St. 18. PosamšEna štev, 20 etotink. V GORICf, dnm 26. aprila 1922. Poštno tekoči račan št. 24. Lftbtlk V. ^iiai-a \s;iko srcdo opoldne. Velja za celo leto 12 lir, /,d tn j tnescc ! i., 7'ü. iiiozeinstvo 20 L; posame/.nc štcvilke 20 siot. ~~* — UreduJitvo in uprava: ul. Vetturiin" 9. — - — UDOOVORNl UREDNIK: ROMAN CEJ. — — j m- ^ ^__r________r.......-_-^.......-^-„___¦____ -^,,,. _______! Kitj da niti pravica uc bo več govorila v ivojem malerineni jcziku ? V tako pravico bi ue mogli nič več ¦L'< rovaii; sfabo u.->/hl(o ji delajo njenl varulii. Nclraafcirana pisma se ue sprejemajo. Oglasi >e ui*čaio nf.prej in slunejo 4 lire v visočini enega cm v yi»«ui st.-,!«>u. — — List Izdaia konsorcij »OORIŠKE STTVAZli.. - — - - Ttek »NARODNE T1SKARNE« v Oorici, - - Spoštujmo svoj jezik. Doživeli smo težkc case. Vlada in njeni organi, ki iinajo v ustih naiUjpše besede o j »pravici«, «ravnopravnosti« in »enakosth vsjh državljanov, dela z nami hujši. kot bi ddali Prusi če bi bili nas dobili pod svojo trdo prnsko pest. Rim dola oziroma ^opušča delafti na to, da bi nas v uajkraj- šciii časn raznarodilii, potujcili in unioili. Na vseh poljih kopieijo krivico na krivi- to na škodo našcga živija. Scdaj so sc spiravili na naš jezik, da urn uropajo šc °no nialo trohico pravicc, ki jo jc še vži- val tu pa tain. Da si jc v Juliski krajini, zdasti pa v našii Goriški, prebivalstvo po ogromn vcčini slovansko. hočcjo vendar izgnaii naš jczik iz vsch uradov. V Istri so ims jezikovno skoro že ubili. Za Istro Drihaja na visto tržaška okolica in po- tcni Dridemo mi Ooričani. Pride mo goto- Vs>, če so pravočasno ne zavarujemo in rešimo, kar sc da! »Italijan, puro sangue« predscdnik Perišič je te dni kratkomalo odpravil ra- bo slovenskega oziroma srbohrvaškcga •iezika pri tržaških sodnijali, pod katerc s»ada notabenc velikansko štcvilo slo- vanskcga prebivalstva. Tako se naš jczik colo od tiste »Irani, ki bi moirla obdržati vsaj trohico pravičniosti, to ie od strain sodiiih obiasti, ki so postavljene za dcli- *ev »pravice«. na uajkrivičnejši in bar- ourski naan zatira. Tu ni mesta naštevati in navajati na- tcinčneie, kje in kako se nam zadajajo v 'cz'ikovnem polledu najhujše krivice. To vemo, vidimo in občutimo vcč ali manj ysi od jnteligenta do priprostega delavca "' kmeta. Da sc te krivicc ustavijo ob 12. ll'"K to je naloi^a iiaš-ih zastopnikov, vscli "ašili orji'anizacij 'in nas vseh! Vsak po- ^uncznik jc dolžan bran Mi in čuvati pra- } itc nascga jezika in vsak posameznik 11Tia sto priliik za to. »Kdor zaničujc se •sam, podlaga je tujčevi peti!« Toda žail ^a se naši ljudie preveč zaniičujejo sanii sebe in ravno v tern tiči velik vzrok, da ! si naši nasprortniki npajo na tak nacin za- tiirati naš jezik, — ker j'im deloma mi sa- mi k temu pomakramo. Cloveka boli sree, ko slisi kako kak železniški vslužbcnec bcKvc odkod iz Kalabrije hruli naše ljudi, če prašajo po slovensko vozni listck. lJa še bolj žalostno je, da se sliši naše Ijndi, kako v svoii preveliki poniznosli in stru- iiopetnosti, prosjačijo po italijansko za »bilje/to« in si pri tern ne upajo izreči imc- na postaj, že misleči, da jc že zločin, ako iz.uovore besedo »P(;dbixl<;< mesto »Pie- dicollc«. In to se dojraja povsod na želez- nicali, po nradili in drus^od. Če hočeš sebi in drugiin dobro, če_spostuješ saincjia se- be, če uočeš sam prinomacati k tenm. da se bo iiaša Jiovorica DOpolnoma zatrla, Dotcm govori povsod v nradili. trcovinah in drucod svoi slovcnski iezik! li si tu- kaj bil vedno iin si tu doma in če kdo ne nine tvojega jczika, ie nie^ova doižnost. da se La navadi alii pa da si vzamc tol- mača. In tudi če znaš laški več aii lnani. je tvoja svcta dolžnost, ki tii jo nala.via žc tvoj iiiirodni co^zem, da se poshižuješ svojcvfa matcrine^a iczika. — Ce bo vlada videla odpor iin našo v.trajnost, po- tem sc bo dalo še kaj rešiti. Če pa v tem pojdedu ne homo skraino dosdednti. potcm l)o vzcl vratr šc tisito, kar še ni. Mi mora- mo bili bolj trdni in trdi in tudi čc znamo laški iczik, jja ob jrotovih pri.lika.li ne sme- nio znati. N>i je postave, ki bi mo^la clove- ka prdsiliti, da bi ne smel rabita svojeffa materinctra jezika. In čc homo v tem vsi doslcdni. se bo ttidi vlada morala vdati. Spoštuimo sebe, spoštujmo svoj jeziik, bo- rimo se zanj, ker ta borba ni morda lc boj za kake kaprice, tcmveč ie kos boia za naš materiialni jrospodarski obstanek! Brici, ali imate žc v vseb občinab kmetskodelavsko zvezo ? Odgovor Iisfu „La Voce dell'Isonzo", Imenovani goriški list jc pisal o go- j",'ški politični deputaciji, da nič ne dela za •iudstvo v vprašanju vojne odškodnine; fclastii je list vzel podpisane^a na piko. Vsa c'ru.^a obrekovanja puščam \,y\ mini, za- jTniti pa hočem demajroško jiotczo o vojni s'Voce« ne bo trdila, da je ena .sio.voranca v plcnumu zbornicc že vse; nasprotno se mi zdi, da scm več stonil z dejansko fzvršcnim de- lom! Viiiiutejra je dejstvo, da je moj tova- riš Tuutar, ki ie vendarle 1 n«JI o!an poli- tične dcputacije ^oriške dežele, Rovoril v zbonvici o vojni škodi in je ostro bičal vla- i do zastran krivic. ki se ircdiio Ijudstvu v vprašanju Mkvidacijc cdskcdnin. V pred- I zadnicm zasedanju scm želcl «jovoiriti o tem predmetu, in od 60 vpisanih ^ovorni- kov je prišlo na vr^to le okro:< 20 in nisem I jaz kriv, če nisem ino^cl sovorLii. Sicer | pa »Voce< dobro ve: kako 'e težko do be- ! sede posi'aneem malih skupin, saj imajo prednost le močnu skuuine knkor Ijndske in socialisiične stianke. Končno se je »Voče« s svojimi oči- j tanji tndi urezala; kajti ona očita ncmar- | nost poliitičnd deputaciji; ali njen pristaš senator Bombig ne spada k tcj deoutaciji? Potemtakem velia očitanje tudi njeinu? — Krivico delaš! Zakaj resnica je resnica in njej na ijubo moram izpovcdati, da se jc nrospod senaitor ucštctokrat in na različne načine zavzemal za hitro in ijoštcno likvi- j daci.io vojne odškcdnine. | H koncu povem, da naj »Voce« pometa naiprej pred svojim prajrcm. Toda jaz 110- čem očitati Je na splošno, kakor cna dela na naš naslov, marveč podam konkreten dokaz. Dočim so drujci kroriški !>.isti (med te spaida tudi »S/traža«, pri kateri podpisa- f ni sodcluie) pisali teden za tednom o vojni odškodnini, m »Voce« v vsem lctošnjem ietu. t. I. od 1. januaria na do aorilskeca shoda naDisala niti one vrstice o likvida- ciii voinih odskodniü v priloc ubouiesa ljudstva. Priobčila ie dva ali tri spiise, a obakrat je šlo za odškodnino kapitalistom. Pač pa so njene kolone natrpaiie z notica- mi o športu in plesiih. To sc- deisiva. drajja »Voce«, altroche politična dcputaclja! liic Rhodus! Ker nam mora biti resnica nad vse, treba priznati, da je «Vocev< res eukrat (toda le enkrat) pisala članek o odškodnini ubo^ili ljudi. To je bilo v številki due 11. aprila. ¦ In kaj piše? Pravi, da naj oškodovanei ne prirejajo nameravanejja shoda 1. maja, za- kaj čeiiiii pritožbe in protest, saj bo par- lament rešil odškodnino, saj bo je vlada dobre volje itd. To pisanje pomeni nič manj nej^o zločin nad italijanskim in slovenskitn liuds'tvom na (joriškcm. Ljudstvo čaka že šliri leta in zaliteva od vlade samo to, da zakon izvaja. Za tako odločitev pa vlada ne potrebuje niti ene^a tcdna, ampak stori to od danes do jutri. Ta izdajalski list pa očita drugim nemarnost.... Virgilij Seek. Javni shod? poIiL drusfya „EdinosP4. . V nedeljo 30. aprila se bodo vršili jav- ni shodi IJol. dr. »Cdinost« v glasen odgo- vor in protest proti sklcpu deželne sodnije v Trstu, ki odklanja s 1. majem slovenske vlo^e in uvaževanje slovenske.ua jezika pri imenovanem sodišču. Slovenci in Hrvati snio se naučili že v bivši državi boriti se za svojc jezikovne pravice in svoj jezik, in po večletni borbi MTio zmaRali proti mogornim dunajskim .•)irokrutom. Šc toliko manj se ustrašimo rar tržaških sodnikov, ki so se najedli do snega našc.^a kruha! Kar smo si s tezkini delom in z vclikimi žrtvami priborili v biv- šem cesarstvu, si tudi po kraljestvu ne da- mo vzeti, šc posebno, če stopa na mesto dr- žave, parkunenta in zakona par hudomuš- iiih, samovoljnili, preobjestnih sodnikov. Žalostno je, da moramo ravno Slovani bra- niti avktoriteto države, parlamenta in za- kona pred rušilci državc, katcre krvni si- novi so soduiki, ki so 13. marca 1922 prišli do zfiodnvinskega sklepa. Vemo. da ni trcba našega ljudstva ' navduševali in pozivljati, da se polnoste- vilno udcleži teh shodov v obrambo svo- .iega jezikovnega prava. Vsak mož in vsa- ka žena, mladenič in dekle bo v nedeljo na svojem mestu! Vse liudstvo, disciplinirano, kakor armada. Shodi se bodo vršili 30. aprila v: 1) Ajdovščini pri -g. Bratina ob 3 uri popoldne; 2) Dornberg (prostor se določi) ob 3. uri popoldne; 3) v Smartncni (na ])rostem pred so- lo) ob 3 in pol popoldne; 4) v Kanalu (prostor se določi) ob 11. u ri; 5) v Cerknem (pri g. Oabrijelu Bevku) ob 11. uri; 6) v Idriji (ura in prostor se določi; 7) na Grahovem (ura in prostor se določi). V drugih večjih občinah se bodo shodi vršili v nedeljo 7. maja. Ljudstvo, na plan! Na vseh 6. sliodih Kmetskc - delavske zveze se je tudi pojasnil dalekosežni pomen in nasilstvo sklepa dezclne sodnije v Trstu, na podla^i kaitcrega hi sc odklonile .-•. 1. ma- jem sklovenske vlogc in odpravil sloven- ski jezik iz področja dcželne sodnije. Na . vseh shodih se je sprejela sledeča resolu- I cija: 1) Zahtevamo, da vlada ukreue po- trebno, da se sklep tržaških sodnikov z 13. marca 1922., s katcrim so prckoračili da- leč svoj delokrog, ne bo izvršil, ker je ne- zakonit, ker krati pravice slovenskega in livvatskcga ljudstva v ltaliji in škoduje sodstvu. Sofcofni koncert. | Naše slovensko in lirvafsko učiteljstvo i v luliiski krajini ima popolno stanovsko ; '¦¦»".'¦am'izacijo. Zvesti so ti nasi kulturni de- ' liivci svoji rodni grudi, ue trpe narodne ^dajice v svoji sredi m ob dneh največje- '^ narodnoga trpljcnja so se strnili vsi v Svojo .oUčitcljsko Zvczo«. Ta idealna or- ^nizacija je podprla s krepkimi temelii "Jiso kuiturno zgradbo. Ti temelji nase '•'osvete so: 1. mladinski list »Novi rod«, 2. stanovsko glasilo »Učiteliski list- in 3. Zvezin pevski zbor. Kdor zasleduje naše prosvetno delo, ! v<-\ da je »Novi rod« najboljši naš nila- cI'uski list. Učitejski list ie odločen borcc za uaše narodno šolstvo in /a učitel.iske Pravice. In Zxczhi pevski zbor? Iz kraja v kraj po naši Julijski krajini, iz mesta v '"cstd širom državnih inej bode razodeval s'v<)jim rojakoni in tujeem lepoto naše na- ¦'°dnc in umetne pesmi. Njcgov nameu je ^vigauje krepke zavesti v moč našc mia- ; f'e jugoslovenskc kulture, vzbujanjc Iju- ! '^zni do leptnnc rodne zemlje, negovanje '^cincnitih čuvstev uzornc človeškc duže, : ll;H'dusevanje v boju za ugrabljenc uarod- • lle Piaice, bodrilo in ne obup v težkih dneh j ^irodnega trpljcnja1 j Dne 29. t. m. v soboto ob 7x'-i zvecer • Wredi ia Ivczxn zbor svoj prvi vcčji kon- ' l'ertni in recitacijski večer v Gorici v veli- ki dvorani »Trgovskega doma« s siede- j cim \sporedom: 1. Anton Lajovic: »Pomladni spev«, lr.ešan zbor. - 2. Koroška narodna: >~Cior ! ccz jczcrov<, narodna: »Na Gorenjščem jc j fletno«, mešan zbor. — 3. Johannes I Brahms: >Intermezzo«, A-dur op 76 št. 6, j »Nap-od'ija«. M-uk,! op. 79 ?i. 1: glnsr-vir ] ii-ra Karmela Kosovel. -- 4. Ivan (irbec: »Fantovska«, L. M. ^kerjanec: »Pomlad- ue noči«; samospeva poje Anica Cok. — r>. Stano Kosovel: »Biblijski motivi (ro- kopisi) Stvarjcnjc, Janez Krstnik, Jczus v puščavi«; recitira Albert Širok. — 6. Ma- j iij Kogoj: >Da sem jaz Jczus«, samospcv ' Avrelije Sancin. — 7. Anton Lajovic: ! vOozdna samota«, troglasen ženski zbor ; z glnsovirjcni. ~ S. — Josef Haydn: •! Kvarlet (i-mol op. 74 št. 3. Allegro — Lar- i go assai — Meiiuetto ¦— Allegro con brio; ; igra flrbcev kvarict: Mirko Logar, Karel Pahoi. Ljubo Pavletič, dr. Ivan Kranjec. j — 9. Anton Lajovic: »Kiša. Zadeve, v katerih jc pristojen prcfekt, preidejo na jflavne civilne komisarije. Clen 6. Vse načrte del, ki jih omenja clen o., in dobavne stroške, ki prescRajo znc- sek 50.000 lir, odobri poseben odsek, ki se ustanovi pri vsakem glavncm civilncm komisarijatu in ki je sestavljen. 1. -— iz zastopnika fflavnejfa civilnega komisarijata kot predsednika; 2. — iz višjega činitclja civiincga že- üija; 3. — iz načelnika tehničnega oddelka o- ziroma odscka javnili del pri glavnem ci- vilnem komisarijatu; 4. — iz zastopnika zakladnega ministr- stva. Sklepi se morajo nemudoma sporočati od slučaja do slučaja ministrstvu za osvo- bojetic kraje in zakladncmu ministrstvu. Sklepe, ki se nanašajo na načelstva vpra- šanja, inorata odobriti ministrstvo za os- vobojene kraje in zakladuo ministrstvo, predno postanejo izvršljivi. Odseka nista pod nikakim pogojem upravičena najemati osebja; posluževati se morata onega, ki je že na razpolago pri glavnili civilnih komisarijatih. Clen 7. Ako so prevdarjeni stroški na podlagi načrta oziroma dobavni stroški, omenjeni v prvem odstavku prejšnjega člena 6., ni- zji od zncska 50.000 lir, spada odobritev lKičrtov in dobavnih stroškov v pristojnost višjega činitelja, ki je clan odseka. Odobritev se izvrši s tern, da se spremi tozadevna listina z odobrilnim pri- stavkom. Tudi o teh odobritvah je treba predlo- žiti izkaz ministrstvu za osvobojene kraje in zakladnemu ministrstvu. Clen 8. Olavni civilni komisarji napravijo v- I sako četrtletje obračun o izvršenih izpla- Cilih. Oni so neporedno odgovorni za izpla- čane svote, obračune morajo piedložiti ra- čunskeniu dvoru po ministrstvu za osvobo- jene kraje, ki odredi iahko še izvršitev dni- gega njihovega pregleda. Minister zaklada in minister za osvo- bojene kraje sta upravičena, odrediti za- gotovitve in prcgledovanje raznih poslov komisarijata, v kolikor sc ti nanašajo na izvrševanje pričujočega odloka. Clen 9. Za izvrševanje del, ki so poverjena glavnima civilnima koinisarijma Julijiske in Tridentinske Krai me, se Iahko nakaže- jo v korist dotičnih komisarjev posebni za- logi na razpolago, od kojih vsak pa ne more presegati svote 10.000.000 lir. Clen 10. Pričujoči odlok stopi v veljavo z dne- \o!ii razglasitvc v Uradncm listu (Gaz- zetta Ufficiale). Vojnim oškodovancem. Stalni agitacljski odbor za zadeve vojne odškodnine neumorno Izvršuie nalo- go. kl fiiu io ie naložil veük shod voinih odškodovanccv 2, apriia. Včeraj 25, aprila le odšla deputaciia toca odbora v Rim, da se poeaia z vsemi ministrslvi, ki pridejo ori vDrašanuJ voine odškodnine v coštev. Za Slovence sta ootovala v Rim državni »osianec Žčck in dr. Bcsednjak. Ker ne verao. kakšen bo usneh teh noeajan?, zato ooozarjamo vojne odškodovancc na mož- nost, da se shod voinih odškodovancov no j bo vršil 1. maja, kakor le bilo recßno. mar- ! več da se bo moral naJbržc oreložiti. Sicer oa pozivljamo vojne odškodovaucc, d;> so i nriDravljeni na vsak ooziv od stran? aeita- cijskega odbora, da se inobHizacUa arina- de voinüi odškodovanc:v izvrši hltro, točno in po cenl. in ¦ j .i:m 111 ii in 111111111 ii M im 1111 iTiinniun nm u it i mi ni u K c a š e v c i, ali ste žc vsi organizi» rani v kmetsko-delavsUi zvezi ? Požurite se! II 111 111II1111111111111II11IIII If 1111M III111111IIII1111111111111 Vesfnik Kmelske delavske zveze. Kmetska in delavska zvcza se vedno bolj in bolj širi med nase ljudstvo. Organizirana je že vsa Notranjska, velik del vipavske doline, del Krasa in velik del naših hribcjv. Ker je delavno ljudstvo na splošno v vseh državah še zelo malo organizirano, zato imajo innogi takozvani voditelji na- rodov in držav, prav Iahko nalogo, da ga izkoriščajo v svoje lastne nelepe name- ne. Le slaba organizacija ljudstva je kri- va. da gospodarijo v danasnjili drzavah po veliki večini možje brez vesti in nravno- sti, brez poštenosti in značajnosti, nad vsem javnim življenjem. Danes vsc piše in govo- ri o dcrnokraciji — toda demokracija je nemogoča, dokler ni vse dch>\no ljudstvo organizirano. Primorsko delavno ljudstvo je pa po svojem duhu zelo demokratično in je spo- znalo v Kmetsko - delavski zvezi tisto or- gauizacijo, potoni katere se bo samo se- be vodilo, upravljalo. Zato ni čudno, ako so shodi Kmet- sko - delavske zveze naravnost sijajno o- biskani. V najmanjših občinah pride na shode Zveze 300 do 500 resuih, odraslih, i/.kušenih mož. V nedel'jo 23. aprila je pri red Ha K. I"). zveza šest javnih shodov, ki so bili vsi do- bro obiskani. Toda velicastni so bili shodi v Tolmimi in v S\\ Luciji. V Tolminu se je udeležilo shoda do 2000 kmetov in delav- cev. Žensk je bilo 50. V Sv. Luciji je bilo do 1500 ljudi. Lepo je bilo videti korakati zrele može in fantc v četverostopih na kmečko-delavski tabor pri Sv. Luciji. Sho- da v Tolminu se je udeležil tudi g. župan Gabršček in shoda v Sv. Luciji g. župan Mikuz, predsednik Zveze slov. županstev. Na obeli slwdih sia govorila posh Seek in dr. Biteznik. Razpravljala sta pred vsem o težkem gospodarskem položajti, v katerem sc naliaja nase ljudstvo, spomin- jala ljudstvo na suženjstvo, v katerem so živeli njegovi pradedi ter mil orisala ne- varnost, ki preti Ijudstvu od tujih bank. Tuj kapital je tolminski trrof. ki je nekdaj mopočno gospodaril nad Tolminci. Rešitev pred gospodarskim suženjstvom je mogoča — a je mogoča cdino le v organizaciji. Na Krasu so se vršili shodi v občinah: Temnici, Kostanjevici, Kobjcgiavi in Oa- brovici. V Temnici in Kostanjevici je go- voril dcžclni odbornik dr. Besednjah; na drugih dveh shodih je govoril urednik »Oo- spodarskega lista«, Polde Kemperle. Na vseh shodih so se sprejele sledeče resolucije: 1) Primorsko delavno ljudstvo najod- ločncje pozivlja vlado, da ne napada nje- govih pravic na polju dcželne in obcinske avtonomije. Dežclna in občinska avtorio- lr.ija je za primorsko delavno ljudstvo dra- gocenost in svetinja, ki jo bo branilo nroti vsaki vladi in proti vsem nasprotnikom z uajodločnejšo borbo. Zbor kmetov in de- lavcev pozivlja vlado, da posluša glas ljud- stva in nc glasu uasprotnikov deželne av- tonomije, ki se borijo za svoje osebne ali stanovske koristi. dočim jim je blagostanje in procit deželc najmanjSa skrb. 2) Zbor kmetov in dclavcev pozivlja vlado, da se ne pregreši nad naravno pra- vico primorskega delavncga ljudstva do iz- rabljania vodnih sil, predvsem Soče ter da izroči koncesijo za izrabljanje vodnih sil nase dežele goriško -. gradiščauskemu de- želnemu odboru. Zbor kmetov in delavccv sc zgraža že nad dejstvom, da je sploh mo- goča borba za koncesijo med dcželo in ruznimi kapitalističmmi firmami. 3) Zveza kmetov in delavcev pozivlja vlado, da izplača ljudstva vse naknadne podpore, ki jih je samo za tolminski ok raj še ne izplačanih doM» miljona lir; da do- plača 20% begunskim, zlasti pa vojaškim podporam, kar znasa samo za tolminski okraj nad lOO.OOOlir; da izpiača upravi- čene vojaške podpore, katerih izplačilo je bilo ncpričakovano nstaviicno v letu 1920: da izplača tudi primorskemu Ijudstvu voj- no posojilo, kakor ga bo izplačaia držav- lianom iz starih italijanskih provinc. 4) Zbor kmetov in delavcev pozivlja vlado, da izvrSi svoje obljube nasproti pre- bivalstvu novih pokrajiu v zadevi iz- menjave denarja. Izmenja naj se ves av- stroogrski denar. bodisi /adriižni, bodisi dcnar, ki ga posamezniki do danes vsled vladnc krivffe in nejasnih naredb še niso mogli menjati. Nov kazenski zakon in kazensko pravdni redt S 1. aprilom t. il. jc stopil v Julijski Beuečiji v veljavo kazenski zakonik in ka- zensko pravdnii red. Na južnem Tirolskeni hi bil moral tudi z istim dnem stopi'ti v veljavo, pa so se vsi krogi temu uprli in vlajda je določila, da vstopi v veljavo še 'le cez tri mesece. Das ravno bi bila ta prelo- žitev tudi pri nas umestna in so slovenski poslanci tudi zahtevali to, so samo zulitevi Tirolcev ugodili. Kakor se vidi, ima Mlada vcč respekta pred Tirolci nego pred nani'- Sicer pa se je vlada postavila na stališče, da zahteva takojšnjo vpeljavo novega za- kona pri nas ogromua večina. Kdo je ta »ogromna veoina« — uajbrze gatovi kroffi v Trstu in Puli, ki mislijo, da bi ne bilo pa- trjotično, čc bi odklanjali nov zakon. Novii zakon je lnodernejši od avstnij- skega, a ima tudi svoie slabe strani. Prsid i vsem jc vse postopanje bolj komplicirano, j daljše in za stranke dražje. Pri vsaki naj- manjši obravnavi za kterisibodi prestopek' mora ohtožencc ijmeti zagovornika, ki J^a mara plačati, ako ima kaj sredstev. Kakor \rsi novcjši kazenski zakonik1'» ulna tudi naš nov zakon določbe proti pi- janosti. Art. 48S določa: kdor sc zasači na javnem krajti v stanju ojitne nadležne $ odurne pijanosti. sc kaznuje z dcnariio globo do 30 lir. Ako je bilo storjeno dejanje iz navade, je kazen zapor do encga mese- ca. Ant. 489: Kdor povzroči na javnem *»' občinstvu odprtem kraju pijanost drugc^a s tern, da mu daja v ta namen pijače, ali }& daja že pijani osebs, se kaznuje z zaporon» do desctih dni. Ako je bilo storjeno dcltinjc na osebi, ki ni iznolnila 14tih let ali ki ^e naliaja ooiviidno v nenormalnem stanju vsled slabost'i ali bolezni mna, je kazen za- por od desetih dni do enega meseca. Ako trguje prestopmik s pijačo, se dodä nstavi- tev vršeiija poklica ali obrti? i^e se bo zakon res vporabljal, poteii) nc bodo ž njim preveč zadcvoljni pijancn in oštirji! Dobrodelnost nad vse! (Okrožnica č. duhovščini, cenj. učiteljstvu. si. župans>tvom in predsedništvom naši« društcv in zadrug.) Vsled vojskc je mej slovenskim »ljtttl- stvoin. posebuo v mestih. nastalo velik° siromastvo in se jc stevilo otrok, ki trPe lakoto -in nimaio primcrne vzgoje, zel° pomnožilp. Da zabraiiimo, da bi se slovenski o- troci ne pošiljali v tuje zavode, kjer r]e morejo dobiti zdrave in domače vzgoje in da bi našega ljudstva v Julijski Krajini njj zadeia usoda Beneških Slovencev, katcrin otroai se na vsc mogoie iničine, tudi z do* brodelnostjo, zavajajo na nenaravna in n|l* šemu narodu luja pota, naj se v vsaki ob- čini nemudoma osnuic dobrodelni auScK Slovenskega sirotisča. ki naj skrbi, da ^° vse ljuddtvo po možnosti Drispevalo 2» dobrodelne namene v donniči vasi »in #zLl dobrodelnc zavode, v katerih se ohran.i11" jcio in vzgajajo naši otroci. Fcdpipami odbor Slovenske.ua siroti- šča bi rad s to novo «rganizacijo zagotqv-i» obstoj našim dobrodoluim zavodom v Op- rici, ki naj bi hili pnibežališče slovenskii'11 otrokom, da bi se nam na ta način nara* ščaj ue izgubljal, kajti narod, ki ne skn>' za svoje otrokc, ni izohra/.cn narod in ^c tudi ne more muožiti. V izrednih razn"^1* rah, v katerih /.iviimo. si tega naraščaja t'c morcmo ohraniti drugače ko z dobrodj2»" nostjo. Tudi ne bonin moirli imeti ni'ti dj1' hovskega nidi učitcljskega naraščaja i11.*1 sploh inteligcncc. ako ne bomo v zavod«»1 skrbeli za nadarjene o'troke. Podpisaui odb(rr si obeta od dobr^* delnosti najlepših in najtrajnejših sado^- V dobrodelnosti je volrika rnoč, kajti lJll(?f stvo se z dobrodelnostio najlepše vzff^'1 v treznosti in nravnosli iter ohnin.iuje vj"' vodnosti in ljtibezni do domovinc. To do* kazuje zgodoviina drugih narodov, v katc* r.ih so delovaVi apo^toli dobrodelnosti: ^.' Vincenc i^avljanski, sv. Karol BoromcjsK»» sv. Alfonz itd. Lc-ti so z dobrodeilnostJ0 rešili domovino. Narod, v kateni je dobro- delnost razvita, ne bo nikoli propadel, kaJ dobrodelnost vžiga v ljndsrvu nonrcnin^* ljivo ljubezen do domovine. ki skrbi za svoje otroke. . Ko se v vašii občini osnuje dobrodel^ odsek, blagovolite nani to naznamiti. Sl°* vensko sirotišče bo naita način prešlo v dcjausko last teh odsckov, ker bodo ti od~ r.eki, ki bodo priispevali vsako leto za i&'. vod, imeiii pravico po § 7. društv. pray pošiljatli po euega zastopnika t. j. predsed- nika na občui zbor. V ta odsek naj sc P^ tegnejo zastopnlk ceirkve, županstva. ^}' teljsitva in naših organizacij, moških ^ žeiiskih. Naloge dobrodehiili udse-.ov b°' do: 1. Nabirati darove v dcnarju in v bist" gu. 2. Podpirati s tern dornačc siromake n zlasti slovenske dobrodelue zavode. °' Predlagati sirote in druge ofcroke za spfej jem v zavode badiiai v Sirotišče bodisi v AJojzijcvisčc. Način nabiranja darov se Prepušča krajevnim odsekom samim. Jako i}nmcrno bi bilo, ko bi se eiia nedeilja ali en Praznik doloail kat nabiralni dan za ce- >o deželo. Kjcr bi pa to ne bilo niogoee, sla.i določi dobrodcini odsek sam nabiraliii ^'1. C. duhovščina in ccnj. učiteljstvo je T1aprošeno, naj v cerkvi oziroma v šalii po- sveti en govor poduku o dobrodelnosfci. Slovensko sirotišee prcvzamc uprav- lianie vseh dobrodelnih doneskov. Odbora Sloveuskega sirotjšča in Alojzi.ievišča bo- sto inicla skupne seje in bosta skrbela za vse našc dobrodclne namcnc. Vse delo se bo vršilo za sedaj pod i- nienoin Slovenskega sirotisča ali dobro- delnogti v Julijski Krajini. Ob easu, ko se "° zdclo primerno, sc bo ustvarila nova e»ota: Zvcza dobrodcliiili zavodov v Julij- s^i Krajini, kn bo potcm vse zavode ^evzela. Pričakujemo za trdno, da boste z ozi- r°ni na težavne razmerc, v katerih živi- ^o, na veliko ncvarnost, v katcri jc sedaj J&ša osirotela dcca iin na pomanjkauic du- "ovskcjra in učiteljskega naraščaia in s^loli slovenske inteligence, prav gotovo ll$tanovili dobrodelni odsek in noskrbeli. ^ začne tudi resno delovati in izvrševati ^vedene naloge. Vsemogočni naj blagoslovi naše nod- !^ie v korist vsemsiromakom naše Kra- Jlne in zlasti v.korist našhn prpnmtirebnini ^ladiiiskiin zavodom, ki so namenjeni. da sPreiema.io. rešujejo /in vzgajajo našo deco. Oorica. dne 26. aprila 1922. Odbor Slovenskeea sirotišča ^____ in Aloizitevišča.____ POZ1V ZADRUGAM VOJNIH OŠKODOVANCEV! Vse zadruge vojnili oškodovancev ve- joDrav dobro. DA SE VRŠl OD STRANI jjUjLNEGA AGITACI.ISKEGA ODBO- JJA živahna in tudi uspešua borba nasproti ?rajcvni in ccntralni vladi za zakonito re- ^va.nie voine odškodnhie. Vsem ie tudi znano. da so dolžne v Jjfrho aetaciie nrispevati z lir sto (100). ™ncgc zadrugc vršijo točno svoio dolž- n°st in še več, druse so pa v tem oz5ru 2^o nemarne. vv Zadruge. bodite poštenc in ne izkori- *?uhe ena druge. Uspeh borbe onzaniza- yiQ vojnih oškodovaneev bo v orid vsom ^'•'iuram — in tie satno oni. ki plačuie! pto nozivHamo vse zadruce. da vršiio to- ^devno svoio dolžnost in da nemudotna Jjšljejo svoje prispevke. za katore so se °bvczale. ...Kmetjc in delavci, ali ste že ustano- Jj1 pri vas kmetsko-delavsko zvezo ? J*<*pc ni član te zveze, je raje davcc uascga Ijudstva. Dopisi. . . ~— Kal. Naša duhovnija jc danes ena ^Jbolj zapuščenih. Nimamo nc duhovnika ^ Jičitelja. Upamo pa, da sc inj že obrnilo Da ooljše. Šolsko poslopje je končano in u- >arno, da bo tndi župnišče v par meseaili ^^ano. V tem bo, kakor kaže. tudi cer- kn! Že pok!liita- i)obl'o bi tedaj bilo, da bi j^alu dobili kakc.ira duhovnika. In pa še sh ^a^ I>os^anec bi moral priti nmeti si?^< radi bi kai slišali o kinctsko-delav- 1 °i'^anizaciji tudi mi. Dru^ič pa kaj več. Sri r^ Podkraj pri Vipavi. Živimo v dobi ku ^a Ilcrc^a» bodisi pri posamezni- 1jq )ia^«r tudi v državah. Vse navdaja le ?vD:^^nje posvetiicffa blasa, vlada tako- s', ^u" e.uoizen. Nihče pa skoraj noče po- L1Sati svarilnckra klica po osvoboditvi j ' tfrdih moči ter klica po blažcnju srcä. ^ih i svarilen klic prihaja ravno od na- tov llturnin drušrtev. Kaj je dober alii slab siatUr^' Je Pač že vsak izkusil. Dober ali ft D tovariš je pa lahko tudi kiijisa. Da HL ^i'dejo med ljudstvo le dobre ter ijod- dh]P ^»jiire, zato skrbijo naša »Bralna «atva« oz. »Cjtalnice«. ^, Naše »Balno društvo« v Podkraju jc fjj? ustanovljeno 1. 1898 le iz namcna, ši- 5V ln^d prcbivalci izobrazbo, ter je ta jJJJ. 'Uiinen podvojilo še zlasti po obnov- ^ društva t .j od 22. maja 1921. 1., >k &riča poročilo, podano na občnem je^lLi dnc 25. sušca 1922 in sicer: Tajnik JiiM°ločal da šltc3'e drustvo 68 rcdnih (let- ^/.^er 117 Bzrcdnih (mcsečnih) članov. bos "ica obscsa 480 knjijr, katere si iz- Drn?^1 128 oselx I7,posojcnih je bilo v ktz . Poslovnem letu 1.470 knji. Med tjei»niJe drustvo vprizorilo 3 i^re s pe- ^e •' etna članarina znaša 6 L, od vsa- i?riredi v ned.eljo, due 30. t. ni. in prihodnjo nedeljo due 7. mainika Jurčiče- vo igro »Deseti brat« v obnovljeni dvorani g. Jos. Marmolja pri mostu. To bo po voj- ski v Miirnu prva pri:reditev na novejn o- dru, opremljenem z vso k i^ri pripadajočo scenerijo, ki sii ga je društvo, Mjub lemu. da se nahaja v težkem gmotnem stanju. vseeno pribavilo. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Nedoraslim otrokom ni dovoljen vstop, doraslim pa le v spremstvu stari- sev. Vstopnice se bodo prodajale v pred- prodaji v trgovini Čevljarske zadruge v Gonici, Corso Verdi 32. d. Hudajužna. Dne 30. aprila t. 1. ob 4. uri popol. priredi »Izobraževalno dru- stvo« v liudajužni v prostorih gosp. Ja- koba Prezelj, svojo tretjo veselico, s pe- tjem, igro »Stari in mladi« in prosto za- bavo. d. Podgora. Slov. izobr. društvo pri- redi v nedeljo dne 30. t. m. ob 3Vj uri pop. narodno igiro v 5. dejanjih »Tihota- pec«. Na programu bo tudi petje. Med drugim uastooi (tudi prvikrat domači l)cvski zbor. — Prireditev se bo vršila v dvorani g. Breganta. Vabi mo na obilno odeležbo. Odbor. d. Mladina na Ajševici se tem pmtom zahvaljuje vsem tistim, ki so kaj darovali za pnireditev veselice. Obencm se tudi za- hvaljijje pevsk. zboru iz Ozeljana in slav. občinstvu za atevilno udeležbo. ____^ Darovi. Za božičnico so darovali: ženska po-. družnica sv. Cirila in Metoda v Cerknem 100 L, trgovec Bevk v Cerknem 20 L, trgovec Stravs v Cerknem 20 L, v Mirnu so nabrali 284 L, od teh je darovala Stav- bena zadruga v Mirnu 50 L. ; Dobrodelnost. Za Slov. sirotišče: N.« N. 100 L, Občinski urad v Doleh pri I- driji letni prispevek 30 L, 2upanstva Gabrje 100 L, mestno županstvo Postoj- n a 1Ö0 L. Bog poplačaj! ŽUPANSTVO ČRN1ČE naznanja, da je od 1. do 30 maja t. 1. na vpogled v občiuskti piisarni imenik oseb, katere so pridobile iltalj- državljanstvo po polnem pravu in so pnistojne v tukajšnjo občino. V gori omenjencm roku je tedaj pred- ložiti civil, komisarijatu v Gorid morebiit- ne zahteve za vpis v slučaju opustiitve.. a;li za azbris radi neopravičnega vpisa. V pr- vem slučaiu naj se zahtevii predloži dru- žinski list. Županstvo Črniče, due 25. aprila 1922. ________________Župan: AloUU Lipovž. Prevode cenitev voinih odškodnin iz slo- venskega na italijanski jezik preskrbi pod ugoduimi pojioji. Naslov pov^ uprava lista. Kmečka hranilnica in posojilnica v Hihemberku sklicuje občni zbor za dne 14. maja 1922. ob 3 h popoldne v vdru- štvenih prostorih na Hrobališču. Dnevni red: 1. Potrjenje letnega računa za leto 1921. 2. Izvolitev nadzorstva. 3. Eventuelni predlogi in predavaiije. Slovenska čitalnica v Solkanu vpri- zori v nedeljo dne 30. aprila ob 4. uri po- poldne v dvorani L. M. Mozetiča veselo- igro »Pri belem konjičku«. NAJDUNO. Nekdo je našel dne 19. marca v gostilni Toinaža (jrohar v Pod- brdu — dcnarnico z inalo svoto. Kdor je zgubil iiajjypnasa'istotam.^___________ POIIIŠTVO vseli vrst dojde v najkraj- šeni času zalogi Grignaschi, ulica Mo- relli 49. • :^4* DVOJNO GOSPODARSKO POSLOPJI: v dobrem stanu z več join zemljišča, trav- nikov, njiv in gczdov prodani i)o jako nizki ceni, sknpno ali posamezno. — Jo- žef Cotič, Vrhpolje p. Vipava. OAX/C Zveza stavb. delavcev v Renčah naznanja slav. občinstu na deželi, da od 1. aprila dalje ni več njcn zastopnik gosp. Pranc Trojer. Odbor. RAZPIS službe obč. tajnika Občina Avče razpisbje službo občinske^a tajnika z zna- n.jem slov. italijanskcga jezika. Plača po dojfovoru. Prösilci naj se zglasijo v teku 8 dni v obč. pisarni. ____ __ UlCfl J^GY> vr^ dvorišče jL na prodaj ni3H9 v ŠTANDREŽU pri Gorici. — Püjasnila daje Giovanni Pagnacco Corso Vitt.Em. št. 38. I r ž a š k a mmMwm za majoliko in izdelovanje podov reg. zadruga z. o. z. Trst, Via del!9 Otmo ifev« 6. PODRUŽNICI: Gorica Tnonfalcone Via Garibaldi St. 20 Via Friuli 51. 614 Zaloga in delavnica majolifriih peči in stedHnikey. .ZBERA majoličnih plošč za slene in ke- lamičnik plošč za plode. — Prevzema se delo v okolici. VABILO — K REDNEMU OBČNEMU ZBORU — »Okraine Dosoiilnice« v Kobarid», katuri so bo vršil dne 4. inaia (. 1. ob 2. uri popoldiie v posojilii'iai'ili prostorih s slede- čim dnevnim redoni: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjcnie lctnc^a računa. 4. Izvolitev načelstva. 5. Izvolitev nadzorsitva. 6. Privoljenje nagrad in podpor. 7. Sducajuosti. Ako nu bo občni zbor sklepčcn pri pr- vcin sklicanju, vršil sc bo pol nrc pozneje druir obcnii zbor pri vsatoi udcležbi v istih prostorih in z istini dn.e,ynim redoni. Kobarid, due 22. aprila 1922. Načelstvo. RAZPIS SLUŽBE. Pri okrajncin šolskem svetu v (joriei je do 30. aprila t. I. razpisano niesto Kniigovodjc-tajnika. Splošne zahteve: 1. Italiijansko državiljanstvo. 2. Starost no nad 40 let. 3. Popo.lna posest lnešoanske^a prava 4. Zdrava telesna kositituciia. 5. Brezhibno nravno vedenje. Poscbne kvalifikacije: Državni izpit iz knjitfovodstva., ali matura tehnične sole (realka) trgovsko- kiiüKovodskesa oddclka. Znan.ie italiijanske^a in slovcuske.^a jeziika. ..._ Imenovanjc ic začasno za dobo ia 1.1. Predsedmik: GottardL Zobozdravniški Atelje Via Dante 4 - GORICA - Via Dante 4 Mncgoletni asistent pri preznanem Zobo- zdravnikn Dr. PIKLU v Gorici. SPRE3EMFi od 9-12 in od 2 - 6. Dr. A. Grusovin specialist za kožne in spoine bo(ezni ter Dcsfovanje kože. Sprcjcma od 9—11 in od 3—5 we. Gorica (Piazza grande) Travnlk biša P*temotf. Dr. eTd'OSVHLDO specijalist za očesne bolezni perfekcijoniram pri kliniki na Dunaju Gorica - Piazza della Vittoria (Travnik) St. 6 .'. se je preselil .'. v Corso G. Verdi 24 „TrgOVSki DOITl* Sprejema od 9-11 in od 3-5. IZBRAN LES za sodarstvo in moderno pohistvo na strojih po naročilu prtrezan, poskoblan resp. ostruKan draksian), jesen, na^noj, akacija, češnja, tipa, oreh, hrast, jraber, vlačna bukev, iovlia za imitacij niaha^o- nija (z navodilom), suh jelov les; izuotov- ljcne dvodelne jbrmemice (Riemenschca- ben), kola za vozovc, furnir itd. dobavlja Moh:>!iična./aKa Fužine AJdovščina. Otiiija Caltigarls s modistka. Velika izbira :: klobukov :: xa gospe in otrokg. Gorica, ulica Stretta 4. Kotlarska delavnica rzzz=z3irziz= @RIO^i & ICRASNA \i\\n Sv. l«3na 4 — GOEICA — Ullca Sv. Ivans 4 IVclika zaloga ^^r^^ jškropilnic — mehov z dveleino garancilo. I V zalogi inia tudi kotle Iza žganje vsakovrstnih _______'sistemov i. t. d. Cene brez vsake konkurenc.e ANTON TERPIN in Com®. nova zaloga manufakturnega blaga v Gorici, Yia Rastello $t 10 se pripoioča slav. občinstvu v mestu in na ricžcli za mnogobrojen obisk. 9&~ Ceiie brez konkureucc. "^B® NÄ drobno 1 Xa debelo! ZUPANSTVO OHČINE COL, pri Vipavi pozivlja vse o to občino pristojne, a izven iste živeže osebe, da predložijo tukajsne- mu občinskeinu uradu najkasneje do 15. inaja 1922. drnžiiiskc liste izstavljcne od obcinske.ua (zupne.ua) nrada one občine, kjer scdaj bivajo. Tc liste rabi županstvo v svrlio sesta- ve seznama občanov, ki zadobijo italjan- sko držaljanstvo po polnem pravu. Col, dne 20. aprila 1922. Franz Bizjuk, žnpan. r/GUBIJENO. Neka oscba je izuu- bila na vcliki pctek ročni kovčejj z važni- mi listinaini in sicer od salezijanskcjja zavoda, Via Ponte Isonzo do tr^ovine Stabile Via Cardncci. Pošten najditelj naj prinese v našo upravo, kjer clobi naurado. 7AI (\fcü mEmov in LhIUUL tvornic mmmmmm t estenin C. B. SI a r ti - Mlf^m (Udine) Zastopnik: G. SUTüm Gorica - Via Vogel 16-18 - Goric , v zvezi 2 lastno DlSÖVamlco (Profuiiicrio) Gorica - nasproti Ljudskemu vrtu - Groi^ica NA^DIjOKNQ _______Cene brez Ysr-.kc kenkurenco NA OKBF.L0. Corso Verdi 32 (hiša Cenfr. Posojilnica) Velika zaloga češkega platna iz znane tovarne Re@6nkarf fk Rymann, vsakovrstno blago za poročenco, kakor tudi velika izbira možkcga in ženskega sukna. Biago sotidno! C©ne smerne! _________________________________________________________________________ i „ADRIA" PIVO ie rtajboliie Zaiosa za Gorico in delelo Franc Barzellini - Gerlca Via Silvio Pellico 10 (blizo Korna), ¦ ¦»¦^¦¦11 III ¦¦!. .1. I II I _____________________.. —-f Josip Kerševani inehanik in puškar v Gorier StoSni trg 9, desno. Zaloga rsziiili sivahiili in kmetijskih strojev, dvokoies, pušk in samokresov, ter vse posameznih delov, spadajočih v n;e!)anično in puškarsko stroko. Strokovni, biczplacen pouk v umetnem vczanju in lirpsnj«. Lastiia dela^iiiCA in poi))avHaliiica, Stolni trg 5, BV Poniklanje in lakii-asije v vsaki barvi. 10$ Priporočam \SRtcmu Original Mnndlos živalne ' stroje, ker so »ajbulj zanesljlvi, za te jsuičim 15 let. J. Lenassi, Solkan. Moka, sirk, oves, 'otrobi, kaW> sladkor, §pch, olje, petrolej it(J Goriški agrarni zadmžni konsorcij Cierca - Corso %?®r& 29 ponuja no zmeniili ctnah S^rn6r|c2 najboljše kakovosti kakor : mediko, ?vinjsko deleljo garanl. brez (ircniv-i, inarcno pionico, vrlna semena vsoh vrst itd. :•: Umefna gnolla - temeflisko oroclie :': KORÜZ0. OVES in sploh vse poljskc pridelke na drobno in na debejj* PODRUŽNICA :s V GORICI, :: Corso Verdi „Trgovski Dom." Telefon St. 50. Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. Delniška glavnica SHS kron SO M1LIJONOV. GENTRALA: LJUBLJANA. Rezerva SHS kron 45 MIUJONOV. PODRU/.NICE« Brežice, Borovlje, Celovec, Celje, Maribor, Ftuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjlžice po 4°/0« Na dalj§o odpoved vezane vloge po dogovoriL Nakup \n prodaj a vsakovrsinega tujega denarja. — Izvriuje vse v bančno s'roko spadajoče posle najkular.lnejSe. Uradne nre za občinstvo 8*/^—12 n od 3—5. Ob sobotah popo'dae, ob nedeljah la praznkih ae ne uradaje NAZNANILO. \ Naznanjam slav. občinstvu, da s pr- vim majem otrovim na novo svojo staro- znano kovAcijo in obenem se priporočam za obilna naročila. , ¦ •¦" ^ \ Podgornik Alojz , . Gor. Tribuša. I NAZNANJAM cenj. domačim in sose^' nini občinarjem, kakor iz Orgarja, y) ^ vega, Lokvi, Kala in Loma, da izvrsllJbst posebno dobro že znano krojaško o najiiovejših krojev ter se ob enem P1'1' ročam. Cene konkurenčne! Feliks Bratuz. krojaški mojsW Čepovan št. 38.