem mnenju bistvo kulturnega procesa danes pri nas? In — kaj menite o delitvi, s katero smo v teoriji sicer že davno obračunali, v praksi pa je še vedno živa, na tako imenovano vrhunsko kulturo in tako imenovano delavsko, ljudsko kulturo.«
“Nekoč smo govorili — proletarska kultura, ki smo jo skušali napraviti za močno razredno orožje, s prizvokom politične borbe. Mislim, da mora delavski razred pri nas stremeti za nedeljivostjo kulture — razume se: delavska kultura bo morala vzra-sti, kakor to tudi drugače ni mogoče. Za mnoge ljudi s še ne prebolelo meščansko miselnostjo pomeni delavska kultura nekaj vulgarnega, primitivnega, čemur da je treba postaviti nasproti višjo, čistejšo, plemenitejšo. Toda mar hoče delavski razred zares primitivizem, vulgarnost v kulturi? Če pa je naloga delavskega razreda, da postavi vsebino celotnega našega življenja na višjo, popolnejšo stopnjo, mar naj potem ravno v kulturi zagovarjamo primitivizem in težimo k njemu? Zakaj je treba tu zamenjavati naše dolžnosti do vzgoje, s kulturnim stremljenjem? Kje, kdaj je kdo postavil .meje razvoju delavske kulture? Mislim, višini te kulture? Toda — mar so tej kulturi potrebne vse miselne akrobacije, vsi »estetski« izcedki preteklosti, še bolj zdanjosti, in mar naj to celo vsiljujemo delavstvu, ko še ne more vsega dovolj presojati? Nisem za anarhijo v kulturi, in zdi se mi, da včasih pojem »svobode« zamenjujemo s čisto drugimi, kočljivimi pojmi. Vrhunska kultura pomeni v bistvu staro pravljico o črnem in belem kruhu. Umetnine so lahko dostopnejše za vse, lahko težje, ne morejo se pa deliti na sloje, plasti; ne more biti umetnosti za izbrance in umetnosti za mase. Težnje po neki vrhunski kulturi so tu, prihajajo iz vrst preostale meščanske miselnosti, ki se je sicer sprijaznila recimo s spremembami v politiki, v gospodarstvu — kaj drugega ji pač ni kazalo, ki pa
se je zavedela naše nekoliko »bolne«1 točke; v umetnosti, nasploh v kulturi. In tako tu zasledimo vrsto vseh mogočih tendenc, smeri, modernizma za vsako ceno, odmikanja od stvarnosti v svet podzavesti, od umij ivosti do metaforičnih ugank, v glasbi od zametavanja zadnjih ostankov nekih melodij, »viž«, do golega ritma, slikarji so tako rekoč čez noč vrgli čez plot vse, kar so počeli celo življenje, in tako rekoč tudi čez noč »dosegli« raven evropskega slikarstva.
Začela se je panika, nervoza iskanja za vsako ceno, povsod: vsi iščejo, redki so ostali, posebej v slikarstvu, ki niso odpotovali med iskalce.«
»Mislite, da iskanje-------?«
»Ne, ne,« je pohitel, »v umetnosti človek vedno išče, nikdar se ne sme zadovoljiti z nekimi starimi formulami, toda iskanje in dosežki, vse je v skladu z razvojem, ki je naraven. Išče človek v formi, išče v vsebini, se pravi — povsod se razvija, le da to iskanje nikdar ne sme biti akrobatika. Toda danes ti domala ne priznajo nikakih kvalitet, če nisi akrobat, in kakor rahlo podvomiš v tako zveličavnost, ne moreš biti umetnik. Zadnjič mi je nekdo še mlad, dokazoval, da se on v podzavesti bolj znajde kot v stvarnosti, kjer mu je dolgčas. — Pojavi, ki so s tem v zvezi, so včasih otročji: pesniki so zmetali skozi okno vsako podobnost v rimi, ponekod že tudi vsako Še naj-
bolj preprosto umljivost — in v nekem nemškem dnevniku sem moral nedavno brati celo dolgo stran razlage, pojasnjevanja ene same pesmi.«
»Kam naj potem seže umetnost?«
»Umetnost je rasla vedno iz sredine, iz življenja okrog sebe, in tudi temu življenju.«
»Mlad človek je že po naravi nagnjen k iskanju, se vam ne zdi?«
»Da, to je bilo tudi v naših časih in bo ostalo vekomaj; ljudem se zdi že nekaj sila velikega, če v vsakem stavku napišejo nekaj besed z drugačno pisavo, postavljajo čim več po-mišljajev, pik. Veste — vsak otrok nekoč »iznajde« hodulje, nekaj časa hodi okoli z njimi kakor nor, dokler si ali ne obdrgne le preveč nosu, ali pa se preobje take hoje, in začne spet s čisto navadno človeško hojo.«
V pogovoru se nama je vse pomešalo. Nenadoma sva govorila o — Kranju, Stražišču, spet o amaterizmu, Svobodah, o levem in desnem bregu tega Kranja, kjer je v starem mestu še vedno glavni konsument in nosilec kulture meščanstvo, čeprav že deloma novo, nekakšno »socialistično«, medtem ko je na desnem bregu precej drugače. »Tu tudi,« je rekel, »Svobode živijo. Tu študentje živo delajo v Svobodah, tu se ne odtegujejo tisti sredini, iz katere prihajajo. Cisto drugačne so razmere na levem bregu. Naši študentje — po gimnazijah je nekako še vse v redu, in to povsod — toda nekje na univerzi se nenadoma to spremeni. Mi bi pa morali doseči, da bi mladi ljudje ohranili svojo zdravo miselnost, ali pa prišli do nje, tudi na univerzi, tudi potem, ko se »udomačijo« v izobrazbi, v kulturi, in da je ta študent na univerzi, še vedno nekje povezan s svojo sredino.«
Spet sva prešla v literaturo. »Kaj menite,« sem vprašal, »kakšen naj bo junak našega časa, v literaturi, menim? Vzemimo vašo literaturo: v »Zgubljeni veri« je bil to intelektualec, ki ga je življenje zaradi neskladnosti nagrizlo, in ki v nekem usodnem trenutku (leto 1848!) zgubi orientacijo in vso vero v prihodnost. V romanu »Zemlja se z nami premika« je to nekdanji kmečki aktivist Koudila, ki preutrujen ne more več slediti razvoju in se zateče k zemlji in se je oprime, ki se pa vendar ne izgubi, pač pa spozna edino možnost nadaljnjega razvoja v naprednih tokovih, vrne se v vrste tistih, ki jih je nekoč sam vodil, in čeprav zdaj le še skuša pomagati, gre z njimi dalje. A to je bilo tako rekoč »včeraj«, kaj pa danes — kje je iskati junaka današnjega časa?«
»Nekateri kritiki — a še ni daleč čas, ko so to bili skoraj vsi — me nenehno napotujejo nazaj v Prekmurje, med moje sezonce. Ampak junak našega časa, če ste ga že tako imenovali, je danes drugje, le da ta uborna kritika ne ve ničesar o našem času, pa tudi o Prekmurju ne. Svet iz mojih predvojnih del je oni svet. kakršen je zaživel med dvema vojnama, od leta 1918 dalje, ko je Prekmurje še tičalo v blatu, močvirju, v pradavnosti, , Vse to se je moralo umakniti današnjemu času, danes so tam suhe ceste, danes je tam zadružni dom, tam danes vsak teden nalagajo na kamione živino, nekoč smo pa tam okrog. otroci ribe lovili, in divje race so nam letale nad glavami. Sezoncev, kakršne sem opisoval
Predsednik republike je odlikoval pisatelja Miška Kranjca z Redom zasluge za narod 1. stopnje. Ob tej priložnosti smo pisatelja zaprosili za razgovor o aktualnih kulturnih vprašanjih
in prikazoval nekoč, ta tako rekoč »večni« problem Prekmurja, danes v resnici ni več: sezonstvo ni več problem Prekmurja, ali vsaj ne poglavitni, pač pa ga je treba spraviti pod drugačno zaglavje — na področje prevzgoje,.preorientacije našega človeka. Sezonski delavec danes z akordnim delom mnogo več zasluži kakor redni delavec, in potem lahko zimo-doma prečepi pri peči. Sezonstvu vzroki niso v neki neizbežnosti, pač pa v njegovih boljših pogojih. Nekoč je sezonstvo bilo obdobje prehoda med kmečkim življenjem in stalnim delavcem, z moralnim prevrednotenjem od fevdalizma, »prek Pariza«, da se tako izrazim, do nastajanja morale delavskega razreda. Kaj naj torej danes pisatelj počne s temi sezonci, nekakšnimi »zapečkarji« delavstva? Težišče prehaja v tovarne in mesta. Seve — naš delavec, kakršen nastaja, se mi zdi, se temeljito razlikuje od nekdanjega “klasičnega delavca«, in kakršen v nekem pogledu še živi v svetu, ki je vezan samo na tovarno in na svojo družino z vmesno potjo z avtobusom ali železnico ali kako drugače. Naš povečini še niha med zemljo in tovarno, zaradi posebnih okoliščin, v teh razmerah z zaslužkom v tovarnah utrjuje svojo drobnozemljiško lastnino. Toda mar bo tak ostal? Naš delavec postaja gospodar tovarne, ne njen suženj, in ta zavest vodilnega, ustvarjalnega člena v družbi, v njeni kulturi, nasploh v vsem, ga bo morala čedalje bolj odtrgovati od starega načina življenja, ga dejansko že odbr-guje in postavlja nove položaje, kar je marsikje že močno čutiti.
Junak našega časa, mislim za literaturo, ni konstantna, že ustaljena podoba. In če sem ga v »Zgubljeni veri« prikazal intelektualca, ki je zdvomil, v romanu »Zemlja se z nami premika« kmečkega aktivista, ki se grabi spet za zemljo, ker v nečem ne more dalje, čeprav čuti, da je treba dalje, »Kriza« Breliha in Koudile je že mimo, preboleli smo jo. Nadaljeval 'bom, ko končam prvi dve knjigi Štirinajste, analizo naše družbe, našega časa: nadaljevanje »Zgubljene vere«, kot druga knjiga, bo prikaz naše inteligence z naslonitvijo deloma na nekdanje, a vendar že spremenjeno meščanstvo, deloma z naslonitvijo na socializem, tudi s to socialistično legitimacijo v žepu, ki si pa skuša prilastiti vsaj kulturo, in vsaj vodilno vlogo v našem spreminjajočem se svetu, se pravi: njemu duhovni svet z umetnostjo, delavcu posvetovalni glas, in glas sodelovanja, pritegovanja in — delo ob stroju. Naslednje, zadnje leto iz te »trilogije« pa naj bi prikazalo našega delavca, ki se trga iz svojega drobno-lastništva, in kako prek raznih form — delavskih svetov, prek kulturne dejavnosti prehaja na nove položaje, postaja ustvarjalec, postaja vodilni element prihajajočih časov. To so na prvi pogled »tezni romani« — toda, kaj hočemo, če so te »teze« v resnici bistvo našega življenja? Nisem jih jaz, zaradi romanov, vnesel v to življenje — tam sem jih našel, in take, žive, jih bom tudi poskušal prikazati.«
»Kaj menite o slovenskem revuti-nem življenju? Je potrebna še ena revija v Ljubljani?«
»Ne vidim nikake posebne potrebe, če bi se stvari pametno uredile, razen če bi seveda »produkcija« bila tolikšna, da bi nam ena ne bila dovolj. Zdi se mi, da bi mladi književniki že zdavnaj morali biti v »Naši sodobnosti«, saj teža ustvarjalnosti prehaja nanje. Prav mladi, ki jim je nekoč »generacijska« opredelitev služila za ofenzivo na vse strani, danes pa se jim spreminja v defenzivo, bi morali te opredelitve razbiti. Ne vem, zakaj naj bi se ljudje delili po generacijah, namesto po idejnosti. In razume se — na kvaliteto ne smemo pozabiti. Navsezadnje bi potem vsaka generacija, ki pride, morala započeti z novo revijo, a kultura se vendar nadaljuje, iz rok v roke.«
»Pravijo,« sem mu rekel, »da je kulturno življenje v drugih središčih naše države mnogo živahnejše kot pri nas.«
»Morebiti .živahnejše’, vprašanje je le, če je kvalitetnejše, jasnejše. Sem bolj za našo .umirjenost’.«
»Kaj mislite o sodobni slovenski dramatiki? Je res v krizi, kot nekateri pravijo?«
Nikoli nismo imeli nepretrganega dramatičnega razvoja, še manj, recimo — na cankarjevski višini. Sicer se pa danes piše več kot kdajkoli prej.«
»Dovolite še eno vprašanje: kaj sodite o naših časnikih? O slovenskem novinarstvu nasploh?«
»Bil sem pravzaprav vse življenje tudi novinar — čeprav amater. Od mojih skoraj pet sto stvari, ki sem jih bil napisal, je dve tretjini bilo tiskanih v časnikih, feljtonov, novel, člankov, razprav. Nikdar ne bi smeli pozabiti na silen vpliv, ki ga imajo časniki na naše življenje, čeprav se nam zdi, da ravno v časnikih vse stvari nekako hitro odmrejo. Zdi se mi pa, da je v splošnem na dostojni višini, kolikor se to včasih da opraviti pri primitivnih časnikarskih sredstvih, ki jih imamo na razpolago.«
* s:- =t
Ko sva končala pogovor, sem bil jaz — mnogo mlajši od njega — zbit in utrujen, pisatelj pa je svež in živahen odhajal, kakor je bil prišel v našo redakcijo. Mislim, da tudi ta podatek sodi v intervju.
MILOŠ MIKELN
— Drugih znakov krize pa ne vidim.
— Prihodnost je na levem bregu!
— Kritiki me neprestano naganjajo nazaj v Prekmurje. Ta uborna kritika ne razume ničesar...
Vse, od umetnosti do izobraževanja, mora najti tega človeka in vprašanja v njen..
ZAPOZNEL FILMSKI ZAPIS S SVETOVNE RAZSTAVI.
1	... <
Smotrni nered
T"*4 oročevalec o poslednjih dneh Sve-tovne razstave 1958 ima pred poprejšnjimi tovariši reporterji zavidljivo prednost: ni se mu treba bati, da bi s svojim poročilom znižal število obiskovalcev razstave ali. da bi spravljal v slabo voljo »Potnikove" popotnike, ki so ze zdavnaj prekoračili določeni numerus clau-sus za Slovenijo, 2000 popotnikov, da o višku jugoslovanskih popotnikov ne govorimo. Tudi se mu ni treba bati, da bi zavoljo — sicer docela točnih podatkov — protestiral Commisaiire General du Gou-vernement, ’.e Baron Moens de Fernig, ali pa sama samcata Royaume de Belgipue po kakem »pooblaščenem diplomatskem zastopniku-. Ta neznatna prednost utegne pokazati bolj pristni obraz v našem svetu tolikanj preplašene gospe Resnice.
Seveda: na bruseljsko svetovno žegna-nje me niso poslali in La Cinemathepue de Belgipue' me tjakaj ni povabila v goste, da bi o tem pisal reportažo. In če je komu kdo dejal, da je v štirih dneh — tako dolgi so bili ofjcialni bruseljski izleti — videl svetovno razstavo, se je prav tako pogumno pobahal, kot bi se bil jaz, če bi trdil, da sem v osmih dneh spoznal v Grand Auditoriju cvet filmske kulture, čeprav sem tamkai videl razen »12 najboljših filmov vseh časov« še kakih 40, večidel' izrednih, tako imenovanih »manj znanih in nepriznanih del«. Zategadelj je pričujoče poročilo zapisek le najbolj neposrednih, bežnih vtisov in doživetij.
BUSSINES
m ik pred odhodom na veliko filmsko
I predstavo sem srečal prijatelja
* dr. Vogelnika, ki se je tiste dni vrnil iz Bruslja. Vneto me je posvaril pred brezobzirnimi internacionalnimi kupci in posebej pred hladnokrvnimi belgijskimi zaslužkarji. Glede na doživetja v Italiji in v Švici pa sem se počutil utrjenega. Žal sem se že dva dni kasneje, po prvem srečanju z Brusljem in s svetovno razstavo, moral s trpkim humorjem spomniti na prijateljsko svarilo. Se dandanes sem prepričan. da bodo Belgijci znali kaj smotrno izrabiti milijardne profite, ki so jih v šestih mesecih na tisoč načinov znali iztisniti iz 41 milijonov privilegiranih ljudi našega planeta. Teže pa razumem tistih sto ukan, s katerimi se jim je ljubilo tako cinično iztisniti iz mene borih 500 Bf. Seveda, zrno do zrna pogača... Toda vse je bilo v tolikšni medsebojni zvezi, vse tako sistematično pedantno preračunano, da mi je zaprlo sapo, čeprav že dolgo hiram za boleznijo, zavoljo katere ne razlikujem stotaka od tisočaka. Tamkaj pa sem že po dveh dneh natančno razlikoval med seboj vse belgijske ficke.
Začelo se, je pravzaprav že na meji: belgijskemu cariniku sem hkrati z drugimi prenatrpanimi popotniki izjavil, da nimam s seboj nič prepovedanega, nakar me je hudo ozmerjal, češ da doslej še noben Jugoslovan ni pripotoval brez slivovke in preveč cigaret. Mladenič v informacijski pisarni na Gar du Midi, ki naj bi na mojo prošnjo poizvedel pri Belgijski kinoteki, kje stanujem, je bil iz konkurenčnih razlogov — kajti on deli stanovanja — tako hud da me 'je vpričo kakih petdesetih ljudi napodil iz pisarne. Ker sem potreboval za samostojno telefoniranje tri novce po en frank, sem moral izmenjati 100 Bf in sem jih dobil nazaj 95. Taksimeter je kazal 40 Bf. šofer je dejal, naj mu iih plačam 50. in ker sem imel ravno denarnico odprto. je iz nie potegnil še 10 Bf. češ da ima zadnje dni »Expoja« ogromno dela in da bi se mu prilegel vrček piva. V kinoteki so mi dali izkaznice za obisk razstave in vseh filmskih predstav. Toda tramvajski sprevodnik mi je hkrati z vozovnico dal tudi vstopnico na razstavo za 30 frankov, ke. sem se mu skušal upirati, me je ze^lo glasno vpričo vseh opozoril, da nisem dejal, da vstopnice ne potrebujem. Ker sem prinesel s seboj kakih 5 kg brošuric »Le film you-goslave« — ob podpori našega Sveta sem jih improviziral, da bi ne bil prišel praznih rok _ je zoper težo mojega kovčka protestiral garderober Gar du Midi. eleganten gospod z očali, ki se mi je zdel jako sme-
šen, dokler nisem spoznal, da ga ni na Slovenskem univerzitetnega profesorja, ki bi se tako suvereno dostojanstveno obnašal, kot se obnašajo v Belgiji vsi, vsak v svojem kvalificiranem ali nekvalificiranem poklicu.
#
T a večer prvega dne sem ugotovil, da se nisem ne vozil ne jedel, da nisem ne gledal in ne telefoniral, da bi me ne bili v kakršnikoli obliki ogoljufali. Izraz je najbrž jako neprikladen za belgijske pojme. Toda, bogme, z bolj preudarnim, z bolj .treznim narodom se doslej še nisem v življenju srečal. S posamezniki — v Ljubljani, toda s celoto, z narodom — ne. Kasneje sem izvedel, da so prvi dan razstave v milijonskem mestu Bruslju, ki je tisti hip postalo zgolj zaledje sejmu, vse podražili za 300/o. Nikjer niso prodali gostu juhe. če ni naročil še drugih jedi. Na en menu natakar ni smel prinesti dveh priborov, da bi lahko gost izdatno jedačo delil s tovarišem. »Bu-ssines« je zavladal tudi nad našo nacionalno restavracijo na razstavišču — ob koncu razstave je bila jako odlikovana — kajti tudi na tako rekoč jugoslovanskem ozemlju v Belgiji niso sprejemali dinarjev, temveč po 40 Bf za šibko porcijo čevabčičev. Vožnja z najhitrejšim
dvigalom sveta na 102 m visok Atomij — 60 Bf, po desetih minutah pa — kot ovca v čredi — spet nazaj na zemljo. Štirinadstropna vatikanska restavracija z neonskim napisom »Civitas Del« je prenatrpana, katoliške kmečke zadruge Belgije in Francije spravljajo svoje bogate pridelke v denar. Freske, reprodukcije, katakombe ... v temačni sobici z velikim napisom »Eccle-sia silentii« visi portret ostrega, jezuitskega obraza gospoda Stepinca med fotografijami Berama, Mind'szentyja... Za paviljonom, na trati, je razstavljen motorizirani nekajtonski zvon, ki zna tudi potrkavati. Da, tudi poklic mežnai'ja se bo poslej moderniziral!
Težko doumljiv nered, kjer lahko voziš ali hodiš po desni ali levi — toda premišljen, smotrn nered. Njegov cilj: bussines. In še: propagandna bitka za ugled dežel, k; razstavljajo. Vrhunec bitke: Rusi s sput-niki, Američani z modnimi revijami. Rusi s kinopanoramo, Američani s circaramo. Toda prvo nagrado osvoje — Cehi, jn sicer s fantastičnimi pridobitvami sodobne tehnike, ki pa so jih znali z evropskim okusom embalirati. — Jugoslovani smo prejeli eno izmed 32 zlatih medalj in visoko pohvalo za svojo kulinarično umetnost. Največja privlačnost našega paviljona pa so bile — ne kinoprojektor »Iskra« ali domači Dieslov motor — temveč lutke, minuciozne umetnine, življenjsko delo Beograjčanke Dušanke Bulojič. Neprestano so jih fotografirali, o njih so pisali časopisi domala po vsem svetu in njihove podobe
je prenašala evropska televizija. In velik uspeh seveda — naša nacionalna lectarija: tkanine, rute, prti, filigram ...
#
fkj a pol droga spuščene zastave pobož-' Im njh dežel zavoljo papeževe smrti, cvetje pod Leninovim kipom in pod kipom Pija XII., nenehni bolj ali manj domiselni propagandni spopadi in pretirani, pohlepni lov za franki pa niso mogli demantirati pomembne resnice o Svetovni razstavi 1958. ki jp je vodja našega paviljona Iztok Žagar takole formuliral: »Kljub ogromnemu številu 41 milijonov obiskovalcev različnih ras, veroizpovedi in nazi-ranj ni prišlo v 6 mesecih razstave niti do enega konflikta. To dejstvo manifestira in potrjuje našo misel, da si ljudje vsega sveta želimo mir, da bi do vojne nikoli več ne prišlo, če bi odločale množice, in da je edino reajna taka politika, ki z razpoloženjem človeštva računa jn po njem uravnava svoja dejanja ...«
Oba posnetka sta iz Eisensteinovega filma »Ivan Grozni II. del«, ki je bil predvajan na svetovni razstavi v Bruslju. Tega filma doslej pri nas še nismo videii.
HAPPY-END
»ed fantastičnimi gradnjami, manife-|y I stacijami sodobne statike in arhitekture, stoji solidna palača starejšega datuma Grand Auditorium z dva tisoč udobnimi, na novo prevlečenimi žametnimi sedeži. V tem razsežnem prostoru \ so gledale med 12. jn 18. oktobrom od pol enajstih pa tja do polnoči filme tri, štiri evropske filmske generacije: od stark z lornjoni in z osivelimi meljesovskimi bradicami, do z rdečim puhom poraščenih in razkuštranih filmofilov, ki izvirajo iz neposrednih povojnih let. Okras najbolj privlačnih predstav ob navzočnosti Renoira in De Sice pa so bile seveda zelo lepe ženske, ki samo po naključju še niso velike filmske igralke.
O svojevrstni atraktivnosti nekaterih izmed.teh seans sta poročala že naš radio in tisk. Skratka: 117 filmskih zgodovinarjev iz 26 dežel je razglasilo »12 najboljših filmov vseh časov«: Oklepnico »Potemkin«, Lov za ziafom. Tatove koles, Devico Orleansko, Veliko iluzijo, Pohlep, Nestrpnost, Mater, Državljana Keana, Zemljo, Poslednjega moža in Kabinet doktorja Ca-ligarija. — V času prireditve je agirala tako imenovana druga žirija, ki so jo sestavljali mednarodno priznani mladi filmski ustvarjalci: Robert Aldrich iz ZDA, Alexandre Astruc iz Francije, Juan-Anto-nio Bardem iz Španije, Mjchel Cacoyannis iz Grčije, Alexamder Mackendrick iz Anglije. Francesco Maselli iz Italije in Indi-
jec Satayajit Ray. »Druga žirija« naj bi bila po vidiku »še aktualne pomembnosti« izbrala »najboljši« film vseh časov, ki naj bi ga bili predvajali za zaključek velike mednarodne filmske prireditve. Žirija pa se za en sam prvi in najboljši film ni mogla odločiti ter je predložila zbranim tisočem poslušalcev po abecednem redu seznam naslednjih »6 najboljših filmov sveta«: Oklepnico »Potemkin«, Lov za zlatom, Tatove koles, Devico Orleansko. Veliko iluzijo in Mater. Po bučnem negodovanju senzacij žejne publike in po ostrih napadih na člane žirije, ki so sedeli za mizo pred razsežnim filmskim platnom in se dokaj pogumno prepirali z izzivalci, so predvajali za poslednjo predstavo Clairov film iz 1923. leta »Svoboda pripada nam«.
■rvr ljub temu, da je bilo za vse nas ponovno srečanje z najboljšimi mojstrovinami filmske kulture pomembno doživetje, ki ga je kalila le preveč poudarjena in na bussines preračunana atraktivnost, so bili — vsaj zame — bolj zanimivi postranski dogodki. Ne le, da smo ob navzočnosti velikega igralca Nikolaja Cerkasova doživeli premiero poslednje Eisensteinove mojstrovine Ivan Grozni, II. del, temveč smo imeli priložnost videti vrsto resda »neznanih« del. Naj omenim med njimi »Dejanja in ljudi« z Moskvinom v glavni vlogi iz leta 1929, Pabstove »Skrivnosti duše« iz leta 1926, »Vojčka«, filmsko interpretacijo znanega Buchnerjevega odrskega dela iz leta 1950, Ingeborg Holm švedskega režiserja Sjo-strdma iz 1913, filmsko reportažo o Eisensteinovem življenju in delu, filmski dokument iz druge vojne, pretresljiv Hustonov »San Pietro«, »Tako življenje« — imenitno češko socialno študijo iz leta 1929, režiserja Protazanova prvo filmsko interpretacijo »Enainštiridesetega« iz 1927. leta, nemški ekspresionistični deli »Dvoriščne stopnice« iz 1921 in »Cesto« režiserja Gru-neja iz leta 1923, in vsaj še Mayev »Asfalt«, iz Teta 1928. — Razen bogatega obrobnega repertorja, obiska ameriške circara-me in sovjetske kinopamorame, sta bila dokaj zanimiva oba diskusijska sestanka na temi »Zakaj in kako se filmi starajo«, pod
vodstvom Georgesa Sadoula, in pa »Mlada kritika in 'zgodovina filma«. Na prvem je bilo govora o vsebinskih jn stilnih kvalitetah »postaranih« in »nepostaranih« klasičnih filmskih del. Po uvodnem protestu »mladih kritikov«, po katerem jim je delitev kritike na »mlado« in »staro« nevzdržna, češ da tudi kritike ni mogoče karakte-rizirati po generacijah, temveč po nazorskih izhodiščih, so tudi »mladi« kritiki razlagali svoj odnos do zgodovine filma po bolj estetsko oziroma po bolj vsebinsko-sociološko poudarjenih vidikov. Torej v drugačnih izmerah in formah problem, ki je znan tudi pri nas.
Za podrobnejši študij poslednje mednarodne velike filmske prireditve je pomembna zajetna knjiga s podatki o rezultatih izbiranja »najboljših filmov vseh časov« in z Zanimivim historičnim gradivom o izbranih filmih, med katerim nahajamo na primer tudi izčrpne cenzurne obrazložitve. zavoljo katerih so cenzorji prepovedovali predstave Oklepnjce »Potemkin«, oziroma so njene predstave dovoljevali pod pogojem, da so izstrigli iz filma natančno določene prizore. Nič manj zanimiv ni seznam vseh filmov, ki smo ji A vsi člani žirije v svojem prvem spisku »30 najboljših filmov sveta« navedli. In navedli smo nič več in nič manj kot 598 filmov v celoti. Za nekatere izmed njih je bil seveda oddan tudi le po en glas. Ne glede na to pa predstavlja ta seznam nedvomno najboljše, kar je bilo v šestdesetih letih filmske zgodovine, od 1895 do 1955, ustvarjenega na svetu.
#
|~voslednja velika filmska prireditev
r* Svetovne razstave 1958 je tedaj po-
* membna vsaj po tem, da je z izbiro »najboljših filmov« določila neke enotne, bolj ^klasične«, bolj epohalne kriterije, kar utegne vplivati ne le na filmsko publicistiko po vsem svetu ali na bolj enotno in globlje obravnavhinje posameznih obdobij in del v bodočih filmskih zgodovinah, temveč tudi1 neposredno na sodobno filmsko ustvarjalnost.
Ko smo odhajali od zadnje filmske predstave, so pred Auditoriumom pršili mogočni raznobarvni vodometi in med njimi je bučeče gorel visok plamen, eden izmed simbolov mednarodne prireditve. Po razmočenih tleh so nemirno stopicale noge na desetine tisočev poslednjih obiskovalcev, in reka se je valila proti streliščem in zabaviščem, proti posebej zgrajenemu in ograjenemu «Mestu zabav«, kjer so se do ranega jutra srečavali in plesali in se veselili belci in črnci in mulatke in uniformirani ter verjetno tudi neunifomirani duhovniki, skratka ljudje različnih ras in ver in nazorov, ki so imeli med dvema in pol milijarde ljudi na našem planetu to možnost in privilegij, da so si lahko ogledali »cir-censes« in si privoščili »panem« sodobnega sveta. In naslednjo, poslednjo noč, so pognali na razstavišču za slovesni zaključek v zjrafc šest ton raket.., Tedaj smo se že vozili iz velikega mesta Bruslja, ki se bo — in ni dvoma, da se bo lahko zelo izdatno — odpočilo ter se naužilo plodov svoje prizadevne spretnosti.
#
X T si,' ki pišemo s poti po tujini repor-\f taže, vselej napravimo nevljudno napako. Nihče izmed nas se namreč ne spomni in se vsaj z lepo besedo ne zahvali vsem tistim, ki nam potovanja omogočajo. Ne mislim na uradne ustanove ali na podjetja, ki so na takih popotovanjih kakorkoli zainteresirana. Mislim na ducat ljudi, ki nam pomagajo na pot s svojim drobnim, tihim delom, s sto neznanimi uslugami, jn ki sami morda zlepa nimajo priložnosti, da bi prestopili domači prag. Mislim na vse anonimne in znane prijatelje od »Putnikove« informatorke, ki i izračuna in nam napiše »vozno rundo«, do prizadevnih in ljubeznivih tovarišic Česni-kove, Bravuičarjeve. Žagarjeve, fciemen-čjčeve in tovarišev Poliča, Butine, Bartela, ki nam prijazno in potrpežljivo pomagajo utirati poti skozi gmoto formularjev in skozj katakombe deviznih predpisov. Naj mi dovolijo, da se jim posebej zn pomoč pri priprnivah na pot v Rfdgijo prisrčno zahvalim.	F. BRENK
Vsakdanje življenje na filmskem platnu
Sloveniji so začeli predvajati hrvateki film podjetja »Ja-dran-film« — »H-8«. Ta film je na letošnjem puljskem festivalu prejel prvo nagrado kot najboljši film jugoslovanske filmske proizvodnje, mimo tega pa še pet drugih nagrad.
S filmom »H-8« smo dobili novo
režisersko ime — Nikolo Tanho-ferja. ki se je pokazal mojster svojega dela. Tudi najišibkejša točka jugoslovanskih scenarijev, filmski dialog, je bila v tem filmu dobra po zaslugi scenaristov Zvonimira Benkoviča in Tomislava Butorca. Z dobro fotografijo pa se je uveljavil snemalec Slavko Zalar.
V filmu je več zelo dobro odigranih vlog, ki so jih podali Mia Oremovič. Mira Nikolič, Marija Kohn, Boris Buzančič, Tonči Vrdoljak, Stane Sever, Antun Nalis in drugi.
Film »H-8« ima za osnovo resnično prometno nesrečo, ki se je zgodila lani 14- avgusta na avtomobilski cesti Beograd—Zagreb, ko je avtobus trčil v tovornjak in 1e pri tem osem ljudi izgubilo življenje.
Film pa samo zaradi tega ne bi bil vreden tolike pozornosti, ko ne bi prikazoval tudi življenjskih usod in malih ter velikih težav potnikov. Prav to prikazovanje vsakdanjega življenja preprostih ljudi mu daje tisto toplino in človeško vrednost, ki ga dvigata nad povprečje. Tu je oče. ki, nikoli ni mogel sporočiti sinu. da ga ie razočaral; igralec, ki je propadel; mladenič, ki je v avtobusu zamenjal prostor z dekletom. pa se ji nikoli ne bo mogel zahvaliti, ko mu je prav s tem rešila življenje; vojak odhaja na dopust. da b:i videl sina; propadli šofer. ki se ie odvadil pijače, skuja znova začeti človeka dostojno življenje. da bj mogel biti rednik družini.
Mogoče bo imel kdo kaj pripomniti na načun nekaterih reportažnih potez filma; pri tako dragocenem človeškem dokumentu na na to zlahka pozabimo.	F- S.
Marijan Sovrič in Falijan Sovagnič v Filmu »H - 8«
»BIAVSKA ENO TITO ST
27. novembra 1958
Ta teden
derem
J. PUTRAMENT:
« \
Ko sem odložil roman »Resničnost« poljskega pisatelja Jerzyja Putramen-ta, sem se domislil tehle reči:
—	poljski pisatelji so še vedno razmeroma' redki gostje na našem knjižnem trgu, posebej še sodobniki;
—	snov Putramentovega romana je resnično zanimiva in obenem opozarja na podobne možnosti v slovenski književnosti;
—	še zanimiveje bi bilo prebrati kako (jelo iz življenja sodobne Poljske.
Prva in zadnja misel naj ostaneta zapisani zgolj kot ugotovitvi ali želji, medtem ko si lahko drugo nekoliko pobliže ogledamo, saj se ta najneposred-neje tiče romana.
Jerzy Putrament je sodobni poljski pisatelj. V romanu »Resničnost«, ki je prvo njegovo delo prevedeno v slovenščino, opisuje predvojno Poljsko. S tem smo povedali seveda samo pol resnice: »Resničnost« ne razgrinja pred bralcem široke panorame predvojnega poljskega življenja, ampak je zaostrena v konflikt med naprednimi in reakcionarnimi silami. V letih pred drugo svetovno vojno, ko je fašizem že pokazal svo-jo zobe v Španiji, se je tudi na Poljskem pričela ostra diferenciacija političnih sil. — Desničarsko usmerjeni elementi so se pričeli odkriio navduševati za Hitlerja, preganjanje Židov se je stopnjevalo iz dneva v dan in pritisk, ki mu je bil izpostavljen delavski razred, je neusmiljeno naraščal. V te nemirne čase je postavljeno dogajanje Pu-tramentovega romana. Pisatelj opisuje skupino izobražencev, ki se je iz različnih idejnih izhodišč odločno preusmerila k marksizmu in antifašizmu ter pričela izdajati časnik »Resničnost«, ki si je kmalu pridobil med množicami veliko veljavo. Oblasti obstoj lista, za katerega je upravičeno sumila, da je povezan z ilegalo KP Poljske, ni bil po srcu in ga je poskušala z vsemi sredstvi zatreti. Številne tiskovne tožbe, poskus infiltracije vohunov in slednjič obsodba glavnih sodelavcev zaradi protidr-žavnega delovanja, vse to je časopis slednjič pokopalo. Vendar je ta zmaga bila dokaj varljiva, saj je že nekaj mesecev zatem vdrl na Poljsko Hitler in je fašizem pokazal syoj pravi obraz.
Putrament je naslika! vrsto zanimivih likov iz. izobraženskih in delavskih vrst predvojne Poljske — hkrati pa odgrnil zaveso s politične zgradbe »demokratične Poljske«, ki se ni ustavila niti pred zločinom, kadar je šlo za interese vladajoče kaste.
Ob umoru študenta Ju-Ijusza Szuica, ki je bil in-sceniran precej podobno kot pri nas umor Djure Djakoviča, se nehote zaveš podobnih prilik, ki so pretresale predvojno Evropo na različnih koncih in pomisliš, da je prav, da pisatelji ne prezrejo tega časa in ljudi v njem, ki so krvaveli za revolucijo. Pri nas je Djakovičevo tragedijo opisal Ivan Potrč v kroniki »Zločin«, ogromno snovi pa je še zmeraj neobdelane.
Srečanje s poljskim pisateljem Putramentom bo bralca razgibalo s svojo snovjo, hkrati pa ga bo pritegnilo z napeto, tekočo pripovedjo.
KAJETAN KOVIC
roc
Otroci so lastnina nas staršev; ni. da bi o tem človek dvomil. Celo intabuliranj so na nas v ma/tičnih knjigah, kakor so na nas vpisani v zemljiški knjigi hiša. leha in boršt. Na otroke sta se intaibulirali tudi država in družba. Nekaj pravic do njih imajo tudi boter, botra, sorodniki in celo Sosedje. Ponekod je intabulirana nanje tudi cerkev. Narobe je le, ker porazdelitev teh lastninskih pravic ni natanko opredeljena in ker se meša z nekimi dolžnostmi. Mnogi se ravno zaradi teh dolžnosti kaj radi odpovedo lastništvu, mnogi <pa lastninske, pravice radi izrabljajo sebi v prid, jih pomešajo z nekimi globokimi čustvi ali pa tudi z najgršimi pretnjami. Pri tem ne matere ne očetje niso drug od drugega boljši.
Tako se je tudi Jelševec lepega dne spomnil na to svojo lastnino, ki se ji pravi — otroci. Zakaj ravno tega dne. bi komaj psihologizirajoči pripovedniki znali povedati. Morebiti, ker je, priložnostni delavec, imel ta dan nekaj denarja v žepu in si je upal k ženi, morebiti se je spomnil na otroke, na dom; res je namreč, kadar se že spomni na ženo. se spomni tudi na svoje otroke in takrat si. za primer, da bi ga žena in tašča napodili, vselej reče; »Pojdem in jima povem, da so otroci tudi moji. V matičnih knjigah je to natanko zapisano!« Ta dan je Jelševec dobil nekaj ijenarja; že od poldne je popival po gostilnah. Popoldne se je spomnil na ženo in ji zapretil zastran otrok, nato pa se je spomnil teh otrok samih z nekim očetovskim občutjem: »Otroci so resnično tudi moji. Že po nosovih jih lahko spoznaš. Pojdem in jih pogledam; reveži — zagotovo so čisto zapuščeni!« Bilo je. kakor da se mu je v srcu zares obudilo nekaj ljubezni do njegovih petih otrok.
Ko ga je že prevzeia taka ganjenost, se je domislil, da bi bjlo čisto v redu. celo zelo potrebno, da jim prinese kaj malega v dar; recimo — kakih oblekic, ki so jih zagotovo prepotrebni. Ko pa je pil naprej, plačal, je oblekice spremenil v bonbone in čokolado. »Otroci se tudi česa takega razvesele; po navadi še bolj kot oblekic!«
Ko pa je popil še tri Šilca žganja, je pozabil najprej na čokolado in nazadnje še na bonbone; ostala mu je srboritost, ki se je z njo tudi odpravil v hribe, da ženo ozmerja, taščo pa »vržem ven«.
Bila je jesen in pet Jelševčevih otrok je bilo razkropljenih po vrtu med sadnim drevjem, kri-? čali so ravno talko na moč kakor šoje. ki so se spreletavale po sosednjih sadovnjakih, k; z vrha hriba segajo po precej strmem rebru prav sem, globoko v grapo, do Jelševčeve hiše. Tudi otroci so jedli hruške in bili okrog ust moštnati, po obrazih nasploh umazani, ali pa v prevelikih ali premajhnih strganih oblekicah.
Ko so zagledali očeta, ki ga že skoraj dva meseca ni bilo domov, so debele buče utihnile kakor šoje. le da te lahko odlete pred nevarnostjo, pet Jelševčevih otrok pa ni imelo kam pobegniti. Pač — starejši štirje so smuknili kakor martinčki v grmovje v borštu, ki iz grape sega do njihovega vrta, do same hiše z južne strani. Le peti, ki mu je bilo šele poldrugo leto in je v sami srajčki, kakršne imajo dojenčki, zavezani na tilniku, z golim 'hrbtom, golim trebuščkom in nbžicami obsedel še dalje v travi, preplašeno strmel v očeta, ki ga skoraj niti poznal ni, in ravno tako dalje glodal hruško, čeprav bi bil najraje zajokal.
Glodal je hruško, namesto da bi bil jokal, iz kotov ust se mu je cedil mošt po bradi, ki je bila že vsa mastna. Tudi tista do popka segajoča srajčka je bila mastna, umazana, kakor če potok poplavi širok travnik in nasuje po njem pesek in blato. Debela rjava buča, pokrita z dolgimi, sršečimi lasmi, je bila obrnjena proti očetu.
Za skopo sekundo se je v Jelševčevem srcu nekaj zganilo, podobno toplejšemu, že človeškemu čustvu, kar bi lahko v srcu prebudilo, pa če še tako bežno zavest krivde in ravno tako tudi troho nežne ljubezni. In zares je segel v hlačni žep, privlekel iz njega umazan, zmečkan robček, poiskal v njem najčistejši konec in otroka obrisal okrog ust.
»Jaz sem tvoj ata. Vanček.« Na srečo se je spomnil vsaj 1 njegovega imena. V njem se spremeščala čustva, kakor bi kdo v skladišču na polici prestavljal steklenice, zaboje ali karkoli že. Spomnil se je celo, da je bil hotel otrokom nekaj kupiti. A je zaman segel v žep na suknjiču; v njem je našel le nekaj cigaret Drava, ki si je eno od njih prižgal iz same zoprne zadrege.
»Metka!« je poklical najstarejšo; ta je hodila že drugo leto v šolo in je morala paziti na otroke in ki bi ga bila morala tudi najbolj ubogati. »Kam ste se vendar poskrili? Kar sem pridite — vaš oče je tu! Me ne poznaš?«
Starejši od Vanči j a so očeta poznali, toda sre-čavanja z njim so bila zanje vedno mučna: vsaka očetova vrnitev v hišo je pomenila prepire z materjo in z babico, celo pretepali so se kdaj pa kdaj. dokler ni babica očeta kratko malo nekako izrinila iz svoje »bajte«. Oče se otrok sicer ni dotaknil, še pogledal jih ni v takem razburjenju, pa jih tudi ne bi bil videl, ker so se v pravem času poskrili: Metka jih je pobrala in se z njimi umaknila, poleti v boršt, pozimi v stajo k Liski, ker je bilo tam toplo.
Metka je premišljala. Matere ni bilo doma — in oče se je zagotovo vrnil zaradi nje; tudi babice ni bilo, da bi jih rešila pred očetom. Ne. ne bi se mu oglasija: na tihem bi zbrala ves drobiž in bi odšli v hrib, v vas, in počakali, da oče ali odide ali se vrneta mama in babica. Toda na vrtu je ostal Vanček, pred očetom — brez njega si Metka ni upala nikamor.
»Pojdimo,« je rekla Metka in prilezla^ iz-grmovja. Za njo so prilezli še trije Jelševčevi bučmani. Za čas so postali pred grmovjem kakor stopničke, drug od drugega za otroško dlan vecii, vsi s plavimi, trdimi lasmi, ki so fantom štrleli na čelo in oči, Metki pa viseli dolgi za poldrugo ped na tilnik, ramena, v vitrah pa tudi mimo ušes proti bradi.
»Sem pridite.« je rekel oče. Po rahlem obo-tavljanju je rekla Metka, ne da bi tri bratce pogledala:
»Pojdimo.«
Stopila je naprej, za njo so druga od druge za dlan nižje stonile tri stopničke; šli so pred očeta, dokler ni Metka obstala pri Vančiju, se sklonila in ga vzdignila v naročje. Drugi trije So se sami od sebe‘»po vojaško« postavili ob Metko, pred
°"ejelšev-ec je hotel pravzaprav nekaj čisto drugega. »Kje je mama?«
»Niso doma« je pdvrnila Metka.
»Pa mati?«
»Niso doma.«
Vse, se je sprevrglo. »Pojdimo v sobo« ,ie rekel oče. »Imaš kaj jesti?«
»Mleko.«
»Drugega nič? Kruha?«
»Nimamo. Mati bodo prinesli.«
. V zadregi je sedel za mizo. Tam so ležale Metkine solske knjige. Segel je po čitanki, odprl, se zagledal v črke, a so mu bile čisto tuje. »Prinesi mleka. Drugi sedite, na klop.« Hotel je biti mehkejši, a mu ni šlo.
Metka je Vančija posadila na klop k peči. ostali trije so po vrstnem redu sedli k najmlajšemu, drug od drugega za dlan večji.
»Kako vam gre?«
Najstarejši si je začel vrtati s kazalcem nos, za njim sta si začela vrtati noske še mlajša bratca, le Vanči si ga ni vrtal, pač pa se je počasi gugal.
»Kako vam gre, sem vprašal, Mihec — mar ne znaš govoriti?« Se vedno je hotel biti prijazen. »Keče se: gre nam dobro, ali: slabo se nam godi--------
Otrok je potegnil toliko prst iz nosa, da je lahko odvrnil: »Gre nam dobro, ali: slabo se nam godi.«
Oče je osupnil, a že zamrmral: »Tepec — reče se prvo ali drugo.«
»Bo že Metka povedala,« je zajecljal otrok, »ona bolje ve, kako se nam godi.« Spet je vtaknil kazalec v nosek in si vrtal luknjice. Qče bi se bil druge krati razjezil, a zdaj je le nekaj žulil v ustih, kakor kakšne žile, ki jih ne more pogoltniti, ki ne ve, kam z njo. Našel pa je na srečo nekaj drugega in se tako ni razjezil. Vprašal je: »Kdaj ste bili zadnjič pri brivcu?« Gledal je njihove »strehe« na glavah, naprej, nad čelo in oči štrlečo slamo.
Tri stopničke so se spogledale, četrta se je še vedno gugala na prekrižanih nogah, peta, Metka, je prinašala očetu v skodelici mleka. Otrokom se še sanjalo ni, kaj je »brivec«, dvakrat na leto jih je oskubel stric Tone iz vasi, spomladi, ko je postajalo topleje, in nato avgusta za lepo nedeljo, ko je mati romala z njimi na goro k maši.
Metka je postavila pred očeta mleka. »Kruha nimamo« je spet rekla. »Imamo pa zelo dobre hruške, če boste.«
»Kdai ste bili zadnjič pri brivcu?« je vprašal oče hčer; ko pa je videl, da ga ne razume, je rekel: »Kdaj ste se zadnjič strigli?«
Metka je pomislila.
»Poleti,« je odvrnila.
»Poišči mi škarje,« je velel oče. Popil je mleko, Metka pa mu je prinesla škarje. Vstal je, poiskal svoj glavnik, z že redkimi zobmi, pograbil stol in škarje in dejal: »Pojdimo ven.« Metki pa je še rekel: »Poišči si kakšno pentljo, črno ali kaj.«
»Pentlje pri hiši nimamo.« Metka je že bila tolikšna, da je vedela, kaj imajo in česa nimajo. Našla pa sta z očetom, ko sta premetavala revščino, ki jo je Metka skušala bolj prikriti pred očetom, kakor mu jo razkazovati, ker jo je bilo sram pred — tujim človekom, kos traku. »Pojdimo,« je ponovil oče in nesel s seboj stol. Metka je vzela najmanjšo stopničko v naročje, druge tri so v vrstnem redu stopile za njo. Vedela je, ‘da se očetu ne more upirati, ne mame ne matere pa ni bilo od nikoder, da bi jih rešili.
»Sedi na stol,« je oče velel Metki. Zganila je z usti, pomežikovala. nazadnje pa le sedla na stol. »Stopničke« so stale ob strani; nemo so gledali. kaj se bo zgodilo. Oče je s prsti šel med lasmi po Metkini glavi, nato z glavnikom razče-saval, se jezil, nazadnje pa vse .povezal na temenu v dolg čop. Tedaj so fantje rekli:
»Metka ima repek! Metka ima repek!« Imelo jih je, da bi se smejali, in oče si je nenadoma zaželel, da bi se otroci smejali, čemurkoli že. Rekel pa je skoraj trdo:
»Kaj se režite! Tako zdaj nosijo vsa dekleta v mestu.«
»Tak rep Imajo kobile v vasi,« je menil Niko, najstarejši med fanti. »In naša Liska ima skoraj takega.«
»Tepec!« je zagodrnjal oče. »Prinesi hitro vode v skledi ali v lavorju.« Nato je pomodroval;
»Rep, kobile------že res, ampak zdaj tako nosijo
dekleta v mestu. Zakaj bi Metka ne smela tako imeti las?« Niko je bil'hitro z vodo pri rolki, ker ga je imelo, da bi videl, kaj bo oče še napravil iz Metke. Oče je z roko zajel vode, močil hčeri lase na temenu, jih česal nad čelom naprej, nad oči, nato pa jih v ravni črti prerezal, kakor bi napravil kratek napušč na strehi. Ampak ko so otroci gledali^ tako spremenjeno Metko, se niso več smejali: še tisti repek na koncu temena se ji je nekako podal, ta napušč nad čelom pa jo je zares sčista spremenil.
»Zdaj pa ti,« je rekel oče Niku in ga posadil na stol; še preden se je fant zavedel, mu je že strigel dolge lase po vsej glavi, le spredaj mu jih je pustil kakor majhen napušč. Strigel je v širokih zamahih, po glavi so nastale okrog in okrog »stopnice«, ki jih je oče videl, a jim s svojim brivskim znanjem ni bil kos.
Potem je posadil drugega z drugim na stol in jih ostrigel vse enako: po vsej glavi stopnice, spredaj majhen napušč nad čelo. Ostriženi so se spet postavili v vrsto, le Metka je s svojim repkom na temenu in z Vančkom v naročju stala nekoliko ob strani. Oče je stal pred njimi, si jih ogledoval zadovoljno in dejal:
»Na — ste pa čisto drugačni, prekleto! Cisto nič ne poskrbi za vas!« Mislil je mater. »In lahko bi bili kar fletni otroci. Človek ne utegne, da bi vse sam, prekleto.« Jelševec je bilo čisto sveto prepričan, da je vse tako res. Pol ure, kolikor je prebil med svojimi otroki po golem naključju, mu je razen vsakovrstnih čustev prebudilo tudi vsakovrstno zavest, vse do tiste, da so ti otroci njegova last in da imajo od njega vse, kar je dobrega.
Ko jih je tako postrigel, da so se mu zdeli kar spremenjeni, prikupni, in ko ie nastopil trenutek, da si ni vedel kaj začeti, je rekel:
»Zdaj pa pojdimo ... malo na sprehod.«
Bilo je krivo, ker ni bilo doma ne žene ne matere; sicer bi se bili že prepirali, vsaj očitali bi si tisoč stvari. Tako pa Jelševec ni imel nika-kega vzroka, da na koga kriči, napolniti pa je bilo treba praznino, ki bi nastala, ko ne žene ne matere, kakor mu je rekla Metka, še ne bo domov. Kaj naj začne sam z otroki? Njegova »lastnina«'mu je bila čisto tuja. Lahko si je zatrjeval, da so otroci njegovi, toda že v pol ure so mu postali mučno breme, ki se ni vedel z njimi o čem pomeniti.
»Pa pojdimo... na sprehod« je ponovil. Samo to je še bilo možno, ker bi bil sicer moral oditi, ko sedeti in čakati nj znal.
Novela je iz knjige Miška Kranjca MESEC JE DOMA NA BLAGOVICI, ki bo v kratkem izšla pri Mladinski knjigi
troci so bili osupli: sprehodov niso poznali, razen kolikor so sami kam odšli, spomladi za jagodami, za borovnicami,
-a češnjami, poleti za gobami, jesen; za gobami in za kostanjem. Kar tako nikdar niso šli nikamor. Ni pa se še zgodilo, da bi jih bil oče kam povedel.
Zato so se zdaj spogledovali, dokler trije mlajši, ko so doumeli, za kaj gre, niso z očmi obviseli na Metki.
»V gostilni bomo kokto popili« je postal oče nenadofria hudo velikodušen. »In bomo kaj pojedli!«
»Večer bo,« se je spomnila Metka. »Liski in kokošim bo treba dati jesti.«
»Kar zdaj jim damo. Krava tako ne ve, kdaj je večer.«
Nič- ni pomagalo, če se je Metka branila. Morala je napraviti za kravo, pri čemer ji je oče pomagal, morala je vreči kokošim, potem je še za silo umila otroke, preobleči pa jih ni imela v kaj.
Mrgodil se je, ko jih je videl tako slabo oblečene. »Kaj boljšega nimate?« Metka je zardela. »Prekleto, in država daje neke doklade za otroke, ona pa — nič.« Metka je vedela, da s tem »ona« misli na mater. Vedela pa je tudi, da ima mati plačo polikvalificirame delavke v tovarni, da sicer dobiva doklade za vseh pet, a ko sta z babico na mizi preštevali denar, kar pred otroki, in računali, sta vedno z obupom dognali, da za oblekice ne bo kaj prida ostalo. »In tudi država!« se je jezil oče dalje. »Hoče se ji čimveč otrok, a zanje se ne zmeni, revež naj ji vzgaja vojsko in delavke za v tovarno!«
Otroci se niso ničemur upirali, najmanj tem trditvam. O teh stvareh v svojem življenju še niso premišljali, toda vse, kar je oče trdil, se jim je zdelo neresnično. Mama in mati sta mu vedno vse ovrgli in mama je vedno rekla: »Da te ni sram, ko tako lažeš, in še pred otroki!« Ničesar ga ni bilo sram, bil je prepričan, da govori čisto resnico, in pobil bi se ta trenutek, s tistim, ki bi trdil, da za svoje otroke ne skrbi.
»Pa pojdimo, otroci. Saj ona vas tako nikamor ne popelje! Kje pa!« Mislil je spet na ženo, njihovo mamo.
Sli so, po stezi skozi gozd, ki povede na pot, tam pa v vas, v vasi pa naravnost h gostilni. Šel je spredaj, po stezi, Vančija je nesel v naročju; na poti, ki je bila širša in so po njej vozili,, je vrsti, kakor stopničke. Gledal je njihove ostrižene glavice, z redmi, gledal konjski repek na Metkinem temenu, jn vse se mu je zdelo imenitno.
»Ste vsaj ljudem podobni!« Metki posebej pa je-še-dejal: »Boš že morala tako nositi lase,
veš------Čeprav smo na vasi, v grapi. 'Človek
mora biti tak, kakor bi bil v mestu. Socializem je za vse na svetu.«
Široko so sedli v gostilni za mizo, v veži, ker se jim je zdelo bolj domače. Se pravi — široko je sedel samo oče, vajen vseh gostiln na svetu, otroci pa so se stisnili na klop k steni in plaho gledali zdaj očeta zdaj ljudi, ki so bili tu doma.
»Zdaj pa, Ivanka,« je rekel mogočno oče Jelševec, »nam postrezi z najboljšim, kar imaš! Meni vina, njim pa kokto — saj boste kokto. otroci?« Otroci so pogledali Metko. »Na — recite: Bomo, kokto.«	-
Tedaj je rekla Metka: »Bomo kokto.« Trije pa so zapeli za njo:
»Bomo kokto!«
»Pet kokt in pol litra vina!« je rekel Jelševec mogočno. »Kaj pa bomo jedli, otroci?«
Otroci so spet pogledali Metko — stopničke so se obrnile proti njej. Doma so jedli kostanj jn mleko: Včasih je za spremembo prišel na mizo še krompir, včasih kakšna juha. včasih žganci, ajdovi žganci, celo polenta. A tu se je tudi vse končalo: dvakrat na leto so pekli zvitek: češnjev jn borovničev, dvakrat orehovo potico. Za nedeljo je dvakrat na mesec mama prinesla iz mesnice kosti in nekaj mesa, da so imel; juho in vsakteri založaj mesa. Kako naj bi zdaj otroci vedeli, kaj se naroči v gostilni; pa je Metka rekla:
»Mleko in kostanj.« In tri stopničke so zapele za njo:
»Kostanj in mleko.«
Ivanka se je nasmehnila in rekla: »Imamo domače klobase in domače salame. Od opoldneva pa je ostalo še nekaj pečenke — morebiti bi to?«
»Pečenko!« je zaukazal Jelševec. »Saj reve tako nič dobrega ne pojedo! Jim ne privošči ni-kakega veselja!« Obrnil se je k otrokom: »Otroci — pečenko bomo, hočete?«
Stopničke so spet pogledale Metko, ta pa je rekla:
»Pečenko.« In stopničke so ponovile za njo:
»Pečenko.«
Večerilo se je. Svetle glavice so čepele na klopi ob steni, kjer je bjlo že precej temačno, da se je zdelo, kakor da je tam postavljeno na klop le pet bučk, pred temi bučami pa je pred vsako po ena kokta s kozarcem, ki jo je Ivanka postavila prednje, le pred Jelševceth, očetom, je pol litra vina, in ta je tudi še ves viden, kakor bi sedel pred široko njivo z bučkami.
»Tri pečenke!« je zapovedal oče.
Priromale so pečenke na mizo, z njimi vilice, noži. Oče je s pomembnostjo rezal meso na koščke, glavice so strmele v lepe kose pečenke, strmele celo v kruh, ki je v kosih narezan ležal v košarici. Oče je porazdelil meso na šest krožnikov, jih potisnil pred te bučke, potisnil tja še vilice, dal vsakemu kos kruha. »Jejte, otroci, da ne boste tako sestradani!« Jedli so, pili kokto. oče pa vino s takim tekom, da Si je naročil še pol litra, nato pa še za slovo pol litra. Postal je razkošne volje, a tudi poln samozavesti. »Na. otroci, ste zadovoljni?« Otroci so bili zadovoljni, in ko je Metka odvrnila svoj »smo«, so vsi zapeli v zboru:
»Smo, oče.«
»Tako je. Kdo bi le živel ob samem kostanju in mleku! Kdaj pa kdaj mora tudi kaj drugega na mizo. Na, otroci, zdaj pa povejte, ali vam mama kdaj da pečenko?«
Pečenke pri hiši niso poznali, enkrat na leto, za materin god, so zaklali kokoš, takrat so se najedli mesa do sita, v gostilni niso bili nikdar, ne — mati jih že ni vedla v gostilno! Ampak Metka je vedela, da tega nj mati kriva. Sploh — nihče ni bil tega kriv, Bili so revni in pri revnih je povsod tako. Zato zdaj Metka ni mogla kar tako odgovoriti. In sploh — kaj je bjlo tu treba omenjati mamo''
»No — kaj se bojite,« je spodbujal. »Metka — ali vam mama kdaj naroči pečenko v gostilni?«
»Ne,« je izgrgrala Metka, čeprav se ji je upiralo, ker se ji je zdelo, da pri tem ne mati ne gostilna nimata nič opraviti. — Oče pa je ves zasijal. Bil je dan zmage, ne da bi se zavedal, nad čim sploh je zmagal: ker jutri — jutri se bo življenje nadaljevalo, kakor je teklo doslej, jn še za Šilce žganja mu ne bo ostalo. Seve, če bi človek na to pomislil! A Jelševec je postal velikodušen, tokrat celo do svojih otrok!
»In kako so ostriženi!« je rekla Ivanka, ko je prižgala luč. »Ste jih kar sami?«
»Kakšni pa so že bili, prekleto! Zdaj so vsaj ljudje!« se je pobahal Jelševec. »Metka — no, pokaži se Ivanki, da bo videla! Vjš, tako zdaj nosijo dekleta v mestu. A zakaj tudi ne bi tu pri nas, ti rečem?«
Nato se je Jelševec spet spomnil: »No. otroci — ste siti?«
Otroci so ga gledali, gledali tudi Ivanko.
»No, Metka — ste siti, pa ti povej!« je rekel oče.
»Smo, siti smo« je zagrgrala Metka, ker! je. spoznala, da tu nj več nikake pomoči.
»No, otroci?« se je ozrl oče po drug.h. Stopničke so zapele:
»Smo, siti smo, oče.«
»Žejni niste več?«
»Nismo, oče,« so odgovorili.
»Ali ne bi šli domov?« je tedaj zaprosila Metka, otroci pa so zapeli:
»Pojdimo domov. očka. Bo nočka.«
»Saj pojdemo, kaj bi ne!« je odvrnil Jelševec. »Ampak — to še povejte, da bo tudi Ivanka vedela: Kdo skrbi za vas?«
Metka je že vedela, da zanje skrbita mama in stara mama, toda ko tudi ponovni »pojdimo domov« nj njč pomagal, je rekla:
»Vi, oče.« Pogledala je Ivanko in zardela. »No, otroci, ponovite za Metko!« In stopničke so ponovile:
»Vi, oče.«
»Tako,« je pijano kimal Jelševec. »nai ves svet spozna resnico. Da ne bodo mislili, kako samo ona in ona. jaz pa nič: otroc, so povedali, kako je, in otroci ne lažejo!«
Vendar se Jelševec tudi s tem še ni čisto zadovoljil, zakaj že je spet vprašal:
»Zdaj pa, otroci. Še to povejte — čigav: ste?« Metka je spet pogledala Ivanko in spet. zardela. Dejala je tiho:
»Pojdimo domov.« In otroci so zapeli za njo: »Pojdimo domov.«
»Ko poveste, čigavi ste.« Tedaj je Metka dejala v obupu:
»Vaši smo, oče.« In trije so ponovili za njo: »Oče, vaši smo.«
»Tako, otroci, moji ste. Ivanka — moji so. da veš. To lahko poveš vsakomur. Poglej — kakšna vojska! In jaz skrbim zanje, vse, vse, in sam —
o, otroci---------«
Noč je zagrnila gore in grape, samo mesto spodaj je bjlo v tisočerih lučih, ko so Jelševčevi odhajali. Oče je pel, vmes pa spet jn spet kričal: »Otroci, čigavi ste?«
Otroci so šli spredaj, »stopničke«: najnaprej Metka z Vančijem, ki ji je visel na trebuhu, z rokicami pa se je je oklepal, kakor bi se bil prirasel k njej; za njo so stopali trije manjši, po vrstnem redu. Nekaj korakov za njim: se je opotekal oče in pel. Kadarkoli se je, zakotalil zdaj po cesti, zdaj spet po strmini, kjer se je zataknil za kakšno drevo, od koder je potem s pomočjo otrok komaj prilezel; pri tem pa vendar ni prenehal ponavljati, če že ni prepeval: »Čigavi stp, otroci? — Kdo skrbi za vas, otroci?« In ker tokrat otroci niso več odgovarjali, je odgovarjal sam namesto njih: »Moji ste. jaz, oče skrbim za vas — preklemano.« In že spet je drsel po strmini navzdol v grapo.
Tedaj se je vzdignil mesec izza Krvavca, tisti, ki je sicer na Bladovici doma, ozrl se je po dolinah, ozrl pa se je tudi proti svojemu domu, proti Bladovici, in že je zagledal Jelševčeve otroke, kako z vsemi močmi vlečejo svojega očeta iz grape. ,
»Lej, moji otroci,« si'je dejal mesec, ker jih je hodil varovat, kadar so bili že sami doma. »Pohiteti moram, da ne bodo zgrešili poti.« Pohitel je po spodnji poti. dokler nj obstal pri otrocih, ki so ravnokar potegnili očeta iz grape.
»Mesec, naš mesec,« je dejal Vanči in iztegnil roke.
»Vaš mesec,« je prikimal ta; »aj, aj, aj,« se je razžalostil, ko je videl, kaj se dogaja. »Svetil vam bom, da pridemo kako domov.«
Stopil je pred njimi, da bi jim svetil, stopil najnaprej, potem so šli otroci, zadnji pa Jelševec, ki je zdaj pel, zdaj spet spraševal na ves glas: »Otroci, tak povejte že no vsemu svetu — čigavi ste?«
Otroci pa so gledali samo za mesecem.
NAM ŠPORTNA REPORTAŽA — NAŠA ŠPORTNA REPORTAŽI — NAŠA ŠPORTNI REPORTAŽI
Umisli feltmii

Minvi goii
Na to opozorilo znanega koroškega športnika Pavla Cesarja sem mislil medtem, ko me je vodil po obratih ravenske železarne, na njene ljudi sem moral mfeMti še vse dni obiska v Ravnah na Koroškem.
Da, ljudje iz železarne so vajeni takega trdega dela, vsakdanjega življenja v tovarni, ki terja svoje na vsej črti. Prav zato pa je treba živeta pametno, zdravo; življenje je tedaj lepše, še tako. temni oblaki ne morejo prekriti toplih sončnih žarkov. Teh pa je v Ravnah čedalje več;
kamorkoli obrneš oči, povsod prekipeva novo, lepše življenje.
XXX
Mož, ki je tesno povezan z vsem novim v1 Ravnah na Koroškem, čeprav mu zvezne in republiške funkcije takorekoč dudo komaj dihati, je direktne že-
lezarne Gregor Klančnik. Nič nenavadnega ni, če se ga je ob posebno značilnem položaju domače železarne, ki je gibalo vsega novega življenja, oprijel laskavi vzdevek ljudskega vod -telja.
Alj morda ne?
* i- -ir*
Dvakrat Štefan Robač. Takšen je ob svojem vsakdanjem poslu v železarni...
Robač, smuča? it. 1
Ravenski športni klubi imajo v svoji sredi vrsto vrhunskih športnikov, ki so videli že lep kos sveta. Med take, hkrati pa tudi najboljše in najbolj priljubljene ravenske športnike sodi tudi član državne reprezentance v tekih in udeleženec zimskih olimpijskih iger v Gortini d’ Ampezzn 1956, elektrotehnik ravenske železarne Stefan Robač. Doslej je tekmoval v tujini že v Turčiji, Franciji, Italiji, Avstriji in Nemčiji.
»Kateri dogodek ti je ostal najbolj v spominu?«, smo pred dnevi vprašali Stefana, ko je spremljal delo jubilejne V. skupščine Smučarske zveze Jugoslavije v Ravnah.
»Na Etni na Siciliji jo bilo — lani. Start je bil precej pod vrhom skorajda v nižini. Po njem pa je pot vodila jugoslovansko reprezentančno patruljo pod sam visoki vrh v žrelo pravemu viharju, zadušljivi megli, snežnemu metežu. Nič ne pretiravam, če rečem, da smo se plazili po vseh štirih, s klici in z držanjem za roke smo preprečili, da bi se zgubili v snežnem viharju kakor Nemci, ki so jih našli šele na drugi dan, na drugi strani vulkana.
Misel na mojo družino ml je vlivala toliko volje in poguma, da sem tedaj zdržal do cilja.«
»Pa ste vsaj zmagali v tej naporni tekmi?!«
»Da, za petnajst minut pred ostalimi nasprotniki, toda nezaupljivi prireditelji so podvomili v naše zmogljivosti in zaradi vremenske katastrofe razveljavili edinstveno tekmo.«
Zares, pikre in vesele doživijo vrhunski športniki...
.. in takšen ie v smučarskem dresu. Zastopal je Jugoslavijo tudi že na olimpijskih igrah.
» ... sodim, da se morajo vodstva podjetij zanimati ne samo za delo med proizva, alrvm procesom, marveč tudi za udejstvovanje delavcev in delavk tudi izven delovnega časa. Vsekakor je poglavitna vloga v proizvodnji, nikakor pa ne kaže zameta-vatii skupnega dela v raznih družbenih organizacijah, ki je izredno pomembno za napredek slehernega kraja in utrjevanje vsega delovnega kolektiva. Napredek je posebno očiten tedaj če delo v proizvodnji res dnoro tere, če je večina trdno pripri • čina, da ni zgolj najeta delovna sila, marveč da je solastnik velikega podjetja. Naš skirajmi ;ilj je torej, da bi se vsi člani kolektiva pridružila skupni dejav-
nosti na raznih toriščih, seveda tudii na športnem.«
Ravne na Koroškem so klasična primer, kako se da mnogo doseči z zdravo privrženostjo domačemu kraju, še posebno pa viru vsega življenja, domači železarni. Ponos na tovarno in kraj vobče, delovni rezultati s kvalitetnimi proizvodi na tržiščih ter seveda uspehi član, >v kolektiva in posameznih skupin na političnem, kulturnem, teles-novzgojnem in drugih področ1 h vlivajo ljubezen, in ponos do skupnega dela. Na Ravnah so že opazili, da vsaka delovna ali pa tudi športna zmaga združuje kolektiv in utrjuje prepričanje v zmogljivosti lastne tovarne in kraja. Taka miselnost pa seveda vzpodbudno deluje na vse tiste, ki zaradi vse večje zavesti v prihodnje tudi želijo prispevati lasten delež v tovarni, v družbenih organizacijah .. .
To pa je pravzaprav začetek in hkratni konec zanimive zgodbe ob vzorni ravenski družini, ki hkrati z večjo proizvodnostjo zboljšuje tudj politično, kulturno in še posebej športno življenje.
XXX
Šport in telesna vzgoja sta se v. Ravnah še posebej razmahnila po osvoboditvi. Na razvalinah skromnih predvojnih začetkov in poskusov je vzklila in se razplamtela nova športna dejavnost; sindikalno športno društvo Fužinar, TVD Partizan, planinsko društvo, avtomofo združenje šola in naposled velika tovarna
—	vse to so svetla žarišča nove telesne vzgoje in kovačnica novih zdravih ljudli.
Smučanje in nogomet sta mimo telovadbe nedvomno najstarejši športni panogi v tem koroškem kotu. Še poseben vzpon
—	vstop v I. zvezno ligo — pa je po trdem načrtnem delu doživela odbojka. Tudi za plavanje, atletiko, rokomet, kegljanje, planinstvo in druge veje se navdušuje vedno več’ljudi — naj' več iz železarne.
»Seveda pa nam za načrtno množično telesno vzgojo še primanjkuje čvrst materialni temelj, predvsem moderen stadion. Že pred leti smo zasadili prvo lopato im zavihteli prvi kramp za novo telesnovzgojno središče pri nas. Dela dobro na-
predujejo, tako da računamo, da bo stadion popolnoma »pod streho« v olimpijskem letu 1960«, pravijo neumorni ravenski ama-.terski športni delavci.
Sicer že zdaj niso brez prepotrebnih športnih objektov. Igrišča za nogomet, odbojko in mali rokomet, atletske naprave, telovadnica Partizana, dvoste-zno 'kegljišče v Domu železarjev, plavalni bazen in še marsikaj je vredno rednega obiska vseh ljudi iz železarne in kraja vobče.
»Posebno ponosni pa smo na letošnjo dokončno izgradnjo standardnih smučarskih/ prog z vrha Uršlje gore in na smučarsko žičnico ter kočo. Proga za smuk je med najlepšimd pa tudi med najbolj zahtevnimi v Jugo-slaviji,- Vse to je seveda dobra podlaga za smučanje, ki je pri nas zares pravi ljudski zimski šport.«
XXX
stva, zato bodimo v skupinah v koroške goije in osvežujoče vode. Že precej smo se približali idealnemu stanju na tem področju, toda čaka nas še mnogo dela. Zeilecarniiški upravni odbor je prav zato pred dnevi še sklenil, da bo poklicno zaposlil referenta za telesno kulturo. Ta bo prvenstveno skrbel z* telesno vzgojo tovarniškega delavstva med delovnim procesom, hkrati pa bo seveda tesna vez — most med tovarno im športnimi organizacijami, vodnik vseh tistih, ki jim je prvenstveno namenjena telesna vzgoja. Delo v tovarni z vsemi napori bo za vse tiste, ki jo bodo redno gojili zato mnogo laže, prijetnejše, manj bo težav in nesreč, pa več delovnih uspehov,« je za zaključek menili tovariš Gregor Klančnik.
XXX
Telesna kultura in šport sta v Ravnah na Koroškem last vsega delovnega ljudstva. Obisk v tovarna me je trdno prepričal, zakaj ,so se ljudje iz železarne tako trdno oprijeli telesne vzgoje. Delo namreč terja svoje, telesna vzgoja pa je kar najboljša priprava nanj in hkrati — po pjem — najbolj priljubljeno skupno razvedrilo vseh Ijjudi iz ravenske železarne.
HENRIK tBELEIS
RAVENSKA
SPECIALITETA
Vsak kraj se lahko postavi s posebnostmi, ki vzbujajo povsod vsesplošno pozornost. Seveda tudi v Ravnah na Koroškem niso brez nje. V mislih imamo športno družino ključavničarskega mojstra ravenske železarne Karla Fanedla. Šest jih je v družini in vsi so vneti privrženci smučarskega športa. Že zdaj so čestokrat skupaj na snegu: neumorni športni delavec oče Karl in bivša slovenska prvakinja v tekih mama Apica sta nekdanjo tekmovalno strast zdaj že zamenjala z organizatorsko žilico, zato pt čedalje bolj silijo v ospredje mladi, sinova Drago in Alojz ter hčerki Krista in Milka. Zlasti lepe uspehe je doslej dosegel Karlov najstarejši sin in strugar v železarni, večkratni mladinski in slovenski prvak v alpskih disciplinah Drago. S prav tako lepimi lovorikami se 'ahko pohvali še njegova sestta Krista. Mlajša dva — Alojz in Milka pa seveda počasi, a zanesljivo stopata po stopinjah velikih družinskih vzornikov.
Zares kar držalo bo, kar pravijo po Sloveniji: brez Fanedlovih smučanje v' Ravnah ne bi Ml« množičen šport..,
ia fedO® ° črniti (&®0jjo(h)
EDEN PROTI MNOGIM
Ni dolgo tega, ko smo na tem mestu pisali o šahovskih brzo-tumirjih, torej o prireditvi, ki ji je moči dati v vsakem oziru množično osnovo in ki tudi ne terja veliko časa. Vse je namreč končano v enem samem večeru.
Nekaj podobnega je tudi s simultankami, čeprav gre za kvalitetno popolnoma drugačno prireditev. Tu se srečuje mojster ali kandidat, najmanj pa prvorazredni igralec, hkrati e-ctao s tridesetim; nasprotniki. (Ta številka ni uzakonjena, se pravd, da je lahko tudi manjša Sli večja, vendar se je v praksi iz razimih razlogov v glavnem že uveljavila!) Ta pride tako v neposreden stik z najširšimi sloj! šahiistov, le-td pa imajo priložnost, da nastopijo proti močnemu igralcu, čeprav so mnogo šibkejši od njega. Takšna srečanja so zelo priljubljena in služijo nadaljnjemu širjenju šaha. In od njih imajo vsi korist: mojster ima možnost pokazati svoje veliko znanje in spretnost Proti skupini nasprotnikov hkra-ži, tj pa veliko pridobijo Ln se še bolj posvetijo šahu, če jim usjje remizirati ali celo zmagati. Taka vzpodbuda ie vsekakor zčfo velika in močna.
Organizacija simultanke je zelo preprosta zadeva. Mize s šahi postavim® običajno v obliki podkve ali pravokotnika. Na zunanji strani sede igralci in za njimi se zbere >opazovalci (igral-oi morajo biti zaradi končnega pregleda rezultatov zapisani Pri vodstvu simultanke!), mojster pa se premika v zaprtem Prostoru med mizami. Zadnji čas so tak razpored začeli spreminjata in sicer v tem smislu, A« igralci in mojster zamenjajo
prostore, tako da potem vsak sam, brez kakršnekoli tuje pomoči, pokaže, koliko zna im velja v šahu. Saj je mojster tako in tako v slabšem položaju, kljub svojemu znanju, ker mora misliti za 30 partij.
Navadno ima mojster v vseb partijah bele figure, vendar so tudi v tem možni odstopi. Pot ga vodi od igralca do igralca, kakor so razmeščene mize in šahovnice. Igralec potegne potezo šele, ko je mojster prišel do njega, prej pa premišlja. In čeprav se je morda že prej odločil, mora počakati na mojstrov prihod. To je važno zato, da mojster takoj vidi zadnjo nasprotnikovo potezo, ne pa da jo mora sam poiskati.
Ko je mojster drugod, udeleženec simultanke ne sme premikati figur po deski in poskušati to ali ono. Samo razmišljati sme. Če mojster po vrnitvi opazi, da je pozicija na deski drugačna, spremenjena, lahko poruši figure in partijo zapiše sebi v prid.
Kadar ima mojster veliko nasprotnikov, uporablja posebno tehniko. Zlasti v začetku gre hitro od deske do deske, saj mu otvoritvena teorija ne dela težav. 2e po prvi uri igranja lah ko potem točno ugotovi moč svojih nasprotnikov in usmeri vso pozornost na najmočnejše. Pri tem ne sme prezreti dejstva, da ima prenekateri izmed igralcev »pomočnika«, boljšega ali slabšega, da se je krog nasprotnikov s tem še povečal in da Je zato treba sile pravilno razporediti. Čim dlje traja boj enega prot; tridesetim, tem jasnejša postaja slika: mojster je nekaj partij že dobil, nekaj jih je re-
miziral, kakšno pa tudd izgubil. Partij je vedno manj, dokler po treh, štirih ali še več urah, pač odvisno od jakosti nastopajočih, niso vse končane.
Mojstrov nastop dobi potem še končno oceno: uspel Je, če je visoko zmagal im obratno: udeleženci simultanke so se izkazali, če so se častno držali ia dosegli nekaj lepih uspehov.
KOMBINIRAJMO!
V	naši redni rubriki »Kombinirajmo« sezimo najprej skoraj 25 let nazaj in izbrskajmo izpod prahu zaključek partije, ki sta jo na mednarodnem turnirju v New Torku igrala Rčti in Bogoljubov, dva velika igralca Z zmago v tej partiji si je Rčti. ki ga poznamo slasti še kot sestavljavca odličnih šahovskih študij, priboril prvo nagrado za lepoto. Poglejmo zdaj. kako je partijo zaključil!
ŠTEV. 31: beli (RETI): Kgl. Df5. m, Lh5, Pa2. b3, c5. g3, h2 (9):
Črni (Bogoljubov)? Kg«,
Dc7. Td8. Lf8. Pa7, b7. c6. g7. h7 «9).
Enak material, toda spet očitna prednost ker so bele figure v napadu. Črne pa potisnjen« v obrambo. Razen tega občutki črnega kralja niso najbolj prijetni, kajti vsak čas lahko pričakuje, da bo k. o. In to se je dejansko tudi zgodilo. Dve potezi kasneje ie že moral podpisati predajo. Poiščite tj dve uničujoči potezi!
Druga naloga le nekoliko novejšega datuma: našli smo jo med partijami 5 državnega prvenstva. Njen avtor je velemojster Ivkov ki pa je bil takrat šele na začetku svoje uspešne šahovske kariere. Zato nič čudnega, če še ni znal izrabiti naslednic pozicije:
ŠTEV. 32.: BELI (IVKOV): Khl, Da6, Tdl, Tfl. Lg5. Sf5. Pa4. b2 C2. g2. h2 (11).
ČRNI (TOMOVIČ); Ke8, Dc5. Tb8, Tg8, Le€, Se4. Pa5. b4. cfi. e5, f7, g7 h7 (13).
V	beli vojski sta sicer dva kmeta manj, toda to nič ne de, saj je čtmi kralj zato sredi deske
in hvaležen cilj za napad. To okoliščino se je dalo odlično izkoristiti: ena sama poteza takoj odloči. Mladi Ivkov pa je tedaj ni našel, ubral drugo pot in na kraju že izgubil. Poskusite Vi najti pravo potezo!
REŠITEV ŠTEV. 29.: 1. Sefi:! (ta poteza Je na dlani!), Dc6 (grozi mat!) 2. De4!! (razorožuje črnega!) s kopico matnih slik in zmago v žepu.
REŠITEV ŠTEV. 30.: l. b3! (samo na videz žrtvuje kmeta), ab: (izsiljeno) 2. Tc4: (žrtev kvalitet odpre pot a-kmetu. ki ima zdaj prosto pot do kraljice, saj ga črni kralj zaradi prevelike oddaljenosti ne more držati.)
.vv; _
Začeti je treba mlad. Tega se v Ravnah povsem zavedajo. Njihova smučarska »potegavščina« je v razvedrilo starim in mladim.
Tako je športno življenje v tovarniškem »Fužinarju«, v TVD Partizanu im drugih društvih. V ozadju vsega ravenskega teles-navzgojnega življenja in vseh naštetih uspehov in zmag pa je seveda železarna. Brez tovarne v Ravnah tudi šport ne bi bil na takli ravni. Delež tovarne je namreč izredno velik, zares odločilen za ves razvoj. V mislih nimamo samo vsega razumevanja im vse podpore delavskih samoupravnih organov, marveč tudi zdravih pobud vsega delavstva in njegove mobilizacijske akcije.
»V tovarni smo se že vselej prebili za čimbolj sprejemljive oblike telesnovzgojnega dela. ki bi bile dostopne kar največ delavcem in delavkam. Zato gojimo obratna, medobratna in tovarniška športna srečanja, zato težimo k tekmam brez vrhun-
Kw?ramynwm
OHO, zdaj pa se je vendar zgodilo. Zagrebška tragedija, v kateri je dovršeno igral glavno vlogo vratar Odreda Mozetič, je bila usodna za edinega slovenskega zastopnika v zveznem nogometu. Dogodilo se je namreč, da je prav najboljši Odredov igralec — vratar bil kriv edinega gola in s tem zadnjega mesta, na katerem bo prezimil ta klub. Položaj rdeče-belih torej zares ni zavidanja vreden. Kaj storiti? Najbolje bi bilo vsekakor stopiti v pregovore z napadom Sobote, ki kar razmetava z goli in ga organsko vključiti v Odredov; obrambo. Tako bi morda le dobili Ugaša, ki ne bi b” naihujši tdkmec Borova v boju za — zadnje mesto. ooftEls ,
AHA, ta pa je tudi zrela. V časnikih je izbruhnil; huda vojna glede prvega badmintonskega prvenstvi države. Nekateri so mnenja, da sedaj, ko se s to igre ukvarja samo peščica klubov in posameznikov, še n čas za take nastope, sami igralci in funkcionarji perjanice pa trdijo drugače. Pravijo, da bo prav to prvenstvo mnogo prispevalo k razširitvi te panoge v naš, državi. Vprašanje je seveda — kako?
OHO, tudi hokejaši imajo lepo zbirko. Na svojem -ledenem« plenumu so se tako lepo pogovorili o letošnjih tekmah in sklenili, da jih bodo znova izvedli v ligaškem sistemu, pa jih sedaj ponekod v državi hudo napadajo, češ da niso dovolj spoštovali kongresa. Vsaka stran ima deloma prav. Najbolj bister pa je bil ipendar tisti, ki je dejal: Zakaj toliko prepirov? Zgradimo rajši umetni drsališči še v Ljubljani in Zagrebu, pa bo tovrstnih razprav konec.
AHA, ta je pa telovadna. Turnir mest v vajah na orodju je spravil na noge ves Maribor. Seveda, kar so pokazali naši mojstri saltov, stoj in špičakov, je bilo res nekaj edinstvenega. Edinstveno pa je tudi to. da se turnirja mest, ki je bil v Mariboru, ni udeležila tudi mariborska vrsta. Uradno so stvar obrazložili s' tem, da je bil nekdo od kandidatov poškodovan, držalo pa bo kar, da v Mariboru za zdaj pač nimajo orodnih telovadcev. Za mesto s tolikšnimi telovadnimi tradicijami pa je to vendar precej žalostno ...
Športna požrtvovalnost ne pozna meja. Kaj dež in razmočeno igrišče — borbenost zaradi tega ni nič manjša. Tudi med odbojkarji!
Prizadevni — za Bežigradom
V proslavo dneva republike je občinski sindikalni svet Bežigrad priredil uspele delavske športne igre. Udeležba kolektivov te ljubljanske občine je bila zadovoljiva, tekmovali pa so v nogometu, odbojki, namiznem tehnisu, šahu, streljanju, atletiki in kegljanju. Najbolj množičen je bdi odziv strelcev, saj se je za naslov prvaka potegovalo kar 23 ekip.. Podrobno bomo o teh tekmah še pisali.
Otvoritev žičnice na ¥itranc
29. novembra bodo v Kranjski gori izročili namenu novo žičnico na Vitranc. ki bo nedvomno velikega turističnega pa tudi športnega pomena. To je še ena naprava več, ki bo približala našemu delovnemu človeku zdravo športno raz-■ vedrilo
PRED NOVIMI IRRIFNIMI PRAVILNIKI
Novosti v tarifnem sistemu
Zvezni izvršni svet je na zadnjem zasedanju sprejel med drugimi tudi navodilo za sestavo novih tarifnih pravilnikov. V tem navodiiu je še posebno določilo, po katerem se lahko osrednja vodstva posameznih sindikatov dogovore z ustreznimi strokovnimi združenji za temeljna načela, po katerih naj bi gospodarske organizacije sestavile nove tarifne pravilnike. Centralni svet sindikatov pa je že sestavil splošna napotila. Po njih naj bi se ravnali pri sklepanju sporazumov med posameznimi strokovnimi sindikati in gospodarskimi združenji.
Bričakoviaiti je, da bodo vodstva strokovnih sindikatov sklenila omenjene sporazume z združenji že do konca novembra, da bi mogli tarilfne pravilnike sprejeti tja do konca januarja. Seznanimo se torej z nekaterimi novostmi, ki jih vsebujejo splošna napotila sindikatov.
MERICA ZA DOLOČANJE DELA ČISTEGA DOHODKA, KI JE NASTAL PO ZASLUGI KOLEKTIVA
Glede delitve čistega dohodka je bilo že letos uveljavljeno načelo, naj gospodarske organizacije najprej ugatove, kolikšen del čistega dohodka je plod prizadevanj kolejctiva in kolikšen del je rezultat tržnih razmer in splošnih pogojev poslovanja. Zdaj pa naj bi vsaka gospodarska organizacija že v tarifnem pravilniku določila načela in postopek, kako bodo ugotavljali, kaj je zasluga kolektiva in kaj ni. Treba bo torej že prej premisliti, kaj lahko vpliva na višino čistega dohodka, ne pa šele takrat, ko se je treba že odločiti, kako bi ga razdelili. Takrat namreč dokaj pogosto sklepajo pod vtisom številk in se potlej brž zedinijo, da je nastal ves dohodek po njihovi zaslugi, kljub temu, da je vsak izmed članov delavskega, sveta globoko prepričan, da stvar le ni taka. Seveda samo s takim določilom v tarifnem pravilniku stvari še ne bodo urejene. Ker pa bodo le morali odgovoriti na vprašanja, jih bo to spodbudilo k razmišljanju.
KOLEKTIVNA IN INDIVIDUALNA SPODBUDA ZA PRODUKTIVNOST
Zlasti so pomembna določila o razporeditvi osebnih dohodkov članom kolektiva.
Gospodarske organizacije naj bi določile osnovo, za izračun osebnega dohodka tako, da bi dosegli individualno in kolektivno spodbudo za višjo produktivnost in racionalno gospodarjenje. Zato naj bi delile osebni dohodek najprej po posameznih skupinah obrata, oddelkih in podobno skladno z njihovim prispevkom k celotnemu dohodku podjetja. Potemtakem se s tem priporočilom spodbujajo gospodarske organizacije, da čimprej postavijo sistem ekonomskih enot v podjetju. Naslednje priporočilo pa govori o tem, naj bi v podjetjih uporabljali tiste načine nagrajevanja delavcev, ki so zasnovani na določanju osebnih dohodkov in poslovnih stroškov na enoto proizvoda oziroma usluge.
Vse to pa terja seveda temeljite spremembe v organizaciji dela in drugih pogojev poslovanja gospodarske organizacije.
EKONOMSKA MERILA ZA PREMIJE
Konkretne oblike individualne kolektivne spodbude delavcev (norma, akordi, premije, ekonomske enote, nagrajevanje po enoti proizvoda itd.) sicer niso podrobno določene, vendar je tudi glede ter - nekaj novosti.
Tako je na p mer določeno, da more podjetje določiti premijo le takrat, kadar se da ugotoviti, koliko je premijski upravičenec prispeval k povečanju
¥ ospredju odnosi v podjetju
V Slovenski Bistrici je počasi in brez velikih investicij iz majhne obrtne delavnice steklenih gumbov nastala nova tovarna steklenih izdelkov. V 'njej dela zdaj že več kot 150 delavcev.
Občni zbor te sindikalne organizacije, ki je bil pred kratkim, je uspel. V poročilu izvršnega odbora sindikalne organizacije, ki je bilo zelo kritično, smo slišali, kakšne uspehe je le-ta dosegla lani. Predsednik podružnice je tudi govoril o problemih v proizvodnji in slabih cdnosdh v kolektivu.
Po poročilu sprva ni bilo razprave. Člani izvršnega odbora so delavce spraševali, zakaj ne govorijo. Morda pa je bilo v preteklem letu vse v redu itd. Cez nekaj časa pa je nekdo na glas pomislil, le kaj naj razpravljamo, saj so na predvolilnem sestanku dejali, naj preveč ne govoričimo. Ta delavec pa je vendarle vprašal, zakaj so kaznovali za materialno škodo njegovo hči. Z odgovorom, ki ga je prejel, je bil zadovoljen. Zahteval pa je, naj ne bi pri izvajanju delovne discipline delali izjem. Na občnem zboru je pokazal ta tovariš prisotnim izdelke, ki so zanič zaradi slabe kakovosti stekla. Menil je, da ni prav, da podjetje pušča vnemar nekatere probleme, saj je tako go-
spodarska organizacija utrpela precejšnjo škodo.
Nato so razpravljali tudi drugi. Spraševali so, zakaj ne zaščitijo matere z majhnimi otroki, zakaj nekateri vodilni ljudje v podjetju grozijo delavcem z odpusti. Na občnem zboru so polagoma začeli poudarjati, da sindikalna organizacija ne more zagovarjati Aslabega dela nekaterih delavcev. Člani izvršnega odbora pa so menili, da pred občnim zborom niso delavcem naročili, naj na občnem zboru ne govorijo, marveč so jim le svetovali, naj razpravljajo o perečih problemih.
Zdi se, da je v podjetjih več spornih vprašanj, da pa nekateri ljudje o teh problemlih premalo razpravljajo. Vendar v podjetju ni vse črno, tako so med drugim vsaj dejali mladinci, ki imajo v tovarni klub mladih prozivajalcev. V klubu, ki je v njem 60 %> vseh mladincev, razpravljajo o vprašanjih gospodarjenja podjetja. Trudijo se, da bi se strokovno usposobili. Člani mladinske organizacije se tudi udeležujejo študija Programa Zveze komunistov.
Občni zbor je sprejel nekaj sklepov nadaljnjega dela sindikalne organizacije. Le s pravilnimi in boljšimi odnosi v podjetju bodo lahko rešili te probleme.	F. Plazar
čistega dohodka podjetja. .Obenem mora pa tudi določiti, kolikšen del tako utsvarjnega čistega dohodka naj bi izplačali. Novo je prazaiprav tudi določilo o tem, naj bi gospodarska organizacija določila tudi penale in to po tistih načelih, kot bi določali premije.
Poseben odstavek govori o nagradah. Te n.ai bi oddobraval delavski svet, ali pa bi morali spisek nagrad 14 dni prej objaviti delovnemu kolektivu. V obeh primerih pa morajo biti nagrade obrazložene.
VPLIV DRUŽBE NA DOLOČANJE RAVNI TARIFNIH POSTAVK
In kako naj hi bilo s tarifnimi postavkami? Predvsem je treba' vedeti, da bo minimalni osebni dohodek v naslednjem letu za marsikatero podjetje drugačen kot letos. Vsota vseh tarifnih postavk pa ne bi smela presegati za več kot SO^/o vsote minimalnih osebnih dohodkov. S tem si družba zagotavlja vpliv na oblikovanje skupne ravni tarifnih postavk. Seveda ta odstotek ne bo za vsa podjetja enak, ampak naj bi v sporazumih mad centralnimi odbori sindikatov in združenji postavili še posebna načela za določanje ravni tarifnih postavk (gospodarski pomen podjetja, lokacija, delovni pogoji itd.). Po potrebi bi še posebej določili, za katere kategorije delavcev, obrate itd. bi veljalo morebitno povečanje.
DOLOČENA BODO RAZMERJA MED
POVPREČNIMI TARIFNIMI POSTAVKAMI POSAMEZNIH KATEGORIJ DELAVCEV
S sporazumi pa bi postavili tudi razmerja med povprečnimi tarifnimi postavkami posameznih kategorij delavcev po strokovni usposobljenosti. Ker danes še ni moč postaviti kakšnih splošnih meril za določanje tarifnih postavk za posamezna delovna mesta — to terja dolgotrajno in podrobno proučevanje — je za danes najvažnejše, da vzpostavimo pravilna razmeri a vsaj med tarifnimi postavkami nekvalificiranih, polkvalificira-nih in drugih delavcev, 'ele kasneje pa se bomo lahko lotili tudi uravnavanja tarifnih postavk za posamezna delovna mesta. No, v priporočilih pa je posebno določilo, da morajo podjetja skrbeti, da bodo tarifne postavke v pravilnem razmerju s postavkami v drugih sorodnih podjetjih.
Odrejen bo tudi naivišij razpon med povprečno tarifno postavko nekvalificiranih delavcev in najvišjo postavko vodstvenega osebja. Tudi ta, razumljivo,
ne bo za vsa podjetja iste panoge enak, ampak bodo določena merila, po katerih se bo določala najvišja tarifna postavka (velikost podjetja, pomembnost itd.):
ANALITIČNA OCENA —
TEMELJ ZA DOLOČANJE TARIFNIH POSTAVK
Tarifna postavka je temelj za izračun, osebnega dohodka delavcev. Tako je zapisano v navodilu, ker je bilo v praksi glede tega precej nejasnosti. In še nekaj kaže posebej omeniti. Pri določanju tarifnih postavk se morajo gospodarske organizacije posluževati analitične ocene delovnih mest kot sodobne metode odrejanja vrednosti delovnih mest. Marsikje so namreč na analitično oceno že pozabili, gradivo je zaprto po predalih in menijo, da niti ni kaj prida po-rabno. Ce so ostali le na pol poti, pojtem jim seveda ne has-ne. zdaj pa se bo treba spet lotiti tega, za marsikatero podjetje kislega jabolka, ker še do danes niso spoznali, da niti z organizacijo delta ne bodo prišli daleč brez analitične ocene, kaj šele. da bi postavili pravil-' na razmerja v nagrajevanju.
V.J.
lil
Na pomolu novega koprskega pristanišča
Nove trgovine v Velenju
D‘o leta 1959 bodo predvido* ma v Velenju zgradili upravnd podlopa© rudni,kai. kulturni itt zdravstveni dom. delavski klub itd. V štirih novih stanovanj-skih blokih pa bodo v pritlič-jdh odprli trgovine in obrtne delavnice, razen že sedanje veleblagovnice in tržnice. Trgovine, zlasti v starem delu Velenja in Stare vasi, so v zelo slabih prostorih. V nekai letih pa. ko ho v Velenju 15 tisoč prebivalcev, te trgovine ne bodo mogle zadovoljiti vseh potreb potrošnikov. Zato bodo morali širiti trgovsko mrežo in namesto starih lokalov odpirati’ nove. sodobnejše trgovine. V načrtu je. naj bd že v letu 1959 zaprli nekatere stare trgovine. Seveda se b° zaradi toga povečal blagovni promet v veleblagovnici in tržnici.
Tudi v jugovzhodnem delu Velenja naj bd uredili velebla-govnjcp. prodajalnoi konfekcije, knjigarno, papirnico itd. Kaže, da bodo tako Velenjčani dobili precej novih trgovin, ki bodo sodobneje urejene od starih prodajaln. Seveda pa bo morala biti trgovska mraza precej gosta, če bodo hoteli ustreči vsem željam Velenjčanov. Tudi na to naj bd mislili, preden bodo zaprli dosedanje trgovine.
Okno v svet odprto
V našem koprskem pristanišču bodo pristajale prekooceanske ladje
V Kopru bodo 7. decembra slovesno izročili prometu prvih 135 metrov novega pristan išča. Tu bodo lahko poslej pristajale čezoceanske ladje z 10 do 12 tisoč ton nosilnosti, kaj.i pred pomolom so morje tako poglobili, da je sedaj globoko deset metrov. Na sidrišč n bo prostora za eno večjo ali dve manjši ladji. Ob dobrem izkoriščanju pristanišča bodo lahko v Kopru razložili in nal oždld okoli 90 tisoč ton blaga letno.
Kmalu bodo pričeli graditi tudi pristaniška skladišča, pripravljajo pa že tudi vse potrebno za graditev drugega, novih 135 metrov dolgega dela pristanišča. Sedaj dograjeni del pristanišča je stal 230 milijonov dinarjev; za to graditev je koprska vodna skupnost sama prispevala okoli 70 milijonov.
Koprsko pristanišče je naše prvo pristanišče, ki smo ga zgradil} sami. Hkrati z gradnjo pristanišča in poglabljanjem morja pa so začeli nasipavati tudi štanjelski zaliv in ga izsuševati. Ko bodo ta zaliv povsem zasuli in ga izsušili, bomo dobili nove hektare plodne, orne zemlje.
Pogled na pomol in na morje pred njim nam ni tiste zadnje dni novembra razkril nič posebnega. Precej daleč od obale je miroval sesalni bager. Ko so ga naredili, so ga v piranski ladjedelnici krstili za »Petra Klepca«. Ime mu kar pristoja, se nam je zdelo. Njegove zajetne cevi vsesajo in spet izbruhne j o_ vsako uro 600 kubičnih metrov blata z morskega dna.
Tam nekje blizu »Petra Klepca« so mornarji in gradbene »boje«; na dve bodo privezovali ladje, dve pa bosta opozarjali'pomorščake, kje so plitvine.
Ob pomolu je miroval tudi žerjav-grabllec s široko razprtimi čeljustmi, na pomolu pa
je sopihal težak valjar. Že utrjeno zemljišče so asfalterji prekrivali s črno gmoto.
Na pomolu je bilo mirno. Videti je bilo le, da opravljajo delavci še zadnja dela pred svečano otvoritvijo. Ta dela pa • so bila igrača proti vsemu tistemu, kar so delavci koprske vodne skupnosti opravili v nepolnem letu dni. Da, takrat je moralo biti na pomolu dosti bolj živo. Ob trdem delu so se učili, kako je treba graditi pristanišče. Večkrat so bili v življenjski nevarnosti; tako potapljači, ki so pod vodo razstreljevali od vode spojene zemeljske plasti, kot tisti, ki so se nevešči vozili po morju.
I O TEBI, n/OJEM DELU, • TVOJIH USPEHIH IN • TEŽAVAH RISE »DELAVSKA ENOTNOST«
Stanovanja
preliv delovne
, kadri,
sile
glavni problemi »Metalne« v Mariboru
v
V tovarni, kjer je zaposlenih okrog 1600 delavcev, je precejšen preliv delovne sile, primanjkuje jim tehničnih strokovnjakov in kvalificiranih delavcev. Letos je zapustilo podjetje preko 300 delavcev. Prav toliko so jih tudi na novo zaposlili. V razpravi na občnem zboru pa so grajali odnos uprave in delavskega sveta do tega nadvse pomembnega vprašanja. Vodstvu podjetja zamerijo, ker so na novo zaposlene mlade in neizkušene 'strokovnjake postavili na vo-
dilna mesta, medtem ko stare preizkušene delavce, ki že vrsto let delajo v »Metalni«, zapostavljajo in, jim ne zaupajo odgovornejših nalog. Pri zaposlovanju novih delavcev ne posvečajo dovolj skrbi izbiri in razporeditvi na posamezna delovna mesta. Na delo sprejemajo celo tiste, ki so bili drugod odpuščeni zaradi nesposobnosti itd.
Tovarno, kakor smo že rekli, zapuščajo stari delavci. Vzrok za to je v nepravilnem nagrajevanju. Zakaj ne bi, kot to
delajo drugod, uvedli posebne dodatke k osnovnim tarifnim postavkam za vsako leto neprekinjene zaposlitve v podjetju. Sindikalna organizacija je to že večkrat predlagala, toda naletela je le na gluha ušesa.
Na občnem zboru so obsodili popustljivost uprave nasproti tistim, ki jih le-ta pošilja na prakso v tujino. Ti ljudje pa z raznimi izgovori, pretvezami in z izsiljevanjem podaljšujejo bivanje v zamejstvu. To ne delajo zaradi strokovnega izobraževanja. temveč zaradi osebnih interesov. Ko se vrnejo nazaj v domovino zahtevajo, da jim tovarna zgradi garažo za motorno vozilo, ki so si ga pripeljali iz tujine. Delavci so obsodili tako »avto-prakso« in zahtevali, naj takemu početju napravijo konec. (Niso redki primeri, ko posamezni visokokvalificiran; strokovnjaki pri sklepanju delovnega razmferja zahtevajo, naj jih podjetje pošlje na strokovno izpopolnjevanje v inozemstvo.)
Podjetje precej skrbi za šolanje delavcev. Trenutno imajo 86 rednih in 26 izrednih štipendistov. Priredili so tečaj za varilce, risarje itd. Toda pomanjkanje teh stokovnih delavcev je v »Metalni« še precejšnje. Izposojajo si varilce v Zagrebu in drugod. To jih precej stane, vendar so ti izdatki nujni, ker so vezani za zelo kratke roke za dobavo mostnih konstrukcij Indiji in dru-
gim državam. Vse to pa bi odpadlo, če bj pravilneje nagrajevali in še bolj smelo izpopolnjevali že zaposlene delavce.
Precej težav imajo v tovarni s pomanjkanjem stanovanj. — Doslej so zgradili 250 družinskih in 115 samskih stanovanj. Visokokvalificirane delavce bi laže dobili, če bi razpolagali s stanovanji, kajti le-ti pri sklepanju delovnega razmerja zahtevajo družinsko stanovanje. Na občnem zboru so navedli tudi nekaj nepravilnosti pri reševanju stanovanjskih problemov. Nekateri delavci so sklenili delovno razmerje samo zaradi tega, da bi prišli do stanovanja, kmalu potem, ko so se zaposlili, pa so odpovedali delovno razmerje in se zaposlili drugje, kjer so bili osebni prejemki višji. V teh dneh se pripravljajo, da bodo osnovali stanovanjsko zadrugo. Člani sindikalne organizacije bodo s prostovoljnim delom pomagali svojim tovarišem pri zidanju stanovanjskih hiš. Občina pa jim bo brezplačno odstopila zemljišča in načrte.
Na koncu pa le še to. Napak bi bilo, če bi prezrli velike uspehe, ki jih je ta kolektiv dosegel v preteklem letu. Med največje rezultate njihovega dela sodi izdelava mostu pri Jankomiru na cesti Ljubljana —Zagreb. V tovarni so si uredili menzo, bife, pričeli so si kuhati enolončnice itd. Imeli * pa so tudi precej težav v proizvodnji. So v zaostanku v planu, ker niso pravočasno prejeli potrebnih dokumentacij za gradnjo objektov v Indiji in drugod. Sedaj delajo noč in dan, da bi izpolnili svoje obveznosti.
Karel Audič
KS&Ks
Odborniki zbora proizvajalcev v Kranju glasujejo za novi odlok o potrošniških svetih (beri »Reportažo o 24 sejah«)
_ DELAVSKA ENOTNOST -
Glasilo sindikatov Slovenije. - izdaja KeputiliSk* »vel Zvezt sindikatov za Slovenijo. - Odgovorni urednik Ivo Tavčar. -Iflsk Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec* v Ljubljani. — Naslov uredništva In upravei Ljubljana, Čufarjeva ulica S, poštni predaj 284. - Telefon uredništva 32-538, uprave 10-046. skupni za uredništvo in upravo 32-031.	— Račno pr
Mestni hranilnici v Lj. «00-11/606-1-3-221,	— List izhaja vsak
četrtek. . Rokopisov ne vračamo. — Posamezna številka stane !0 dinarjev. — Naročnina v prcdplačlln Je presečna 80 dinarjev četrtletna 240 dinarjev, polletna 160 dinarjev In celoletna noo din
Toda vse so zmogli in opravili so res veliko delo.
Ko so približno pred letom dni prvič zabrnel; motorji »Petra Klepca«, je bilo dno v koprskem zalivu le meter alj dva pod morsko gladino. Debele plast; strjene usedline, ki jo je Rižana kdo ve koliko stoletij naplavljala v koprski zaliv so pokrivale kamnito dno. »Peter Klepec« pa je grabil in njegove cevi so izmetavale na tone blata. Kadar je zadel ob trdna tla in ni več mogel lušoitj plasti-usedline, so morali prati na pomoč potapljači:	pod vodo so
zamolklo zabobnele eksplozije in žerjav-grabllec je s svojimi čeljustmi začel prenašati na obalo skale.
Tako so graditelji koprskega pristanišča poglabljal; dno meter za metrom. In končno šo ga poglobil; za 10 metrov.
Ko so potapljači pripravili jarek za temelje novega pomola, so jih nadomestili betonerjl, Le-ti so postavili velike opaže in začel; betonirati stebre. Mogočni nosilci so rasti; iz tal petnajst metrov drug od drugega; deset jih je bilo in za vsakega je bilo treba zbiti v postavljene opaže 200 do 300 kubikov betona.
To delo je bilo težavno, pa najtežje je betonerje še čakalo.
Na kopnem so pripravili 104 montažne nosilce, od katerih vsak je tehtal nad 20 ton. In te nosilce je bilo potem treba nasaditi na stebre. Položiti tolikšno težo na steber, gotovo ni bilo šala; pa nosilci so morali biti tako težki, tako močni, da bodo trdno podprli novi pomol. Vzdržati bodo moral; vso težo pomola, pa tovora, k; ga bodo v novem pristanišču zlagali z ladij mogočni žerjavi. Res, ni bilo šala privleči orjaški nosilec do stebrov in ga varno položiti nanje; dvakrat je človeške roke zamenjal žerjav »Veli Jože«, druge nosilce pa so prepeljal; delavci sami. Potili so se, kajti vsak žerjav so naložili na valjčni voziček in ga prepeljal; do stebra z električnimi vitli. Pet ljudi je v osmih urah položilo na stebre dva nosilca.
Delavci koprske vodne skupnost; so se zbrali iz vseh krajev države. Prej in laže b; gradili, ko bi bili izvežban; graditelji, ko bi imeli vso potrebno opremo in dovolj mehanizacije. Edin; strokovnjak pr; graditvi novega koprskega pristanišča je bil višji gradbeni tehnik Jože Kramarič. Po vojni je že Ponavljal reško pristanišče, štiri leta pa je gradil Latakijo v Siriji. Sedaj je svoje znanje posredoval vsakomur, bil povsod, kjer je bilo kaj dela, in povsod pomagal in svetoval. Pa nasveti in nauki so bili graditeljem še kako pbtrebni! Sesalnega bagra ni dotlej upravljal še nihče, delavci pa so se kaj kmalu tudi tega naučili. Žerjav -grabilec so sprva upravljali z nezaupanjem, skorajda s strahom, kajti plaval je na vodi. Vsega so se naučili.
Cez nekaj dni bo novo pristanišče izročeno prometu, »Peter Klepec« in žerjav-grabilec pa se bosta premaknila za 135 metrov naprej, k drugemu delu bodočega pomola. . Spet bosta začela čistit; plast; usedline z morskega dna, kajti dela y koprskem pristanišču se bodo kmalu nadaljevala. Delavc; pa upajo, da bodo dobil; letos v pomoč več strojev, da jim bo delo šlo laže od rok.
MNENJA IN PREBLOGI
Za sodobno obrtništvo
V 45, številki našega lista smo na četrti strani objavili prispevek sodelavca K. Audiea pod naslovom »Kaj še zavira razvoj obrtii«. Pisec je v prispevku nanizal nekaj problemov, ki se kažejo v obrtniški dejavnosti in je poseibj orisal težave mariborskih ob*tniih podjetij.
Danes pa objavljamo prispevek predsednika odbora za komunalna vprašanja pri republiškem svetu sindikatov tovariša Leopolda Kreseta, fcj govori o vlogi obrtništva v našem gospodarstvu in o pogojih za , njegov razvoj.
Obrtniška dejavnost ima važno mesto v našem gospodarstvu, predvsem kot nepogrešljiv sestavni del družbenega standarda. Ta vloga obrtništva se odraža tudi v visoko razvitih industrijskih deželah: obrtništvo dopolnjuje industrijo v tistih panogah, kjer ni možen industrijski način proizvodnje. V prvi vrsti pa je obrt nujno potrebna za tako imenovana uslužnostna dela, to je
za posamezna naročila po, pravila. Mnoge proizvodne naloge danes pri nas rešujemo z obrtniškim načinom, to pa predvsem zaradi nezadostne zmogljivosti industrije. Tako je na primer v gradbenišk'	- oblačilni
in v pohištveni stroki.
Kakorkoli je r.f ..bitno, da je obrtniška dejavnost nujen spremljevalec družbenega standarda, tako je tudi res, da vztrajanje pri klasičnem obrtniškem načinu proizvodnje v nekaterih panogah (razen pri uslugah) lahko pomeni tudi zaviranje razvoja življenjskih pogojev. Gre torej za to, da bi prevzela industrija v svojo serijsko proizvodnjo vse tiste predmete, ki jih ljudje množično kupujejo in. uporabljajo. Pa tudi druga obrtniška dejavnost mora preiti od klasične počne dejavnosti k sodobni, strojni, in ta povsod, kjer se le da. Tako bo mogoče zadovoljiti potrebe trga s cenenimi in kvalitetnimi obrtniškimi Izdelki. To pomeni, da obrtniška dejavnost nima bo-v
SLABO SODELOVANJE
med delavskim svetom in kolektivom
Sindikalni pododbor je med letom priredil šest obratnih konferenc, ki so bile slabo obiskane. Na teh konferencah ni bilo članov delavskega sveta, ki bi delavcem poročali o delu tega organa. To pomeni, da so se rudarji seznanjali z delom delavskega sveta le iz zapisnikov, ki so bili obešeni na oglasnih deskah.
Sindikalna organizacija pa je tudj premalo storila, da bi prišlo do tesnejšega sodelovanja med delavskim svetom in kolektivom. Nenehno bi si morala prizadevati, da bi člani delavskega sveta pojasnjevali delavcem sklepe, ki jih je sprejel delavski svet. Zavoljo tega je še toliko bolj pomemben sklep, da bodo v prihodnje bolje pripravili obratne konference. Člani delavskega sveta, ki delajo v posameznih obratih pa bodo morali, delavcem poročati o delu delavskega sveta in o njegovih sklepih.
Na občnem zboru so precej govorili o medsebojnih odnosih. Ti so se v zadnjem času izboljšali, vendar nekateri lju-
dje še vedno skušajo rahljati vezi kolektiva. V razpravi so nekateri člani sindikalnega pododbora to početje grajali. Sklenili so, da bodo onemogočili vsakršen poizkus razdvajanja kolektiva.
Razpravljali so tudi o tistih rudarjih, ki imajo že dovolj delovnih let pa nočejo v pokoj. Kaj se je izkazalo? Starejši rudarji ne delajo na težkih delovnih mestih, marveč na lažjih delih, ki bi jih zmogli tudi tisti mlajši rudarji, ki niso telesno tako krepki. Člani sindikalne organizacije so menili, naj bi delavski svet napravil temu konec.
Beseda je tekla tudi o neopravičenih izostankih in o bolezenskih dopustih. Ugotovili so, da so rudarji iz kmečkih predelov zlorabljali ugodnosti socialnega zavarovanja in da so med bolniškimi dopusti opravljali priložnostna dela. Zavoljo tega so predlagali, naj bi poostrili kazni za tiste, ki med bolniškimi dopusti delajo doma.
M. V.
dočnosti v klasičnih obUkah pretežno ročnega načina dela, temveč v sodobnem, pretežno strojnem načinu izdelave. Ne v razdrobljenih majhnih obratih, temveč v velikih podjetjih, razen na podeželju, ko gr« za tipično usluižnoštne storitve, kot so kovaštvo, kolarstvo, krovstvo itd.
Tak razvoj obrti lahko ustvarijo in razvijajo samo zavestne družbene sile, to je naši ljudsk; odbori, ki v zadnjem času dajejo večja sredstva za obrtniško dejavnost.
Naša družbena ureditev je odpravila Izkoriščanje človeka po človeku in je tako tudi z zakonskimi predpisi omogočila delovnemu obrtniku obstoj in uspeh, to pa ob lastnem delu, ne pa ob izkoriščaihju tuje delovne sile. Predpisi dovoljujejo v posameznih panogah toliko najetih ljudi, da je omogočen pravilen, in smotrn delovni potek proizvodnega procesa. To je popolnoma v skladu z našimi družbenimi načeli im tega ne kaže spreminjati. Razvoj obrtniške dejavnosti mora iti predvsem v smeri velikih sodobno mehaniziranih družbenih obratov. Zasebna, obrtniška dejavnost pa mora temeljiti predvsem na lastnem delu. Res je, da tako ponekje ostajajo neizkoriščeni prostori, kar pa bi morali preprečiti ljudski odbori s pravilno davčno politiko, ki bi povzročila, da bi bili lastniki teh prostorov prisiljeni oddajati jih v najem ali pa jih prodati. Predpis; o namembnosti lokalov ljudskim odborom omogočajo urejevanje tega problema.
Kršilce zakona o zaposlovanju delavcev je treba ostro kaznovati. Dosledno je treba izvajati ukrepe, ki jih dovoljujejo zakonski predpisi, vse do odvzema obrtnega dovoljenja in zaplembe sredstev za proizvodnjo. Kajti v primerih, ko Ima obrtnik zaposlenih več delavcev, kot pa mu to dovoljuje zakon, izkorišča tako delavca kakor tudi skupnost.
Predpisi o družbenem upravljanju ne uzakonjajo kolektivnega upravljanja v zasebni dejavnosti (zato tudi omejitev števila zaposlenih delavcev), pač pa pristojni činitelji prav sedaj proučujejo možnosti, da
KAKO UPRAVLJAMO
Materialna osnova
je nujno potrebna
Tokrat smo prejeli na drugo vprašanje ankete odgovor predsednika sindikalne podružnice Industrije za elektrozveze v Ljubljani. Tole nam piše:
Pri nas smo letos izvolili obratne delavske svete. To se nam je zdelo nujno potrebno zavoljo sestave podjetja. Imamo namreč devet obratov v desetih občinah in dva samostojna laboratorija. Posamezni obratj so zelo oddaljeni od našega sedeža podjetja, ki je v Vegovi ulici. Tako je obrat »brezžične zveze« na Linhartovi cesti, obrat »žarnice« v Kotnikovi ulici, obrat »ferifi« na Celo-vški cesti v Šiški, v Dravljah je obrat »magneti«, obrat »kristali« je v Črnučah^ »elektronika« v Horjulu, obrat »kondenzatorji« v Semiču in deloma v Ljubljani na Linhartovi cesti, obrat »upori« v Šentjerneju, »laboratorij za polvodni-ke« na Mirju In »kemični laboratorij« v Vegovi ulici. Obrata« delavske svete smo izvolili, nismo jim pa še določili njihovih pristojnost; in zanje tudj še nismo sestavili poslovnika.
Menimo, da moraju imeti obratni delavski sveti določeno materialno osnovo. Kakšna in kolikšna naj bo, se še nismo odločili. Nismo še namreč našli vsestransko zadovoljive rešitve. Težave nastajajo pri ugotavjanju dohodka v obratih. Računovodske službe namreč še nimamo decentralizirane. Dejavnost posameznih obratov ni zaključena in se med seboj prepleta. Razen tega so posamezni obrati različno razviti (nekatere smo osnovali šele lani oziroma letos). Njihova rentabilnost je zavoljo tega tudi želo različna. Različna je tudi, ker v enih obratih izdelajo več končnih izdelkov, v drugih manj ali nič. Nekatere obrate smo namreč osnovali kot dopolnitev za druge.
Sktutica, nismo še našli do;_ volj pravilnega in pravičnega ključa za razdelitev dohodka med obrate. Zato bomo uveljavili načelo, da bi del dohodka delili mednje linearno, del po ugotovljeni večji storilnosti.
Ta vprašanja želimo čimprej Urediti. Osrednji delavski svet je že imenoval posebno komisijo, ki naj vse to prouči in pripravi ustrezne predloge. Zato, ker bj radi našli rešitev, ki naj
hi nam prinesla čimveč dobrih uspehov, smo pri decentralizaciji previdni. Postopoma prenašamo določene pristojnosti uprave podjetja na obratna vodstva in pristojnosti osrednjega na obratne delavske svete. Ugotovili smo namreč, da bo prenašanje večjih pristojnosti odprlo vrsto tehničnih težav in vprašanj.
Previdni pa smo tudi zaradi tega, ker je trošenje skladov posebno važna stvar. Podjetje je namreč še vedno v izgradnji
in ni Vseeno, kako se že tako majhna lastna sredstva izkoristijo in kje jih vlagamo. Pretirana decentralizacija bi lahko porodila težnje po cepitvi oziroma drobitvi podjetja. To bi lahko prineslo podjetju in družbi ogromno škodo. S tem bi dosegli prav nasprotno, kot smo želeli. V primeru pa, da bi bili obrati in podjetje kot celota že dograjeni in proizvodnja utečena, bi bilo za zvišanje storilnosti v enotah zelo spodbudno, ko bi imeli obrati samostojnost pri delitvi ustvarjenega dohodka.
Inž. Jožko Budin, preds. sindikalne podružnice
K&ko naj upravni odbor obvešča delavski svet o svojih sejah?
V zadnjem času je pri nas vzniklo vprašanje, kako naj bi upravni odbor seznanjal člane delavskih svetov, ki so zaposleni v posameznih obratih, z vsem, o čemer razpravlja in sklepa na svojih sejah. Delavski svet sestavlja 25 članov iz šestih obratov. Doslej je prejel naš delavski svet zapisnike sej upravnega odbora. Zapisnike so dobivali predsednik, obrato-vodstvo in posamezni oddelki uprave. Vsi drugi člani delavskega sveta pa so bili pismeno seznanjeni s sklepi upravnega odbora.
Na zadnji seji delavskega sveta je del članov zahteval, naj bi dobili vsi člani delavskega sveta celoten zapisnik seje upravnega odbora in ne samo pismeno obvestilo o sklepih. Nekaj članov delavskega sveta je zadovoljno s sedanjim načinom obveščanja. Ce nočemo uresničiti to zahtevo, bomo morali napisati 35 izvodov zapisnikov, kar nam bo vzelo veliko časa.
Prosimo za pojasnilo oziroma za vaše mišljenje o tem, ali je bil dosedanji način obveščanja v skladu s predpisi o delavskem upravljanju, oziroma ali je ta zahteva utemeljena.
Sindikalna podružnica LIP Slovenj Gradec
Opomba uredništva: Temeljni zakon o delavskem upravljanju z nobenim členom po-
drono ne predpisuje, kako mora upravni odbor obveščati člane delavskega sveta o svojih sejah, sklepih in predlogih. To je stvar vsakega posameznega delavskega sveta. Kako bo obveščal upravni odbor delavski svet in kako bo organ upravljanja obveščal o svojih sklepih volivce, to je treba določiti s poslovnikom delavskega sveta.
Verjamemo, da bo terjala ta zahteva, torej ta način obveščanja nekaj več časa za pisanje zapisnikov. Vendar se nam zdi ta zahteva članov delavskega sveta pravilna. Videti je namreč, da niso zadovoljni, če zvedo le o sklepih upravnega odbora, temveč da hočejo stvari do potankosti spoznati. Podjetje je moč dobro upravljati le tedaj, če ima organ upravljanja vse stvari na dlani, torej če ve za vse najvažnejše stvari. In upravni odbor nedvomno razpravlja o marsikateri stvari, ki je bistveno važna za pravilno upravljanje podjetja. S tega vidika se nam zdi zahteva nekaterih članov delavskega sveta utemeljena. Ob tem nas zanima, ali so tl in vsi ostali člani delavskega sveta tudi tako dosledni pri obveščanju (ustnem) svojih volivcev, v celotni razpravi in sklepih svojih zasedanj in ali se razgovarjajo z njim,! tudi pred zasedanji o stvareh, o katerih bodo razpravljali. Upamo, da nam boste tudj o tem pisali.
bi tudi delavci, ki so zaposlen, v zasebnem sektorju, sodeloval, pri delitvi dohodkov, ki bi bili urejeni s tarifnimi pogodbam' na osnovi vpogleda v finančno poslovanje tistega obrata zasebnega sektorja.
Pravilna ugotovitev, da j-, treba v skladu z decentralizacijo pristojnosti družbenega upravljanja nekatere naloge da ti v pristojnost pododborom obrtnih zbornic. Tod.a predhod no je treba le-te demokratizirati tako, da bodo resnično družbeni organ s sodelovanjem vseh prizadetih činiteljev, ki že sodelujejo v republiški in okrajnih 'Obrtnih zbornicah.
Osnutek zakona o potrošniških svetih predvideva te svete tudi za uslužnostno obrt, kar je prav. Prav 'tako pa bodo morali tudi predstavniki obrtniške dejavnosti v ustreznem odstotku sodelovati v potrošniških svetih tistih trgovin, ki preskrbujejo obrt, in zlasti tudi v potrošniških svetih pri trgovini na debelo.
Leopold Krese
Tale sušilni boben za pesek so konstruirali in izdelali v centralnih obratih mariborskega Gradisa po naročilu investicijske skupine avtomobilske ceste. To je velik uspeh tega delovnega kolektiva, saj so ga izdelali v rekordnem času. Zdaj so stroje z avtomobilske ceste poslali že na cesto Paračin-Niš, kjer bodo prihodnje leto gradili odsek jugoslovansko
magistrale.
PRED VOLITVAMI NOVIH POTROŠNIŠKIH SVETOV
Povečajmo družbeni vpliv in kontrolo v trgovini
Oktobrski ukrepi zveznega izvršnega sveta za ureditev našega notranjega trga in utrditev Življenje ravni delavcev in uslužbencev so ponovno spravili na površje vprašanje potrošniških svetov kot organov družbene kontrole nad poslovanjem trgovine in gostinskih obratov, t. j, zlasti obratov družbene prehrane. Ker je potrošniškim svetom, ki so bili izvoljeni v letih 1955 in 1956 že potekla mandatna doba m so v večini primerov prenehali delati, je sedaj potrebno izvoliti nove.
Zato, da bi politično bolje pripravili akcijo za volitve novih potrošniških svetov, izmenjali zlasti pozitivne izkušnje ite dela dosedanjih, ter bolje objasnili družbeno vlogo in naloge potrošniških svetov, je komisija za družbeno upravljanje pri predsedstvu SZDL Slovenije skupno s komisijo za delavsko samoupravljanje pri RSS pripravila širše posvetovanje o tel* vprašanj ih. .
Posvetovanje je v celoti pokazalo, da so potrošniški sveti še kako potrebni kot organi družbene kontrole v trgovini, da je treba njihovo dejavnost še razširiti in jo iz poslovalnic prenesti na sedeže trgovskih podjetij vseh vrat, ne samo živilskih trgovin, kot je to bilo doslej. Potrošniške svete moramo ustanoviti prav tako pri grosističnih podjetjih, saj je skupnost zaupala tem podjetjem velika sredstva in prepustila veliko odgovornost za upravljanje s temi sredstvi relativno majhnemu številu ljudi, ki tam delajo. Zato bi morala biti družbena kontrola tam najmočnejša. Vpliv potrošnikov na kakovost in izbiro blaga pa bi moral biti največji. Dejstvo, da smo imeli potrošniške svete samo pri poslovalnicah, kjer sploh o ničemer ne odločajo je hkrati tudi eden od vzrokov, da so ti sveti tako kmalu prenehali s svojo kontrolno službo. Seveda je tu še več drugih vzrokov, ki pa so vsi subjektivnega značaja. Dosedanji potrošniški sveti sploh niso bili politično priprav Ijeni za svoje naloge. V največ primerih so bili kadrovsko prešibki, da bi mogli opravljati to odgovorno delo.
Razen tega tudi kolektivi trgovskih podjetij in poslovalnic niso prav razumeli vloge potrošniških svetov pri napredku trgovine in so jih jemali le kot neke nove nepotrebne revizorje. Zaradi tega je prišlo do nasprotovanj med potrošniškimi sveti in upravami podjetij ter delavskimi sveti. Le redki so primeri, da so delavski sveti in poslovodje lepo sodelovali s potrošniškimi sveti. Tam tudi uspehi niso izostati. Tu se je čutilo veliko premalo političnega dela sindikalnih organizacij, ki z delovnimi '-oiektivi trgovskih podjetij niso razpravljale o vlogi potrošniških svetov v trgovini in njihovih pravicah. Tudi okrajne trgovinske zbornice niso povsod opravile svoje dolžnosti.
Prav gotovo pa so tudi objektivni vzroki za to, da se potrošniški sveti niso povsod uveljavili. Bile so še določene nejasnosti glede organizacijskih oblik teh svetov in so bili dosedanji sveti le nekak začetek ' njihovega uvajanja v trgovini, ki naj bi dal izkušnje, na osnovi katerih bi postopoma le prišli do takih oblik družbeno upravnih organov v trgovini, ki bi ustrezale sedanjemu gospodarskemu stanju in družbenemu razvoju sploh.
Triletne izkušnje so že oolj določeno izoblikovale pojem po-
trošniških svetov. To naj ne bo samo organ družbene kontrole, temveč naj vpliva tudi na to, da trgovina v danih razmerah in možnostih kar najbolj zadovoljivo opravlja svoje poslanstvo — preskrbo prebivalcev.
Ta svoj družbeni vpliv na trgovino razvija potrošniški svet neposredno v stalnih kontaktih z upravo trgovskega podjetja in delavskim svetom ali pa neposredno preko svetov za blagovni promet ObLO.
Zato je še posebno važno, kakšen je sestav teh svetov. Sedaj so v njih povečini trgovci — direktorji trgovskih podjetij. Z ozirom na družbeno vlogo teh svetov pa bi jih morali sestavljati v veliki večini potrošniki, predvsem aktivni in sposobni člani potrošniških svetov. Ti
sveti bi lahko preko ObLO uresničevali koristne predloge potrošniških svetov za ureditev perečih vprašanj trgovine in preskrbe sploh. V taki povezavi bi se ti sveti lahko izkazali ne samo kot kontrolni organi, ampak tudi kot pobudniki za mo-dernizaciijo naše zastarele trgovinske mreže in skrbeli tudi za njeno razširitev.
Priznati je treba, da so velikih pomanjkljivosti v poslovanju trgovine mimo subjektivni-* slabosti, kriive tudi težave, ki se trgovina z njimi bori.
Trgovina mora zato poseganje potrošniških svetov v njene zadeve čutiti kot pomoč in jo tabo' razumeti, čeprav bo včasih ta pomoč še neznatna. Sveti pa si morajo mimo svoje kontrolne službe resno prizadevati, da bi
pomagali trgovini in tudi obratom družbene prehrane, da bi jih skupno s prizadevanji odgovornih činiteljev čimprej usposobili za redno preskrbovamje potrošnikov.
V pripravah na yolitve novih potrošniških svetov bo treba torej še razpravljati predvsem o njihovih oblikah in njihovih pravicah in dolžnostih, ki za sedaj še niso natanko določene. Vsekakor pa imajo ti sveti v okviru sedanjih predpisov vso možnost za uspešno delo. Zato n,aj/bi organizacije SZDL in sindikalne organizacije skupno s svet' za blagovni promet ObLO ponovno dobro premislili o tem, kje in kako bodo organizirali' potrošniške svete in šele potem pripravili volitve teh družbenih organov. J. C.
PO PRVIH OBČNIH ZBORIH NI GORENJSKEM
Se: kadri in standard
Predlog za enoten sindikat prosvetnih delavcev — Uspeli zbori v
jeseniški železarni
Na Gorenjskem so se sindikalni! občni zbori pričeli pravzaprav žele konec prejšnjega tedna in bodo odslej trajali neprekinjeno do sredine decembra. Med prvimi so imeli občne zbore prosvetni delavci, na razpolago pa imamo že tudi podatke z, občnih zborov nekaterih gospodarskih organizacij. Iz tega zato še ni mogoče dati neke splošne ocene, ampak lahko le opozorimo na težnje, ki se na teh prvih zborih kažejo.
KJE NAJ DOBIJO ČLANI PRIZNANJE ZA SVOJE DELO
Po izredno slabem občnem zboru Društva profesorjev in učiteljev v Škofji Loki je potrebno poudariti, da s-o drugje to sliko popravila, t&k„ na primer na občmih zborih v Radovljici, Kranju in na Jesenicah. Sicer so ti občni zbori bolehali za pomanjkljivo analizo družbe-no-politščne dejavnosti članstva! kar da slutiti, da pa so' društva to delo članov prezrla in ga ne spremljajo z zadostnim čutom odgovornosti. Drugače si namreč ni mogoče razlagati dejstva, da na teh zbonih ne dobi priznanja za svoje izvenšolsko delo toliko in toliko posvetnih ue-lavcev, ki so vložili v izvenšolsko dejavnost zares veliko truda in so tudi dosegli lepe uspehe! Kdo drugi, če ne njihove sindikalne organizacije, naj članom da priznanje za delo v šolskem odboru, pionirski organizaciji, društvu prijateljev mladine itd. in končno — kdo drugi naj jih graja za njihovo pasivnost? Takrat ko bodo občni zbori prosvetnih delavcev postali tribuna za temeljito analizo dela šolskih odborov, društva prijateljev mladine, pionirskih krožkov itd., občni zbori brez dvoma ne bodo izzveneli samo v tradicionalnih pohvalah (m nagradah) blagajnika im kvečjemu še tajnika oziroma predsednika.’
ZA ENOTEN SINDIKAT
V ostalem so na omenjenih občnih zborih prišle do Izraza nekatere pobude. Tako so na primer na občnem zboru profesorjev in učiteljev v Kranju sprožili predlog, naj bi dosedanja štiri društva prosvetnih d >-lavcev (Društvo profesorjev, učiteljev in predmetnih učiteljev, Društvo strokovnih profesorjev in učiteljev, Društvo vzgojiteljev in Društvo defekto-
logov) združili v enoten sindikat prosvetnih delavcev. Isto so predlagali na občnem zboru v Radovljici. Na teh občnih zborih je prišla do izraza tudi samostojnost glede izvajanja študija programa ZKJ in tudi pripravljenost, da bi pomagali z ustreznimi predavanji pri študiju na terenu. V Radovljici so se dogovorili za redno štirinajstdnevno sestajanje. Sestali naj bi se vsak drugi četrtek popoldan,. Na teh popoldnevih nameravajo obravnavati program ZKJ, gradivo, ki jim ga bo posredoval občinski ljudski odbor, razne organizacijske probleme, ostanek večera bodo pa izkoristili za družabno življenje, ki si ga učitelji, razstreseni po vaseh vsak zase ne morejo privoščiti. Na jeseniškem občnem zboru so se pogovhirjali, kako se bodo prosvetni delavci vključili v stanovanjsko skupnost itd.
REKORDNA UDELEŽBA
V OBRATIH ŽELEZARNE
Prvim občnim zborom podružnic iz gospodarskih organizacij dajejo osnovni ton zbori podružnic v obratih jeseniške Železarne. Doslej je imelo svoje občne zbore v Železarni polovico obratnih sindikalnih podružnic, okrog 13. Glavna značilnost teh občnih -zborov je visoka udeležba: nikjer ni udeležbe pod TOVo, v posameznih obratih se pa giblje tudi nad PIV/o
V	obratih s povprečno udeležbo je le-ta v primeri s prejšnjimi leti enkrat ali pa dvakrat večja.
V	»energijskem oddelku« je bilo na primer 280 , članov neupravičeno odsotnih le 28. V ebra\u »Jeklovlek« je popoldanska izmena delala v nedeljo, da so imeli za občni zbor prosto Tako visoka udeležba brez dvoma dokazuje, da se delavci zanimajo za gospodarjenje in hočejo doseči rešitev problemov, ki jnh žulijo. Tako so na primer delavci vpraševal), kako je z uresničenjem programa investicij, ki so ga predlagali v nedavni anketi. Nadalje žulijo delavce nekateri neurejeni primer: hiigiensko-tehnične zaščite v posameznih obratih. Na zborih je precej govora tudi o disciplini. Večina delavcev se strinja s tem, da je treba zaostriti vprašanje delovne discipline, vendar je treba ta problem z enako ostrino postaviti tudi pred posameznike na posameznih odgovornejših mestih. Značilno —
vredno priznanja je dejstvo, da v pripravah za občne zbore sindikata aktivno sodelujejo vodilni tovariši iz posameznih obra-.tov in tudi dajejo potrebna pojasnila delavcem na samem občnem zboru.
V VODSTVA PODRUŽNIC SPOSOBNE KADRE!
Prve ocene dosedanjih občnih zborov na Gorenjskem so torej pozitivne. Prav to pa je razlog, da še zboljšamo priprave drugih. Primera v posameznih občinskih sindikalnih svetih namreč kažejo, da si v pripravah na občne zbore na svojem območju niso postavili v prvi plan kadrovskega vprašanja in vsebinskega programa. Za uspešno opravljanje nalog, kd se postavljajo pred sindikalne organizacije, bo v večini podjetij potrebno okrepiti in pomladiti vodstva sindikalnih podružnic s sposobnimi tovariši, ki imajo ugled pni delavcih in ki bodo znali tudi pred organi podjetja zavzeti in braniti določena stališča.
KONKRETNI NAČRTI ZA DRUŽBENI STANDARD
Glede vsebine so se podružnice v večini primerov osredotočile na pripravo programov za družbeni standard. V občinskem merilu pa so posamezni občinski sveti že imeli posvetovanja s predsedniki občinskih ljudskih odborov. Spričo primerov, ko prihajajo na občne zbore uprave podjetij z obsežnimi investicijskimi programi za razširitev oz. obnovo tovarne, je potrebno opozoriti delavce, da trezno presodijo, ali se bodo odločili za »kapitalno« investicijo ali pa za družbeni standard. Brez dvoma bi bilo nesmiselno zavračati sleherni predlog za obnovo podjetja, posebno takšne, ki ne zahtevajo za svojo uresničitev veliko sredstev in ki bi bistveno izboljšali proizvodni proces, v splošnem vzeto pa je treba dati prednost družbenemu standardu. Toda, če ne bodo sindikalne organizacije pravočasno pripravile potrebnih perspektivnih programov za družbeni standard, bodo vsi javni apeli izzveneli v prazno in bodo pri 'delitvi sredstev zopet prevladale težnje kapitalnih investicij, kajti — kdor prej pride, prej melje!
J. Kristan
Delavsko upiavljanje
neposredna praks« mednarodneiia delavskega gibam;
Tovarne delavcem! To geslo, ki je dobilo prve obrise že za časa Pariške komune in naletelo na plodna tla v prvem por evolucijskem obdobju v Sovjstelki zvezi, je doseglo najvišjo obliko v delavskih in vseh drugih oblikah družbenega upravljanja v Jugoslaviji. Družbeno upravljanje je postalo bistvena vsebina soctiali-etečne demokracije v naši deželi in odprlo nova obzorja v razvoju so c : a i. stičnih ■ sil. Prav s svojo ustanovo delavskih svetov in vseh drugih oblik družbenega upravljanja je delavski razred Jugoslavije zavzel vidno me^to v vrsti mnogoterih prizadevanj, ki so tako značilna za sodobni razvoj mednarodnega delavskega gibanja. Ze pozornost sama, ki jo v svetu posvečajo vprašanju delavskega upravljanja in razvoju ter delovanju delavskih svetov v Jugoslaviji dokazuje, da je postala iddja delavskega upravljanja nova, bistvena črta boja mednarodnega delavskega gibanja za pravice delavskega razreda.
PRIMER JUGOSLAVIJE Kako vestno spremljajo v svetu vse. kar se dogaja v naši deželi na področju delavskega samoupravljanja in kako ocenjujejo
Ozadja vrenj
»ržavni udari, ki so bili vse doslej' tako značilni za dežele južne Amerike, so se v zadnjem času' »preselili« v dežele Azije jn Afrike-Njihovi vzroki pa so čisto druge narave. Medtem ko je v deželah Latinske Amerike prihajalo do takih udarov v glavnem po naročilu od zunaj. j,o vzroki za podobne pojave v azijskih in afriških deželah predvsem notranji. Posledica so političnega vrenja in gospodarskih težav, ki izhajajo iz zaostalosti teh dežel. Med vsemi pa ije le bistvena notranja razlika. Državni udar v Iraku se je n. pr. spremenil v na-rodno-socialno revolucijo. V Burmi je poseg vojske v politično življenje imel namen odpraviti nevarnost notranjih sporov in zunanjega vmešavanja. V Pakistanu le bil državni udar posledica korupcije v političnih strankah in •hkrati gospodarskih težav.
Na tej poti se je omenjenim deželam pridružil še Sudan. Razplet dogodkov je pokazal, da j® tudi tu šlo za premagovanje gospodarskih težav in za odpravo nasprotij v zunanjepolitični usmerjenosti dežele. Vse kaže. da je poseg vojske odrravil v-e tiste sile. ki so nasprotovale zbližanjiu z Združeno arabsko republiko.
Vsa ta notranja vrenja so v svojem bistvu odsev demokratičnih teženj za izboljšanjem gospodarskega položaja in za nove reforme v notranji politični ureditvi.
Sporazum o ribolovu
Predstavniki italijanske tn jugoslovanske vlade s0 sklenili pogodbo o ribarjenju italijanskih niibičev v jugolcivanskih vodah Jadranskega morja. Uradni poročili obeh vlad o poteku pogajanj poudarjata prijateljsko vzdušje, ki je prevevalo potek pregovorov. Naša dežela je s tem sporazumom potrdila svojo težnjo po čim tesnejšem gospodarskem sodelovanju s sosedno Italijo. Na podlagi sklenjenega sporazuma bodo itnelij italijanska/ ribiči pravico ribolova v določenih sektorjih morja za dobo poldrugega leta. Italijanska vlada pa bo za to pravico plačala Jugoslaviji 900 milijonov lir.
vlogo naših delavskih svetov, naj kot primer posluži članek, ki ga je. letos priobčila italijanska revija »Mondo opera!©« (Delavski ffot), glasilo Nennijeve Socialistične stranke.
»Izpolnitev plana za leto 1957 in naloge, ki jih postavlja letošnji plan,« tako pravi omenjena revija »dokazuje, da Jugoslavija s pospešeno hitrostjo obvladuje posamezne stopnje svojega industrijskega razvoja. Hitrost, s katero se razvija ta proces, je zares presenetljiva, zlasti še, če upoštevamo, da je bila Jugoslavija znana kot ena najbolj zaostalih dežel južne Evrope. Kako je bilo mogoče,« se sprašuje pisec članka. »da je Jugoslavija doživela v tako kratkem času veliko preobrazbo. kljub temu, da je bila po vojni popolnoma razrušena in da je mogla tudi po letu 1948- premagati dosti težav, ki ji, jih j« prizadejal Komen form.« Razen posebnositi mednarodnega položaja vidi pisec glavni in bistveni razlog za vse te uspehe Jugoslavije v uresničevan .ju načel o samoupravljanju, ki so temelj svojstvene poti, po kateri ‘je krenil notranji razvoj v Jugoslaviji. »Naj zgodovinarji tako ali drugače ocenijo ta razvoj,« pravi dalje pisec članka, »sodobnike zanima spoznati praktične uspehe te politike. Kar zadeva Jugoslavijo, je treba priznati te uspehe, ki so posledica doslednega uresničevanja marksističnega nauka v praksi. Udeležba jugoslovanskih mno-žiilč v izgradnji socializma, je dejstvo. ki ga srečujemo na vsakem koraku. Kaže se v decentraliiza-cijd in delavskem upravljanju.«
Tako gleda glasilo d/fcailiijanske socialistične stranke na delavskd upravljanje v Jugoslaviji.
Seveda rse bi bili objektivni, če bi spregledali, da so po svetu poleg takih tudi drugačne ocene vsega, kar se dogaja v Jugoslaviji, od odklonilnih, preko takih, ki izražajo dvome, do priznanja velikega pomena in vrednosti jugoslovanske prakse za mednarodno delavsko gibanje. Vse to pa samo dokazuje, da je Vprašanje delavskega upravljanja stopilo v ospredje -in da je danes postalo bistvena in hkrati nova črta vsč-biine boja in razvoja mednarodnega gibanja.
PESTROST OBLIK
Ideja delavskega upravljanja sili na dan skozi vse razpoke. Delavsko upravljanje v Jugoslaviji. čeprav ima svojstvene oblike in je bistvena vsebina socialistične demokracije pri nas, ni osamljen pojav v sodobnem svetu. To idejo skušajo delavska gibanja v raznih deželah uresničiti na razne načine. Do zdaj so se nabrale v tem pogledu že bogate Izkušnje, ki so presegle okvire narodnih posebnosti, političnih sistemov in lastninskih odnosov. Zahteva po udeležbi delavcev pri upravljanju proizvodnje je postala splošen pojav v sodobnem svetu, ki ga označuje velik tehnični in industrijski razvoj.
Seveda pa se ideja o delavskem upravljanju v gospodarstvu pojavlja v različnih oblikah in ima kaj različno vsebino. Vse bogastvo oblik kažejo razne organd/za-oije, v katerih se ta ideja uresničuje v posameznih deželah. Vse te pa dokazujejo, da obstoji danes cela lestvica odtenkov in stopenj med nekdanjo popolno pravico podjetnika do neomejenega upravljanja v podjetju in med sodobno naj višjo stopnjo delavskega upravljanja, ki je dobilo svoj odraz v delavskih svetih Jugoslavije. V posameznih deželah se te oblike kažejo tudi v
različnih nazivih za to novo vlogo delavskega razreda v gospodarskem življenju posamezne dežele. V Franciji poznajo tovarniške komiteje, v Veliki Britaniji posvetovalne odbore, v Zahodni Nemčiji tako Imenovane »Mitbe-stlmmung«, kar pomeni soodločanje. v Avstriji Miitwirkung (sodelovanje), v Italiji sta’ kar dve obliki:	notrlanje komisije in
upravni odbori, v Izraelu se imenujejo proizvodni odbori, v skandinavskih deželah in na Finskem poznajo odbore za sodelovanje, proizvodne odbore in tovarniške odbore. Mimo teh so v raznih deželah še drugi manj pomembni poskus« soodločanja delavcev v upravljanju proizvodnje.
Tudi v vzhodnoevropskih deželah je ideja o delavskem upravljanju dobila švpjo domovinsko pravico na primer v obliki delavskih svetov na Poljskem, ki so nastali spontano po znanih oktobrskih dogodkih leta 1956. V poznejšem obdobju so njihovo vdo-go skrčili z ustanovitvijo tako imenovanih konferenc delavskih svetov. To so nekakšni višji organi, v katerih so poleg predstavnikov delavskih svetov iz tovarn zastopani tudi predstavniki sindikalnih in partijskih organizacij. V Sovjetski zvezi so po XX. kongresu KP SZ decentralizirali industrijo, odpravili so dosti ministrstev in ustanovili posebne gospodarske svete, v katerih imajo določen vpliv na upravljanje tudi delavci posredno po svojih sindikalnih predstavnikih. Poleg tega so ustanovili tudi stalne proizvodne konference po podjetjih, kjer prav tako delavci posegajo v odločanje o proizvodnji. Kasnejši razvoj v deželi je, kakor kaže, zavrl krepitev delavskega soodločanja v gospodarstvu. ^
VSEBINSKE RAZLIKE
Podobo trenutnega stanja in razvoja raznih oblik delavskega poseganja v upravljanje proizvodnje je dal seminar o delavskem upravljanju, ki so ga letos septembra sklicali na Dunaju. Udeležili so se ga predstavniki večine dežel, kjer se delavsko upravljanje kaže v tej ali oni obliki, med njfjmi tudi iz Jugoslavije.
Italijanski delegat Ignazio Si-lone je .podal na seminarju zanimiv prikaz razvoja delavskega upravljala v njegovi deželi. V nekaterih mestih Italije so se že po pirvi svetovni vojni pojavili v tovarnah posebni odbori, ki pa so imeli popolno obeležje anarhistič-
De Gaulle ni zadovoljen z izidom prvih delnih volitev novega parlamenta. — Volivci so pokazali do volitev veliko brezbrižnost.
no sindikalnih organizacij in so se držali komaj dobro leto. V novi obliki so se pojavili taki odbori upravljanja v obdobju po drugi svetovni vojni. Bili so izraz delavskih zahtev, da soodločajo pri upravljanju tovarn. Podobno kot v mnogih drugih zahodnih deželah so kapitalisti v prvem obdobju po vojni kazali popuščanje pred takimi zahtevami delavcev. Pozneje, ko so zopet utrdili svojo moč, so začeli izrivati te vrste delavskih organizacij- iz podjetij. Kljub temu, da je v Italiji danes delavsko soodločanje v proizvodnji bolj mrtva črka na papirju, kot dejanska sila, vendar vlada v itt ali jamskem delavskem gibanju živo zanimanje za vlogo, nalogo in perspektive razvoja delavskega upravljanja.
Podobno stanje je tudi v Franciji. Čeprav so vse sindikalne organizacije sprejele idejo o soodločanju delavcev v proizvodnji, vendar prihaja ta težnja v praksi bolj malo do izraza.
V drugih zahodnih deželah je bila večja ali manjša zahteva jx> udeležbi delavcev pri upravljanju povezana s stopnjo nacionalizacije raznih podjetij, ki je bila eden značilnih pojavov v povojnem gospodarskem razvoju zahodnoevropskih dežel.
SOODLOČANJE V NEMČIJI
Najdeli je v tem pogledu odšel razvoj delavskega odločanja pri upravljanju proizvodnje v Zahodni Nemčiji. Ta pravica delavcev je dobila v tej deželi tudi zakonsko osnovo v zakonu od 21. maja 1951, ki določa pravice delavcev pri soodločanju v vodstvu podjetij (Mitbestimmung). Na podlagi določil tega zakona upravljajo rudarska in jeklarska podjetja predstavniki delničarjev in sindikalnih organizacij delavcev.
Vsak hoče biti zadnji, kadar gre za prenehanje atomskih poskusov
Oboji imajo v upravnem odboru enako število zastopnikov. Poleg tega pa imenujejo sindikati tudi posebnega direktorja za delo, ki ima podobne pravice in položaj kot recimo komercialni ali tehnični direktor. S tako organizacijo upravljanja se je delno spremenila tudi vloga sindikatov, ki ?o postali bolj avtonomni Praksa tega sistema upravljanja je pokazala. da so taki upravni odbori, kljub pogostim nasprotjem med enimi in drugimi predstavniki v njih, imeli v razvoju gospodarstva pozitivno vlogo. Najncvejši premiki v notranjem gospodarskem življenju Zahodne Nemčije, ki se kažejo po eni strani v težnji vladajoče Adenauerjeve stranke, da vrne tako po vojni podržavljena podjetja v privatne roke, po drugi strani pa v težnji po združevanju posameznih podjetij v velike koncerne, pa pomenijo napad na pridobljene pravice nemških delavcev do soodločanja pri upravljanju. Prav te dni so delavci na sindikalnem zborovanju v Dortmundu ostro protestirali proti združevanju gospodarske "moči v rokah nekaj ljudi, ker ogroža pridobljene pravice delavcev. S tem hočejo delodajalci izriniti delavske zastopnike iz vodstva podjetij. Z združevanjem več samostojnih podjetij v enoten koncem odpadejo namreč vsi organi upravljanja v teh podjetjih, kjer so bili zastopani tudi delavski predstavniki.
ZGODOVINSKI POMEN JUGOSLOVANSKE PRAKSE Opisani pojavi v raznih deželah, ne glede na družbene in politične sisteme v njih, dokazujejo, da je težnja po delavskem upravljanju v proizvodnji in hkrati tudi v vsem gospodarskem življenju posameznih dežel ©dem najbolj značilnih pojavov v sodobnem delavskem gibanju. Pomena tega pojava ne zmanjšuje dejstvo, da se te težnje pojavljajo v različnih oblikah, bolj važno je, da je ideja delavskega upravljanja prišla v zavest delavskega razreda vseh dežel in je postala neposredni cilij boja delavcev za njihove pravice. Pregled stanja delavskega upravljanja v sodobnem svetu pa še bolj odkriva dejstvo, da si je ta najnaprednejša težnja v sodobnem delavskem gibanju do zdaj najbolj utrla pot ravno v naši deželi in da so delavski sveti in vse druge oblike družbenega upravljanja v Jugoslaviji do zdaj najvišja stopnja, ki jo je dosegel ta splošni proces uresničevanja načel socialistične demokracije. Prav s tem pa delavski razred Jugoslavije vrši važno zgodovinsko vlogo v boju naprednih socialističnih sili proti preživelemu kapitalističnemu sistemu in hkrati proti vsem pojavom birokratizma. ki skuša uklenilti v okostenele forme živo ustvarjalno misel socializma.
NAS K0M€WTA
PreteMi teden so, prišla pogajanja o svobodni trgovinski coni kot je predlagala Velika Britanija, na mrtvo točko. Britanci očitajo Francozom, da so spravili v nevarnost politično in gospodarsko prihodnost zahodne Evrope. London sedaj napoveduje možnost, da bo nastalo poleg evropskega trga šestih držav, še drugo tržišče, v katerega bi vstopile V. Britanija, skandinavske države z Islandijo in Finsko ter Švica. To pa bi moglo, opozarjajo v Londonu, pripeljati v Evropi do trgovinske vojne, do diskriminacije v trgovinskih načelih in s tem hi evropska politična enotnost dobila udarec, od katerega se ne bi več zlepa popravila.
Na Francijo pada cela toča ostrih očitkov. Londonski Daily Telegraph piše n. pr., da je vse nesreče kriva francoska industrija, ker se je navadila na državno zaščito, ker je ob njej zaspala ter se noče ali pa ne more spustiti v tekmo t evropskimi konkurenti.
Franclja verjetno še ni rekla zadnje besede. Vsem, ki jo silijo, naj popusti pred V, Britanijo, bo najbrž postavila določene pogoje in med temi bo -sekakor prvi tisti o podpori, ki jo Francija tako zelo potrebuje v severni Afriki. Nekaj je najbrž že dosegla, kajti ko j« Tunizija poskušala dobiti orožje za svojo armado iz Britanije in Amerike, so se pogajanja razdrla zaradi francoskega posega vmes in je Burgiba ves besen nazna-nR, da pojde po orožje na vzhod. Tudi v Maroku čutijo, da se nekaj spreminja v Franciji in da bo ta dežela morda v zvezi s popuščanjem glede trgovinske cone dobila tisto podporo velikih zaveznikov, za katero je prej zaman moledovala. Najbrž je prav tu razlaga, zakaj so se zadnje čase v Maroku vznemirili tor zahtevajo čimprejšnjo popolno evakuacijo francoskih čet. Maroko je namreč formalno neodvisna država, toda v njem se pri vsakem koraku čuti francoska prisotnost.
Najtrši oreh je seveda še vedno Alžirija. Volitve »e bodo tam končale ‘$ti. novembra,
toda kakšne so te volitve, se sprašuje javnost, ko so že poročila o pripravah bila porazna. Med kandidati ni bilo nib| enega samega, za katerega bj mogli reči, da vsaj v določeni meri predstavlja alžirsko ljudstvo. Organizacijo volitev so prevzeli kolonisti in desničarski oficirji. Ti ljudje so onemogočili celo kandidiranje številnih Francozov, ker so se jim zdeli preveč prijateljsko razpoloženi do Alžireev. Kar se dogaja danes v
Alžiriji, nasprotuje smernicam predsednika vlade de Gaullea. Le-ta je predlagal, naj za kandidate izberejo tudi narodnjaško razpoložene domačine in nekaj takih se je dejansko pojavilo. Toda oficirji so jim takoj namignili, da je bolj zdravo zanje, če izginejo. Zadnje dni so se tako začele množiti aretacije Alžireev,- da se je sodelavec vladnega predstavnika Hoppenota potožil nekemu oficirju: »Armada pretirava, ko zapre vsak teden po 500 Alžireev«, Ta Pa mu je odgovoril takole: »Ne, gospod, slabo ste obveščeni! Ne aretiramo jih 500, marveč 2000 na teden!«
Kot kaže, je de Ganile proti takim metodam, nima pa dovolj moči, da bi uveljavil svojo voljo. Spor med pariško vlado in alžirskimi koloni je danes prav tako oster, kot je bil za časa 4. republike, z razliko, da ima de Gaullova vlada v metropoli nekoliko več ugleda, kot so ga uživale njene predhodnice. Glasovi o morebitnih pogajanjih s fronto narodne osvoboditve so seveda danes, tik pred volitvami, utihnili. Ni izključeno, da je imel de Gaulle res namen pogajati se, ostalo pa je vse na pol poti.
Nadalječartje in zaostritev vojne v Alžiriji kažeta ua trajno nesposobnost vodilnih kro-
gov, da bi to vprašanje rešili, 2e takoj po osvoboditvi Francije, ko je bila oblast v istih rokah kot danes, sta si Sirija in Libanon priborila tisto neodvisnost, ki jim jo je Francija odrekla ter sta prekinila z njo vse zveze. Sledila je dolgoletna vojna z Vietnamom in se spet končata s popolno prekinitvijo. Zaradi sporov s Tunizijo in Marokom je Francija še danes brez normalnih stikov s tema deželama. V zadnjih 4 letih so
odgovorni krogi pokvarili nešteto možnosti, da bi vzpostavili med Francijo in Alžirijo pozitivne odnose, temelječe na enakosti pravic in koristi obeh narodov. Grozotna vojna kopije med njima prepad.
Te besede zadevajo v živo, 'Vprašanje pa je, če je danes v Franciji ob tako velikih koristih, kot jih ima buržoazija v Alžiriji, sploh še mogoče odločiti z volilnimi listki. Vsakodnevna propaganda alžirskih kolonialistov proti parlamentarni demokraciji, ki jo na kratko in zaničljivo imenujejo »sistem«, kaže, da je spor zelo globok. V njem je podlegla 4. republika in mogla bi podleči tudi peta.
V mednarodnih dogajanjih ima važno mesto afriška država Sudan. Tamkajšnji vojaški udar je imel v svetu velik odmev, ni na prišel nepričakovano. Ze precej časa je bilo namreč očitno, da se v Sudanu nekaj pripravlja, zlasti odkar je ZAR sklenila, da bo začela gradili asuanski jez. Javno sicer na zahodu niso nasprotovali temu načrtu, toda nekako škodoželjno so ugotavljali, da bo Sudan sam gradil dva jeza, da je že dobil za to potrebne kapitale, da je v Sudan prišel na ogled predsednik Mednarodne banke,
da je Sudan sprejel britansko orožje in da je vsaj ena izmed poti, po kateri je hotel Naser prodreti v Afriko, sedaj zaprta. Nekaj dni pred vojaškim udarom je napisal pariški Le Monde, da na egiptovski pritisk v Sudanu odgovarja zahod tako kot običajno: v deželo pošilja orožje in peha oborožene sile na mešanje v politično življenje dežele. Niti ameriško niti britansko zunanje ministrstvo se ne boji take možnosti, ugotavlja Le Monde, saj so tako pogosto na Bližnjem vzhodu gradili svoje postojanke na bolj ali manj krhkem prijateljsvu vojaških poglavarjev.
Ob prvih vesteh iz Sudana o vojaškem udaru se je svet znašel v negotovosti: kakšne sile se skrivajo v ozadju? Odgovora ni bilo. Dan kasneje so v Londonu povedali, da so zadovoljni, da so v Sudanu prišli na oblast njihovi prijatelji, da je sedaj konec prijateljstva med Sudanom in ZAR in da so zadali močan udarec Naserjevim načrtom o zedinjenju ^rabcev v dolini Nila, Ze dan kasneje pa so se začeli veseliti v Egiptu. Slišali so, kako sudanski radio udriha po britanskih imperialistih in pozdravili so izjavo predsednika sudanske vlade, da je treba končati umetno ustvarjeno napetost med obema deželama.
Da bi bilo glede Sudana vse jasno, pa niti danes ni mogoče reči. Med osebnostmi, ki so prišle na oblast, kot kaže, ni enotnih pogledov glede zunanje politike. Globlje vzroke sudanskih nemirov pa je treba vsekakor iskati v novih strujah, ki vejejo skozi zaostale dežele, v težnjah množic po napredku in njihovi pripravljenosti, da se znebijo zaprek, ki jim v tem pogledu stoje na poti. Med takimi preprekami je, konkretno v Sudanu, tudi korupcija domačih upravljavcev. Kakšni so dejanski nameni generala Abude, za sedaj še ne vemo, dejstvo pa je, da si je prodabii podporo ljudstva prav z geslom borbe proti korupciji.
DOGODKI VSVETli
OD TEDNA DO TEDNA
Tri struje v Nennijevi socialistični stranki
Na nedavnem zasedanju CK Socialistične stranke Italije, ki jo vodi Nenni, je prišlo do nesoglasij glede politične linije stranke. Poka-, zale so se tri struje. Tako imenovani »avtonomisti« zastopajo Nen-nijevo stališče, da se stranka ne bi smela z ničimer vezati s Komunistično partijo. Z njo naj bi sodelovala samo pri reševanju konkretnih problemov, ki zadevajo delavski razred, toda brez kakršnihkoli formalnih sporazumov. Hkrati pa se ta skupina zavzema za splošno sodelovanje vseh napretipih sil v Italiji. da bi tako izbili vladajoči De-mokrščanski stranki monopolni položaj v oblasti.
Nennijevi nasproti nastopa druga skupina, ki jo vodi Vechietti in se zavzema za tesno akcijsko enotnost s Komunistično partijo. Hkrati izraža tudi solidarnost s socialističnim taborom na področju mednarodne politike. Sredi med obema skupinama ie Bassova struja, ki skuša zavzeti nekakšno srednjo pot med obema nasprotnima skupinama-
Zdaj ie stranka predložila krajevnim organizacijam v potrditev poročila vseh treh skupin na zasedanju CK. Po prvih poročilih v krajevnih organizacijah do sedaj zmaguje Nennijevo stališče.
Tri kategorije Kitajcev
Znani kitajski časopis Zen Min 2;i Bao, ki se je »proslavil« v svetu s klevetniškimi članki proti Jugoslaviji. je razdelil vse kitajsko prebivalstvo v tri kategorije. V prvo skupino spadajo tisti, ki ne marajo ne socializma ne komunizma in so zato pravi desni sovražniki, proti katerim se je treba bojevati. V drugo skupino ie časopis uvrstil vse tiste, ki niso navdušeni nad vrnitvijo kapitalizma nasprotujejo pa tudi prehodu v komunizem, oziroma ukrepom, ki so zdaj na dnevnem redu na Kitajskem: novi plačni sistem pol v denarju pol v naturi. odprava plač do normah itd
Tretjo, najmočnejšo skupino pa Po mnenju časopisa sestavlja tisti dčl prebivalstva, ki ie za socializem in komunizem in kateremu daje partija in vlada vsestransko podporo.
Tisk napada tudi tiste ki so ob sprejetju novega plačnega sistema dvignili iz bank vse prihranke in hitijo nakupovat blago. Pritožujem se tudi, da nekateri nimajo dovoli razumevanja za nove ukrene kot ie n. pr. ustanavljanje ljudskih komun na vojaški podlagi-
Koroški	7M SVOlP
pravice
Predstavniki koroških Slovencev so izročili avstrijski vladi spomenico, v katero so protestirali proti odredbi deželne vlade na Koroškem o skrčenju števila dvojezičnih šol. S tem so koroškim Slovencem odvzete tiste pravice, ki jih je Avstrija dolžna spoštovati na joodlagd odredb državne pogodbe. Predstavniki koroških Slovencev so navedli negativne sadove odredbe deželnega glavarja in zahtevali, naj vlada zajamči izpolnjevanje zakonitih pravic, ki jih določa državna pogodba.
Ameriška pomoč Poljski
Poljska vlada je sporočila vladi v Washingtonu. da bi želela dobiti od nje še naknadno gospodarsko pomoč. Ameriška vlada ie izjavila, da je pripravljena premotriti poljsko željo, kljub temu. da ie Go-mulka na obisku v Sovjetski zvezi ostro kritiziral ZDA. Amerika je do zdaj dala Poljski dvakrat gospodarsko pomoč, prvič v obliki kreditov v znesku 90 milijonov dolarjev. drugič pa v oblik; žitnih presežkov v vrednosti 70 milijonov dolarjev.
Pariški študentje so stavkali
Po daljšem času ie Francija spe doživela stavko, ki ie bila vse d: nedavnega tako značilna posebnost francoskega notranjega političnega . življenja. To pot so napovedali stavko študentje na pariški univerzi. ki zahtevajo, nai jim vlada zgradi nova poslopja, ker se bodo. sicer v sedanjih »zadušili« zaradi pomanjkanja prostora. Z njimi se strinjajo tudi profesorji, ki pravijo, da ni več mogoče delati v sedaniih težkih pogojih. Vlada je skušala stavkajoče pomiriti z obljubo da bo v kratkem zgradila nova poslopja
Bralce in naročnike »Delavske enotnosti« obveščamo, da list prihodnji teden ne bo izšel Naslednjo številko - po današnji dvojni - bodo torej prejeli 11. decembra.
Uredništvo
Od Pariza do Sudana




BBaBBBBnBBBnBBBBBBBBBBBBBBBaaaaUBB
poApodatetva
Postajna
Vsem delovnim ljudem čestita k prazniku republike 29. novembru

[lektrogospodarska
skupnost
Slovenije
S SVOJIMI ELEKTRARMfŠKIMI PODJETJI,
PODJETJEM V IZGRADNJI, PRENOSNIM PODJETJEM IN UPRAVO V LJUBLJANI
izreka
vsem delovnim kolektivom iskrena voščita za praznik republike.
■ 'IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBVT
^ Jelka
lesna Industrija
BEGUNJE pri CERKNICI
t TPQAI
TESARSKO PODJETJE
»TESARSTVO«
Ljubljana, Ižanska cesta 18
ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM
ZA PRAZNIK 29. NOVEMBER!

TOVARNA ZDRAVIL
Delovni
kolektiv
at
j OBRTNA ZADRUGA
*ot»nth pleskarjev in slikarjev
Novo mesto
,POHIŠTVO"
Ljubljana, Predjamska 32

čant&ba k pramJknl
»KRKA«
NOVO MESTO
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU!

CINKARNA
CELJE

TOVARNA VEZANIH PLOŠČ IN FURNIRJA
METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA
CEDE
Pivka Slovenija
ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN ŽELI ŠE MNOGO USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALISTIČNE DOMOVINE
(J:
TELEFONI: 20-81, 20-82, 24-94, 24-95 TELEPRINTER: 03417
ŽELEZNIŠKA POSTAJA: Celje, industrijski tiri Cinkarne
NAŠI PROIZVODI
Surovi cink — min. 97,80 % Zn Ginkov prah — 97,0 Zn total Rafinirani cink min. 98,700/° ZN Pini cink min. 99,75 % Zn Cinkava pločevina raznih dimenzij in formatov Cinkovi prolektorji za kotle Clnkove pralnice valovite Cinkava žica Cinkovi strešniki Autotipijske plošče Offset plošče Žveplena kislina 60° Be Cinkava belilo — zlati pečat beli pečat zeleni pečat rdeči pečat
Kromov galun Natrijev hidrasulfit Natrijev sulfid — surovi Natrijev sulfid — čisti Cinksulfat
Natrijev silikofluorid
Barijev sulflt
Zelena galica
Ultramarin
Svinčeni minij 30 %
Svinčeni minij 32 %
Svinčena glajenka čistr
Superfosiat
Modra galica
Metalit
V VALJARNI USLUŽNOSTNO VALJAMO TUDI SVINEC, KOSITER IN SREBRO!
15 A cm deCovnim Cjudam ee&tiia k plačniku leputttike £9. novom(s\ul
<£a J)an lepu&Cifce čestitafo MeteMtivis
»OBUTEV«
ČEVLJARSKO
PODJETJE
RAKEK
KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ	*
	
SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE ČRNOMELJ	
KOLINSKA TOVARNA HRANIL — LJUBLJANA
GOSPODARSKA POSLOVNA ZVEZA
»AGROSERVIS« LJUBLJANA — DRAGA 41
»DEKOR« FINA KERAMIKA
LJUBLJANA — POD HRIBOM 76 s« pridružuje čestitkam
GRADBENO OBRTNO PODJETJE »SISKA«
LJUBLJANA — POD HRIBOM ST. 55 Telefon 31-829	Telefon 31-829
GOSTINSKO PODJETJE
DOM NA JEZERSKEM JEZERSKO
»HRAST«
podjetje za izdelavo finega pohištva LJUBLJANA
MIZARSKO OBRTNO PODJETJE
»TRNOVO«
LJUBLJANA, Trnovski pristan 20 a
TOVARNA PLETENIN
»BELOKRANJKA«
ČRNOMELJ
SINDIKALNA PODRUŽNICA PODJETJA »AVTOPROMET GORICA« NOVA GORICA
ISKBA
Ob najpomembnejšem prazniku vseh narodov Jugoslavije 29. NOVEMBRU čestita k delovnim In poslovnim uspehom vsem svojim poslovnim prijateljem In delovnim ljudem kolektiv
KRANJ
OBRTNO GRADBENO PODJETJE
»KONSTRUKTOR«
PIRAN
STROJNO MIZARSTVO IG
ČESTITA
VSEM DELOVNIM LJUDEM
S P L O S N O
KLEPARSTVO«
KOČEVJE
OBRTNO PODJETJE »ZIDAR«
LJUBLJANA — KOTNIKOVA ULICA 16
BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE
Gostilna
Vrhnika
ČRNOMELJ
ELEKTRO — NOVO MESTO
NOVO MESTO ČESTITA K 29. NOVEMBRU Z OBRATOMA NOVO MESTO IN ČRNOMELJ
GOSTINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ NOVO MESTO ČESTITA K PRAZNIKU REPUBLIKE
KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. »BUKOVJE« ČESTITA K PRAZNIKU REPUBLIKE
Vsem delovnim ljudem, kupcem in dobaviteljem čestita k prazniku 29. novembra in se če naprej priporoča s svojimi cenjenimi izdelki
kolektiv
Industrije
perila
Novo mesto
KOLEKTIV KOVINSKE INDUSTRIJE IG PRI LJUBLJANI
čestita vsem poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom k dnevu republike z željami, da bi njihovo delo čim več prispevalo k čim hitrejči izgradnji socializma v naši domovini
KEMIČNA TOVARNA KOČEVJE PODJETJE V IZGRADNJI
KOČEVJE
Vsem kolektivom, delovnim ljudem, odjemalcem in dobaviteljem
ČESTITA ZA DAN REPUBLIKE
TRGOVSKO PODJETJE »MANUFAKTURA«
LJUBLJANA — TRUBARJEVA 27/1. z vsemi svojimi poslovalnicami
MLOVM KOLEKTIV TITOVIH ZAVODOV
SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM Čestita k prazniku 29. NOVEMBRU DELOVNI KOLEKTIV
.FLORAMI BOMBONI • FLORAMI BONBONI • FLORAMI
mi
TOVARNA BONBONOV, ČOKOLADE M PECIVA
s	LJUBLJANA
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU IN SE PRIPOROČA
FLORAMI BONBONI • FLORAMI BONBONI • FLORAMI{
MLIN-TESTENINE MARIBOR
izdeluj e vse vrste testenin, kruha in peciva
OBENEM ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE VSEM DELOVNIM LJUDEM, ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM/
Ljubljanske opekarne
LJUBLJANA — EMONSKA CESTA 4
ČESTITAJO VSEM SVOJIM ODJEMALCEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE — 29. NOVEMBER
»SLOVENIJA SADJE«	
LJUBLJANA	•/
čestita vsem	svojim odjemalcem
in delovnim	kolektivom
K PRAZNIKU 29. NOVEMBRU	
LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE
LJUBLJANA
čestita vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem In vsem delovnim ljudem K PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU!
TRGOVSKO PODJETJE
»OSKRBAu
POSTOJNA
s svojimi poslovalnicami:
AVTOTRGOVINA, DROGERIJA, GALANTERIJA, TEKSTIL, JESTVINE, ŽELEZNINA, PLANINA, HRASCE, HRUSEVJE, HRENOVICE, LANDOL, ŠMIHEL. VEL. UBELJSKO, RAZDRTO, OREHEK, PRESTRANEK In MATENJA VAS
ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU
čfSTTTA K DNEVU
REPUBLIKE
29.
NOVEMBRU
GEODETSKA UPRAVA LRS
LJUBLJANA — CANKARJEVA 1-11
SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM

mi
Trgovsko podjetje
n
Novo mesto
Izbira1
Posavski rudniki cinka, svinca in borita
z obratoma PLESE PRI ŠKOFLJICI In LITIJA
Ljubljana, Dolenjsko resta 19
ČESTITAJO VSEM RUDARSKIM KOLEKTIVOM ZA
PRAZNIK 29. NOVEMBER!
»00» »»C
I OBČINSKI SINDIKALNI SVET LJUBLJANA - RAKOVNIK
Dolenjska cesta 35 b
ČESTITA K PRAZNIKU — 29. NOVEMBRU!
»TUBA«
TOVARNA KOVINSKIH IN PLASTIČNIH IZDELKOV
LJUBLJANA
KAMNIŠKA ULICA 20
ČESTITA K PR;Z MIKU REPUBLIKE
Kemična
tovarna
,TISKANINA“
TOVARNA TISKANEGA BLAGA
KRANJ
TOVARNA
KOLES
Jik.

LJUBLJANA
DELOVNI KOLEKTIV TOVARNI ČESTITA VSEM
K PRAZNIKU 29. NOVEMBRU
SIBII
llSi®
ČESTITA K PRAZNIKU > 29. NOVEMBRU • IN ZELI
• NAJBOLJŠE USPEHE • IN BOGATE SADOVE • PRI NAPORIH ZA PROCVIT • NASE SOCIALISTIČNE • DOMOVINE
PODNART
ZELI OB DNEVU PRAZNIKA — 29. NOVEMBRU — VSEM DELOVNIM LJUDEM ŠE MNOGO USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE!
MODNO ČEVLJARSTVO LJUBLJANA, Rožna dolina cesta V-2
Steklarna
Državni sbrtnl mojster Grtinfetd Leopold
IZVRŠUJE VSA POPRAVILA PISARNIŠKIH STROJEV IN SPECIALNA POPRAVILA RAČUNSKIH AVTOMATOV
SERVIS ZA OLIVETTI IN NATIONAL PISARNIŠKE STROJE
LJUBLJANA — DALMATINOVA ULICA ŠTEV, 11
Ljubljana, Dalmatinova 11	^
^	O
PODJETJE
TRGOVSKO
»IZBIRA«
LJUBLJANA, Wolfova t-l m,!« a-sn
J s svojimi poslovalnicami:
J	ROKAVICAR — TITOVA CESTA ŠTEV. 1
a	PIONIR — TITOVA CESTA ŠTEV. 17
i	NOGAVICAH — NAZORJEVA ULICA ŠTEV. 3
a	JELKA — MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 34
i	IZBIRA — MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 12
J ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU
1
J}cCovni čestita vsem svojim fbomintentom in detovnim Cjudem k pra$nifcu 29* novemdtul
KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
Čir\ona
Ljubljana, Borštnikov trg 3
VAM ČESTITA Z VSEMI POSLOVALNICAMI
K PRAZNIKU REPUBLIKE
IN SE PRIPOROČAJ
HRASTNIK
MESTNI VODOVOD ČRNOMELJ
čestita k prazniku!
illllll!!!lllil!![!!llli!l[||!|{!lllll]!!lllll!!lllll!l!ll!lllllll!i!llllj!!!!ll!!llll!I]!!ltll!ll!ll!lllllll![1
* ,.V\

o^’
iiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiininiiiiiiiimiiimiiiiJiflinniiiiiiiiiH
Trgovinska zbornica Novo mesto
čestita k prazniku
Splošno
gradbeno podjetje
Objekt
LJUBLJANA, KOLEZIJSKA 4.
I
j GOZDNO GOSPODARSTVO
S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAM7
• GOZDNI OBRAT BISTRA
• GOZDNI OBRAT KAMNIK • GOZDNI OBRAT LITIJA
• GOZDNI OBRAT RAVNIK
• IN GOZDNI OBRAT ŠKOFLJICA
ČESTITA ZA PRAZNIK REPUBLIKE VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU
LJUBLJANA J
Veleblagovnica »TRIGLAVSKI DOM« Koper
i ~


-•••••••- •••*«•••• •••••»«•• ••>»•»••>«•»«•••
!	i
i INDUSTRIJA	i
i ČEVLJEV	•
T	|
i »B o r« i
• ?
^	?	DOLENJSKE TOPLICE ’
i ‘	1

<>
j
*
f
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNEMU LJUDSTVU ČESTITAMO
K PRAZNIKU 29. NOVEMBRA
ELEKTROKOVINA
TOVARNA ELEKTRO KOVINSKIH IZDELKOV MARIBOR — TEZNO

IEV * LJUBLJANA
INDUSTRIJA ZA ELEKTROZVEZE
JUGOSLAVIJA
#
čestita vsem delovnim ljudem k prazniku republike 29. novembru
9«raaaaauaaMmaaaaaNiaaHaKm3E9cnamamana9Mmi
Čestitamo vsem delovnbn ljudem, poslovnim prijateljem in odjemalcem za pravnik 29. november
REMONT GRADNJE
ŽIRI
*	I
1
*
5
Mn # ppepofS^ges?
»VIPAVA«
VIPAVA
GRADBENO PODJETJE »VRHNIKA«
V»R H N I K A
S
»ALPINA«
TOVARNA ČEVLJEV
ŽIRI
rNDTTSTRTJSKO ČEVLJARSKO POtMlTESE
»»METK A«
ŽIRI
»Ž I R 0 V K A«
TRGOVSKO PODJETJE Z MBSAVJM BLAGOM
ŽIRI
★
TRGOVSKO PODJETJE ŽIRI
■ ■»■■■■■■IflSCHBBHHMMaa
-roorxyoocoooooooeooooooooc^
aaaaaaaaaa«—a—aw
FIN. SAMOSTOJNI ZA^VOTl
POSTOJNSKE JAME
POSTOJNA
Mestne trgovine
POSTOJNA
ZAVOD ZA KOMUNALNO GOSPODARSTVO
POSTOJNI
GOSTINSKO PODJETJE
»JAMSKA RESTAVRACIJ A«
POSTOJNI
Avto prevozniško podjetje
POSTOJNI
MESTNA PEKARNA
POSTOJNI
OOBTTNKKO PODJE*TJE
»SOVIČ«
POSTOJNI
KOLODVORSKA RESTAVRACIJA RUF FET
POSTOJNA
K PRAZNIKU DNEVA REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE DOMOVINE' KOLEKTIV PODJETJA
Veletekstil
LJUBLJANA
NAZORJEVA ULICA 4
99ea*B9*m«B»*a«vB
■■BB9BB9BEBVBB999BS9aBBaa
VELETRGOVINA, IMPORT - EXP0RT
»MERCATOR«
LJUBLJANA, Trg mladinskih delovnih brigad 7
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU — 29. NOVEMBRU
S*8«#B MB BBBBBBBBBBBB
BEMBBMBBBBflBBBBBBBBBBBBBBBBBBBMBBBiBMMMBBBBB
99
j) y (3 ©V® M 0 M
6fl
giWM0C/a
ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM K PRAZNIKU 29. NOVEMBRU IN ŽELIMO MNOGO USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALISTIČNE DOMOTTNE
Lesno industrijsko
POSTOJNA
ČESTITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE DOMOVINE K PRAZNIKU 29. NOVEMBRU!
MBBMBMBBMmMBMBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBMBBMBB 1
—— B——M
Delovni kolektiv tovarne tekstHnfh potrebščin
UTENSILIA
LJUBLJANA — RUDNIK 24
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE K PRAZNIKU — 29. NOVEMBRU
I B9BR9H1BB9BSB1SS9BBB9999HBHB11BB99SB1H5HH9H09999H99
TIEIKSTIIIL
TRGOVSKO GROSISTIČNO PODJETJE
LJUBLJANA
CIRIL METODOVA 1
ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, DELOVNIM UUDEM, SVOJIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM K PRAZNIKU'REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU TER ŽELI ŠE MNOGO USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALISTIČNE DOMOVINE.

Kemična tovarna
Moste
ČESTITA OB PRAZNIKU REPUBLIKE VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE
»CEMENTNINE« C E £ J B
ČESTITA K PRAZNIKU REPUBLIK®
Investitorji in gradbena podje^a!
Nudimo Vam naše izdelke iz umetnega kamna, betonske cevi vseh dimenzij in lončene paR
KMETIJSKA ZADRUGA CERKNICA
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU 29. NOVEMBRU
OBRTNO GRADBENO PODJETJE
LOGATEC
TOVARNA LESNIH IZDELKOV
»TISA« RAKEK
OBRTNO PODJETJE OPEKARNA DRAGA — IG PRI LJUBLJANI
»TOPOL«
tovarna furnirja in lesnih izdelkov ILIRSKA BISTRICA
čestita k prazniku in priporoča svoje izdelke odjemalcem.
NAKUPUJE VSE VRSTE HLODOVINE ZA PREDELAVO
VRHNIŠKE OPEKARNE VRHNIKA
RIŽANSKI VODOVOD KOPER
ZADRUŽNE MLEKARNE na VRHNIKI
DELOVNI KOLEKTIV
ZDRAVILIŠČA »ŠMARJEŠKE TOPLICE« SMARJETA
Čestita vsem delovnim ljudem
K PRAZNIKU REPUBLIKE
Belokranjska trikotažna industrija
»BETI« — METLIKA
čestita vsem svojim odjemalcem k dnevu republike 29. novembru
Delovni kolektiv trgovskega podjetja z usnjem na veliko in malo
»S O S T A N J«
LJUBLJANA — TRUBARJEVA 39
čestita vsem svojim odjemalcem in delovnim ljudem k prazniku republike
KMETI TSKA ZADRUGA
'i
RIBNICA NA DOLENJSKEM
čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike
♦♦«♦♦♦♦♦»»♦»«»♦«»««»»♦»»♦♦»♦»«
TEKSTILNA TOVARNA
MOTVOZ in PLATNO
GROSUPLJE
ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE OB PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU
i
OBENEM SE PRIPOROČA S SVOJIMI IZ D a Kil
iOOOOOOOOOOOOCC
TOVARNA USNJA
STANDART
KRANJ
ČESTITA K DNEVU PRAZNIKA 2 9. NOVEMBRU
GRADBENO PODJETJE
H
LJUBLJANA
ČESTITA POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ZA PRAZNIK REPUBLIKE
DELOVNI KOLEKTIV SIROM DOMOVINE PO SOLIDNOSTI IN KVALITETI SVOJIH IZDELKOV IN USLUG 7 IANEGA PODJETJA
ctvtco&Hova
LJUBLJANA
IZREKA VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM NJULEPSE ČESTITKE K VELIKEMU PRAZNIKU — 29. NOVEMBRU
LESNO
PREDELOVALNA INDUSTRIJA
Podpeč
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU
HOTEL,
Zlatorog
BOHINJ
ČESTITA
IN SE PRIPOROČA
DELOVNI KOLEKTIV HOTELA
»KRIM« BLED
ČESTITA VSEM DOLOVNIM LJUDEM K DNEVU REPUBLIKE
DELAVNICA ŽELEZNIŠKIH VOZIL
f>ft| Boris Kidrič
MARIBOR
ČESTITA OB PRAZNIKU 29. NOVEMBRU VSEM
DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE
»PLETENINA«
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU
TOVARNA TRIKOTAŽNEGA PERILA *	H*"
LJUBLJANA — ZALOŠKA CESTA 14 trajnosti in harmonije!
SGP
^nkuLulC _
CESTE
LJUBLJANA
TITOVA CESTA 44
ob dnevu republike čestita
v imenu delavskega sveta, upravnega odbora in uprave podjetja VSEM KOLEKTIVOM DELOVNIH EDINIC IN OBRATOV PODJETJA, VSEM INVESTITORJEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM
»CC«
STORE
ŠTORE PRI CELJU
INDUSTRIJSKI TIR ŠTORE
TELEFON 21-08 ALI STORE 1, TELEPRINTER 03318
PROIZVAJA:
belo in sivo surovo železo valjane proizvode odlitke slce litine cevi In fasonske kose
kokile
vse vrste valjev iz trde litine visokokvalltetno Samotno opeko iamotni malter
VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA K DNEVU
PRAZNIKA
29. NOVEMBRA
Stavbeno mizarstvo
LJUBLJANA — SLOMŠKOVA ULICA 16
ČESTITA K DNEVU PRAZNIKA —
29. NOVEMBRU!

GRADBENO PODJETJE
»OBNOVA«
IZOLA
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc

J
! KOPER

čestita
vsem delovnim ljudem
* -
k prazniku republike 29. novembru
K dnevu republike —
29. novembru čestitajo:
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR NOVO MESTO OKRAJNI KOMITE ZKS NOVO MESTO
OKRAJNI SZDL NOVO MESTO OKRAJNI KOMITE LMS NOVO MESTO
TRGOVSKO PODJETJE ŠKOCIJAN
RAKEK
»
ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU
VSEM SVOJIM ODJEMALCEM
HOTEL
TRIGLAV
•- !

BOR
KOPER
TRGOVSKO PODJETJE Z LESOM, KURIVOM IN GRADBENIM MATERIALOM
ČESTITA VSEM SVOJIM POSLOVNIM TOVARIŠEM IN VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM ZA PRAZNIK REPUBLIKE

OBRTNO PROIZVODNO PODJETJE * D O M « KOČEVJE
Trgovsko podjetje
(pteHtana
Novo mesto
Jugoslovanske železnice
PODJETJE
ZA VZDRŽEVANJE PROGE NOVO MESTO
ČESTITA K PRAZNIKU REPUBLIKE
MESTNA HRANILNICA —
KOMUNALNA BANKA
NOVO M E S T C
ČESTITA K DNEVU PRAZNIKA 29. NOVEMBRA
RIBNIK EXPORT
+
JESENICE
NA GORENJSKEM «
» G A L I S «
TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO
LJUBLJANA — VODNIKOVA CESTA 17
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU 29. NOVEMBRU
jOOOOOOOOOOCOOt
Gostilna in prenočišče
»LOVSKI ROG« ČRNOMELJ
Gostinsko
podjetje
Črnomelj
sioimus


is ^
Čestitamo k prazniku republike!
N0TBJUIJ1 TRG
UUBUANR, Kidričeva 1 CELJE, Zidanškova 15
BEOGRAD, Vuka Karadjiča 8 ZAGREB, Šubičeva 24
SLOVENIJALES IZVAZA MEHAK IN TRD ŽAGAN LES, GOZDNE PROIZVODE, FINALNE IZDELKE, FINO IN SERIJSKO POHIŠTVO
Delovni kolektiv Industrijsko podjetje
Tribuna
Ljubljana, Karlovška t.
čestita
za 29. november
Krojaško podjetje
»NOVOST« Ljubljana,
Rimska cesta 21
čestita k prazniku in se priporoča cen .j. strankam
••••••• «•«•••••• •••••■••• ■••«••••«
OB DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU čestita vsem svojim poslovnim prijateljem
»KONIM« — LJUBLJANA
INOZEMSKA INDUSTRIJSKA ZASTOPSTVA
K PRAZNIKU DNFVU REPUBLIKE ČESTITAMO VS€M DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE!
OKRAJNI SINDIKALNI SVET CELJE
z občinskimi sveti:
Celje
Žalec
Šoštanj Šmarje Šentjur Konjice Nazarje
ZDRAVILIŠČE »DOLENJSKE	TOPLICE«
	čestita vsem delovnim ljudem in jih obvešča, da^bratuje tudi preko zime. Prireditve in posebni aranžmaji za novo leto in narodne praznike! -Zanimivosti — Baza 20. Spomladi odprt nov športni bazen, polnjen s termalno vodo. \

KOLEKTIV

Intereuropa
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
KOPER
s svojimi podružnicami
V LJUBLJANI, MARIBORU, SEŽANI, BEOGRADU, ZAGREBU, SARAJEVU IN NA REKI
ČESTITA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM
ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER
Intertrade
podjetja za mednarodno trgovino
LJUBLJANA, CANKARJEVA 1
Čestita k prazniku 29. novembru
OPEKARNE
BOBOVK
PRI KRANJU
Delavci
„SEMENARME
LJUBLJANA-4
ŽELIJO OB DRŽAVNEM PRAZNIKU RAZMNOZE-VALCEM IN KUPCEM SEMEN
PRIJETNO PRAZNOVANJE IN MNOGO USPEHOV PRI BODOČEM DELU!
IZDELUJEJO VSE VRSTE ZIDNE OPEKE IN STROPNIH ELEMENTOV, TER SE PRIPOROČAJO
OBENEM PA DELOVNI KOLEKTIV OPEKARNE ČESTITA ZA PRAZNIK USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE
KOLEKTIV TRGOVSKEGA POD&ETOŠU »MODA«
LJUBLJANA — WOLFOVA DMCA 1
ČESTITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM K PRAZNIKU 29. NOVEMBRU
ELEKTRO STROJNO PODJETJE
»TIKI«
LJUBLJANA
TRATA 12
ČESTITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM 0J DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU 29. NOV.
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE
čestita
vsem poslovnim prijateljem
in delovnim- ljudem
K DNEVU PRAZNIKA 29. NOV.
ZADRUŽNIKI«
Goz&msko lesna poslovna zveza Novo mesto, daje ^ pomoč pri gospodarjenju z lesom in z gozdovi, in z vsemi strokovno gojitvenimi, tehničnimi in komercialnimi uslugami.
ČESTITAMO K PRAZNIKU DNEVA REPUBLIKE Z ZELJO NADALJNJIH USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE — PONOSA JUGOSLOVANSKIH DELOVNIH MNOŽIC
Delovni kolektiv
„BREST-au
tovarne pohištva Cerknica
»SLOVENIJA LJUBLJANA	PROJEKT« — CANKARJEVA l/V.
	ČESTITA K PRAZNIKU REPUBLIKE VSEM DELOVNIM LJUDEM
SATURNUS
tovarna kovinske embalaže
Ljubljatij
moste, ob Železnici id
CEPTTA ZA PRAZNIK REPUBLIKE VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU!
PROIZVAJA:
Raznovrstno pločevinasto embalažo za prehranbeno, kemično in farmacevtsko industrijo iz črne, bele in alu-pločevine.
Artikle široke potrošnje: kuhinjske škatle, pladnje, igrače, razpršilce itd.
Dele za aztomobile in bicikle: žaromete vseh vrst in svetilke, zgoščevalke, avtoogledala, žaromete, zvonce in zgoščevalke za bicikle.
Elektrotoplotne aparate:	kuhalnike, peči in kalo-
riferje.
Litografirane plošče in eloksirane napisne ploščice.
30^0000000000 X
Cementarna
TRBOVLJE
z obrati
Radeče in Zidani most
ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER