DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din , mali oglasi, ki služijo v social,ie namene delavstvu in nam eJč euc em. vsaka te&eda Wa m.sj> Štev. 38 • Maribor, četrtek, dne 30. marca 1939 • Leto XIV K svobodi in demokraciji Zahteva jugoslovanskega delavstva. Predrznost nasprotnikov demokracije in svobode državljanov je vsak dan večja. Ni čudno, če se čuti to konjsko kopito namerjeno proti državljanom iz taborov, ki hrepene po avtoritarizmu, da bi lahko slepo in nemoteno diktirali svojo voljo drugim državljanom, ki ne bodo smeli ziniti niti besedice, če se jim godi še taka politična ali socialna krivica. To razumemo, ker vemo, da bi bilo nekaterim gospodom najljubše, če na primer delavci ne bi smeh zahtevati boljših mezd, skrajšanja delovnega časa, vsakoletnega plačanega počitka in pa da bi se tudi ne vtikali v socialnopolitične zavode in ustanove, kjer bi gospoda te po svoji gospodarski »modrosti in zmožnosti« prikrojevala svojim potrebam, ne pa delavskim, v katerih namene so bili ustanovljeni ter imajo delavci zakonito pravico, da volijo v njih samouprave svoja zastopstva. To je neki gospodi napoti, i Vse to nam je razumljivo. Družba je tako vzgojena in kdor je okusil tako slast oblasti, te ne izpusti tako rad iz rok, marveč jo skuša le bolj in bolj združiti v svojih sebičnih m nenasitnih krempljih. Z nekega stališča, da imamo namreč vsi ljudje pravico živeti in soodločali o svoji usodi, je to sicer nemoralna stvar, ali taka je. Prav čudimo se pa, da prihajajo danes tudi med delovne sloje ljudje, ki dopovedujejo delavstvu: kaj hočete s svobodo in demokracijo, kaj hočete dopuščati, da bo vsak čvekal o svobodi in pravicah, se boril za svoje pravice ali zastopal interes v samoupravah in političnih korporacijah, če pa to treba ni. Pustimo te pravice in boj zanje, vsaj bodo gospodje vodje ali kakor jih bomo že imenovali, za nas vse prav in dobro storili po svoji pameti. Izročimo se jim v varstvo in nobenih skrbi in brige ne bomo imeli. Take pesmi pojo delovnemu sloju in narodu, ki ima že iz prakse v svobodi in demokraciji najžalostnejše izkušnje. Delovni sloji, obrtniki, mali kmeti se bore za izboljšanje razmer v , 5 ■' ' 1 ... ’ Kako bi bilo šele potem, če bi se želja agentov uresničila, si pač lahko mislimo. Neglede na vse to pa smatramo, da so vsi državljani dolžni ščititi svoje državljanske pravice, ker so enakovredni državljani. V državi smo vsi državljani. Naravnost smešno bi bilo, če bi prepuščali vse pravice onim, ki nam. že danes delajo krivice in se vedno pritožujejo proti pravicam delavstva, ki so minimalne. Nevarno igračkanje z usodo delovnega naroda je ta agitacija, ki hoče oropati večji del državljanov vseh državljanskih pravic in svoboščin. In v prvi vrsti proti delavstvu je naperjena ta agitacija za rop. Delavstvo naj se strežne, se postavi po robu, ker s tem varuje svojo državljansko enakopravnost. Pred It Le Ji Madrid se je vdal oncem Španske državljanske vojne Dne 28. marca se je končno uresničilo, kar je general Franco napovedal že za 7. novembra 1936: njegova vojska je vkorakala v prestolico republikanske Španije. Kakor znano, so se dne 23. marca pričela med vlado narodne obrambe v Madridu in vlado, v Burgosu mirovna pogajanja. Ta pogajanja niso uspela, ker so jih nacisti prekinili, zahtevajoč brezpogojno predajo. Dne 25. marca so potem nacisti prešli v ofenzivo na fronti pri Cordobi in pri Toledu. Takoj se je opazilo, da dajo republikanske čete zelo slab odpor. — Nacisti so naglo napredovali. Zavzeli so Almaden, kjer se nahajajo rudniki živega srebra. Dne 28. marca se je pa udala posadka v univerzitetnem predmestju Madrida; s tem je bil izročen tudi sam Madrid. Vest o predaji posadke v univerzitetnem okraju je imela za posledico, da so se umaknili tudi oddieijki na jvsej madridski fronti. Takoj za umikajočimi se oddelki republikancev je pričela prodirati v mesto nacistična armada. Od' vlade je ostal v mestu samo minister Besteiro, ki je dejal, da se ne umakne. Ostali člani vlade narodne obrambe pa so menda v Valenciji in ni izključeno, da bodo zapustili Španijo z letali. talonci končno zbrali in se zavedli ne- j varnosti, je bilo že prepozno. Osrednja in južna Španija! sta v vojni najbolje vzdržali pred napadi nacistov. Franco se je končno odločil, da napade v Kataloniji in to ne samo zato, ker je smatral ta del fronte za najslabši, ampak tudi najobčutljivejši. Z zavzetjem Katalonije je bilo mogoče prekiniti zvezo Španije na kopnem s Francijo. Najprvo se mu je posrečilo lansko spomlad v aprilu prodreti od Teruela do morja in ločiti osrednjo. Španijo od Katalonije. V poletju se je zdelo, da bodo republikanci ob Ebru še zadržali naciste in jih mogoče tudi po*gnali nazaj. Ko pa je po božični ofenzivi bila strta republikanska fronta ob Ebru, je bila Katalonija praktično izgubljena. Z zavzetjem Katalonije in umikom španskih republikancev v Francijo je bil Franco v stanju osredotočiti vse svoje sile v srednji in južni Španiji. —-Dobro opremljenim nacistom so stali nasproti slabo opremljeni republikanci, ki so bili povrhu odrezani od vsakega zaledja. V tem trenutku so pričela trenja v republikanskem taboru. Eni so bili za nadaljevanje vojne, drugi proti. Predsednik republike Azana je odstopil z izjavo, da je nadaljevanje vojne nerno-Vlada drja Negrina je bila na- igoče. sprotnega mnenja. Videla je, da prihaja Po vsem tem, kar smo doživeli od ; v Evropi do težkih spopadov, pa je početka španske državljanske vojne, 1 računala s tem, da bi se v taki atmo-je zmaga generala Franca samo logičen j sferi moglo dogoditi, da pride do spre-zaključek te gigantske borbe naroda j membe tudi v pogledu Španije, za svobodo in demokracijo. j Generali so bili bolj skeptični. Iz- Pcraz republikancev nikogar ne za- \ javili so se za mir brez premagancev čudi. Od vsega početka so bile v boju j in zmagovalcev. neenake sile. Na strani generala Fran- j Za njihovo tezo je govorilo tudi dej-ca na državni udar pripravljena armada, | stvo, da se je po padcu Barcelone za-na strani republikancev ljudsko navdu-|čelo pogajanje med Burgosom, Parizom šenje, iz katerega je bilo šele treba j in Londonom za priznanje nacistične formirati armado, ki pa je bila zopet I vlade, do česar je tudi prišlo. laponska po novih potih T Na željo cesarja? Iz Tokia poročajo, da je japonski cesar proti vojaški zvezi z Italijo in Nemčijo, proti načrtom momarišega ministrstva, ki hoče, da bi bila japonska mornarica v premoči na Tihem oceanu, proti uvedbi fašistične diktature in za izboljšanje odnošajev z demokratičnimi državami. Nova stavka Arabcev. V Haifi je izbruhnila nova stavka 'Arabcev. brez orožja. Zlasti pa je primanjkovalo letal. General Franco je svoje podjetje začel oprt na dva zaveznika: Italijo, in Nemčijo, ki sta mu tudi dobavljala ves potrebni vojni materijal, posebno pa letala in topove. Republikanci so morali dobivati svojo. pomoč po tihotapski poti in kakor je Netfrin razkril po oadcu Barcelone, celo iz Nemčije in Italije. Anglija je potegnila Francijo za seboj, ko je v strahu pred posledicami vojne in »boljševiško« Španijo proglasila načelo nevmešavanja. ' :,‘ Vendar pa se je republikanska Španija dolgo branila. Za vlado* je stalo ljudstvo. Legendarni poveljnik general Miaja pa je organiziral sijajno obrambo, ki je kulminirala v držanju Madrida proti silni premoči. Akcija za mir v Španiji, ki sta jo po-krenile Anglija in Francija, je privedla do odpoklica prostovoljcev, ki so z vseh krajev sveta prihiteli v Španijo branit republikansko stvar. Med tem, ko so prostovoljci zapuščali republikansko Španijo, je Italija odredila samo simboličen umik svojih vojakov. Najusodnejše za republikance je bilo pomanjkanje sloge in solidarnosti. Katalonci so zamudili najlepšo priliko v početku vojne, ko: bi bili lahko odločili vojno v korist republikancev, pa so pustili, da je rastla trava tam, kjer bi bila morala potekati fronta, do-čim so se v Barceloni pobijali anarhisti in komunisti med seboj. Ko so se Ka- Kljub temu pa je del čet zagovarjal potrebo nadaljevanja vojne. Polkovnik Casado je natopil proti njim. Negrinova vlada je pobegnila. Nato je pričelo raz-računavanje med obema strankama, od katerih ena je hotela nadaljevanje vojne, druga mir. Pri teh bojih je bila najbolj občutljiva izguba: beg republikanskega vojnega brodovja. v Bizerto v Tunisu, kjer se je predalo francoskim oblastem, S tem je postala obramba morske obale republikanske Španije docela nemogoča. Toda tudi brez tega bi bila vojna za republikance izgubljena. Vojna v lastnem. taboru je konec samo pospešila. Vlada narodne obrambe je mogoče računala s tem, da bo s svojim nastopom proti zagovornikom nadaljevanja vojne dosegla v Burgosu časten mir. Pregovori, ki jih je vodila, pa so jo poučili, da je bil 'njen račun napačen in da velja tudi za naivne ljudi znani rimski pregovor: gorje premaganim! Neglede na to, kaj je prav in kaj ne, kaj je dobro in kaj ni dobro, kaj je pravično in kaj ne, v čigavo korist in čigavo škodo je španska vojna zahtevala ogromne človeške žrtve in ogromno materijalno škodo, ki je nepopravljiva, je pa tudi moralno in socialno živo kričeč pečat današnje brezsrčne kulture. Z vdajo Madrida je tragedija v glavnem končana. V- l> do 60 odst. v denarju, 40 odst. pa v davčnih bonih, ki jih bo mogoče vnovčiti v razdobju od 7 do 37 mesecev. — Tudi podjetniki bodo lahko plačevali s temi boni do 40 odst. svojih naročil v Nemčiji. Ako bi nemška vlada ne izvedla tega ukrepa, bi bila primorana zvišati davek. Z davki pa je tako, da so znašali v 1. 1933. samo 6.8 milijard mark, v 1. 1938. pa 17.5 milijard mark. Na novo bodo obdavčili dohodke, ki so višji od 1. 1938. in bodo v vtem slučaju pobrali 30 odst.- teh dohodkov. NemSkl kapital v Jugoslaviji po okupaciji Češke in Moravske. Z okupacijo Avstrije in protektoratom Češke in Moravske je nemški delež kapitala v Jugoslaviji jako narasel. Tako imamo po vrednosti (v družbah in kreditih) v Jugoslaviji kapitala v milijonih dinarjev: nemškega .......................... 54.6 avstrijskega .*.... 336.2 češkega ..........................741.2 skupaj 1162.0 Nemški kapital ima pri nas sedaj največji delež, ker^ je francoskega kapitala 1056.1. angleškega 873.6 milijonov dinr jev. Nemški delež vsega tujega kapitala, ki se nahaja v Jugoslaviji, znaša sedaj 18.7 odst. Volilni boj v Belgiji bo zaključen z volitvami dne 2, aprila. Po dosedanjih ugibanjih volitve v Belgiji ne bodo prinesle mnogo sprememb. Zanimivo je, da vlada najhujša zmeda med katoliškimi fašisti, 'L > mi Zveza driav proti napadalcu Anglija je sporočila državam, s katerimi razgovarja, kaj namerava storiti v gotovih okoliščinah. Anglija in Francija sta prevzeli inci-jativo, da se stvori blok držav, ki bodo voljne solidarno nastopiti proti napadalcu, ne glede na to, kje in kod bi se tak napad izvršil. O tem je bilo govora tudi na seji parlamenta dne 28. marca. Chamberlain je izjavil, da so razgovori še vedno v teku, da pa je nujfno potrebno, da se varuje tajnost teh pogajanj. Dodal je tudi, da je angleška vlada sporočila vladam sodelujočih držav v popolnoma določe-ni obliki, kaj namerava storiti v danih okoliščinah. Sto milijonov pisem je lansko leto odpremi-la angleška zračna pošta, 1. 1927 jih je bilo samo 500.000. Za spremembo režima v Rumuniji. 3.3 bivših ministrskih presednikov je s posebno spomenico opomnilo kralja, da si je v sedanjem času naložil preveliko breme odgovornosti in da je treba preosnovati rumunsko vlado na bazi vsenarodne koncentracije, ki bo lahko nosila odgovornost za bodočnost države. Med podpisniki spomenice je bivši prvak sedaj razpuščene kmečke stranke Maniu in predstavniki liberalcev bratje Bratianu. To je pa res umetnost! Gospodje ori 'Slovencu« so vedno kar ginjeni, ako se s kakšnim imenovanjem iztrga socialistom kaj iz rok, kar so si le-ti pridobili v volitvah brez nasilja. Iz takih primerov potem napravi še celo veliko zmago, ki jo je vredno proslaviti, če ne drugače, pa vsaj z mastnimi črkami v stolpcih lista. Mi jim tega veselja ne zavidamo, vsak dela pač tako kot zna in more. S prisilnim imeno1-vanjem bi bili socialisti mogli zavzeti bivši izvršni odbor SLS. Le kar naprej po tej poti, gospodje! V Avstriji in še marsikje drugod ste se že opekli. v -v« Švica je pripravljena. Švicarska vlada je spravila svoj zlati zaklad v Zedinjene države. Gre za okoli 700 milijonov dolarjev zlata. Švi- \ carska vojska šteje 400.000 vojakov in 300 letal. Posebno organizacijo za očuvanje teritorialne posesti Švice so te dni ustanovili Švicarji. Država je naklonila v ta fond 500.000 frankov. Pomnožitev francoske mornarice. Francoska vlada je pozvala mornarje, ki so že odslužili svoj rok, naj se zopet prijavijo v mornariško službo. Ti mornarji bodo prejemali višjo plačo. Volitve v Belgiji in dogodki v srednji Evropi. Belgija bo dne 2. aprila volila nov parlament. V tem volilnem boju igra veliko vlogo tudi narodnostni boj med Flamci in Valoni. Valoni so Francozi. Flamci pa govore neko germansko narečje. Zahteva Flamcev je, da dobe avtonomijo. Nekateri mislijo, da hočejo Flamci sploh odcepitev od Belgije. Toda to je zmotno. Sedanji dogodki v srednji Evropi so pokazali svoj vpliv tudi v Belgiji. Flamsko časopisje piše odločno proti vsakemu separatističnemu gibanju kot se je razvilo v Slovaški in odklanja tudi vsako misel, da bi se Flamci priključili Nemčiji. Separatistov med Flamci skoro da ni. Opazovalci trdijo, da je to kar se je zgodilo s Češkoslovaško vpli-jvalo v belgijski javnosti tako zelo, da so j flamske zahteve stopile skoro docela v ozadje in da bodo pri volitvah slabo odrezali. 26 milijonov funtov šterlingov je odobril angleški parlament za vojno mornarico. Tudi trgovska mornarica lahko računa na državno podporo. Ogromne zaloge zlata so minuli teden prepeljali iz Londona v VVashington. Po angleških vesteh je bilo zlato deloma prepeljano radi gospodarskih potreb, deloma pa tudi radi tega. ker bi bil prevoz v slučaju vojnega konflikta mnogo prenevaren. Devet teroristov je bilo obsojenih na 15 do 17 let ječe v Londonu. Obsojenci so sodelovali pri organiziranju številnih eksplozij, ki so se v zadnjem času dogajale na Angleškem. Večje število obdolžencev pa se mora radi istega delikta še zagovarjati pred sodišči. Danska in Anglija sta podpisali novo trgovinsko pogodbo, ki nudi Danski velike ugodnosti. Rumunija računa na Poljsko in države balkanskega sporazuma. Rumunsko časopisje na-glaša, da je Rumunija popolnoma mirna, ker lahko v vsakem slučaju računa na pomoč Poljske in držav balkanskega sporazuma. Koncentracijska vlada v Litvi. Litvanska vlada, ki je odstopila memelsko pokrajino Nemčiji je demisionirala. Novo koncentracijsko vlado je sestavil general Cernius. V novi vladi so zastopane tudi vse opozicionalne stranke. Angleška trgovinska delegacija, ki se je mudila dalje časa v Moskvi, je odpotovala iz Moskve na Finsko. 600 let stara univerza. V Grenoblu v Franciji je univerza, ki bo slavila 12. maja 600-let-nico obstoja. >z Češke Povratek Čehov iz Podkarpatske Ukrajine. »DNB« in »CTK« Poročata (iz Brna, da je prispelo te dni tjakaj podnevi in ponoči več vlakov čeških beguncev iz Podkarpatske Rusije, ki so se od tam umaknili pred madžarsko voi-sko in pred ukrajinskimi vojnimi organizacijami »Siča« na Rumunsko. V Rumuniji so jih baje sicer razorožili, toda sicer zelo prijazno sprejeli in nekaj dni gostili, nakar so jih na ru-munski postaji Zombolji prevzele jugoslovanske oblasti in so se pod spremstvom vojaščine vračali skozi Jugoslavijo preko Kikinde. Subotice, Zagreba in Maribora v Nemčijo. Po poročilih čeških in nemških listov so bili Čehi z družinami vred tudi v Jugoslaviji povsod prisrčno in gostoljubno sprejeti. Ravnotako so jih v Gradcu sprejeli celo z godbo in pogostili s toplim guljažom. V Brnu pa se je brigal za begunce tamošnji *Rdeci križ' in so nato begunci iz Brna odpotovali na vse strani po' češki in Moravi, brezdomce pa so začasno namestili po šolah v Brnu. Predsednik Vološin pa je ostal v Zagrebu. Na Češkem in Moravskem imajo časopisno zaporo. Tja smejo prihajati le nemški in italijanski časopisi. Razgovori o ureditvi mej med Slovaško in Madžarsko, ki so se vršili te dni v Budimpešti, so prekinjeni. Slovaška delegacija je zahtevala. da bi naj Madžarska povrnila škodo, ki je bila povzročena Slovaški. Hlinkova garda je v nekaterih krajih na Slovaškem prišla navzkriž z nemško armado. Radi tega je bilo več oddelkov teh gardistov raz-oroženih in razpuščenih. Normalno življenje v Pragi. (Ceps.) V Pragi je bilo zadnji čas civilistom nekoliko dni prepovedano hoditi v nočnih urah po praških ulicah in sicer najprej od 9. ure zvečer (jo 6. ure zjutraj, nato je bilo dovoljeno hoditi po ulicah do polnoči. Od sobote naprej ipa ie tudi ta omejitev odpadla, le gostilne morajo' biti zaprte ob polnoči in kavarne ob 1. uri zjutraj. C. Nordhoff in J. N. Hall: 38 HURIKAN Guverner sc je spomnil, da so pred tremi leti prijeli tri d’ečke, ki so se pripravljali, da se odpeljejo s čolnom, ki je bil last očeta enega izmed udeležencev. Nameravali so jadrati do Tahitija in si ogledati zanimivosti »velikega mesta« Papetee. Slišali so bili pripovedovati o avtomobilih, kinematografih in raznih drugih čudovitih stvareh, ki so bile na Manukuri neznane. Zaželeli so si videti te stvari na lastne oči in misel, da imajo pred seboj šeststo milj dolgo vožnjo po morju, jih ni niti najmanj plašila. Mako, ki sc je tolikokrat vozil z očetom Pavlom od enega otoka do drugega je med tem postal zelo sposoben majhen pomorščak. Bil je podjeten dečko in bilo bi prav lahko mogoče, da je kolovodja pri kakšni pustolovščini, ki jo je nameraval v družbi s sebi enakimi. Veliki čoln na jadra je bil za tako vožnjo kot nalašč opremljen ... De Laage je za hip zamišljen obstal. Da .. .'najbrž je tako! Okleval je ali naj bi šel dalje ali pa se vrnil iu priče! Maka znova zasliševati. Toda pri tem se je spomnil na to, kako čudno se je zadržal deček in kako silno prestrašen je izgledal. Ne, mora biti že res, Terangi je tu! In ali se ga ni oče Pavel izogibal odkar se je bil vrnil? Prvič po dolgih letih sc ni udeležil tradicijonelne večerje v njegovem stanovanju. Odločen je nadaljeval guverner svojo pot proti cerkvi. Prekoračil je brv, ki je bila položena preko zemeljske usedline in napravljena iz dveh drug poleg drugega položenih palmovih debel. Dasi ni mislil na ničesar drugega kot na nezaslišani dbgodek, ki .se je bil pripetil, se je ph za hip vendarle jezil, da Fakahau še vedno ni popravil podrtega držaja na brvi. Stvar si je skrbno zapomnil. Ta držaj bo treba še danes popraviti! Ko je prispel do hišice očeta Pavla, je par sekund okleval; potem je močno potrkal na vrata. Kot večinoma vsi stari ljudje je tudi duhovnik imel rahlo spanje. Oblekel si je svojo ponošeno sutano, nataknil slamnate copate, prižgal luč in šel k vratom. Premišljeval je katera izmed njegovih ovčic bi utegnila rabiti njegovo pomoč v tako zgodnji uri. Na zunaj ni kazal nobenega presenečenja, ko je zagledal pred seboj na pragu guvernerja. De Laage je vstopil in se oprostil, da ga moti ob tako zgodhji uri. Njegovo obnašanje je bilo uradno vljudno, toda nenavadno hladno. Način kako je govoril ni bil običajen v njegovem občevanju z očetom Pavlom. Duhovnik je ponudil svojemu Obiskovalcu naslanjalo, sam pa se je vsedel na pručico ob pisalni mizi. Mala sprejemnica je bila opremljena kar moč enostavno. Stene so bile pobeljene in v sobi ni bilo drugega okrasja kot slika papeža Leona trinajstega, ki je visela nad pisalno mizo in križ. Ostala oprema ie obstojala iz že omenjenega naslonjala, pručice, klopi ki je bila namenjena za obiskovalce in mize, na kateri je stala petrolejka. Ko sta izmenjala par brezpomembnih besed, je za nekaj trenutkov nastal mučen molk. Potem pa. je začel de Laage z zasliševanjem. "Moram Vam pojasniti namen mojega obiska«, je rekel. »Nocojšnjo noč nisem mogel spati pa sem napravil sprehod do skrajnega konca otočka. Tamkaj sem slučajno opazil Maka, ki je nosil obešeni na palici preko ramen dve pločevinasti posodi napolnjeni z vodo. Mikalo me je zvedeti, kaj namerava s tem ob tej pozni nočni uri, pa sem mu sledil. Opazoval sem ga, ko je posodi položil v velik čoln na jadro, ki je last poglavarja. V čolnu so bile nakupičene najrazličnejše živ-Ijenskc potrebščine in najraznovrstnejše orodje. Ko sem ga prijel, je bil dečko v silni zadregi, takoj sem tudi spoznal, da so bili njegovi odgovori na moja vprašanja napačni. Pozval sem ga seboj v urad in sem ga tamkaj zasliševal. Njegovo priznanje — kot tako moram smatrati njegove odgovore — se mi zdi nekaj docela nemogočega.« Nato je prenehal. Oče Pavel je s svojo močno roko na lahko naslonjen na mizo upiral svoje svetlomodre otroške oči v obiskovalca. Guverner ni odmaknil svojih oči od papeževe slike. »In kaj Vam je priznal...?« je vprašal duhovnik. »Rekel je, da je pobegli kaznjenec Terangi prispel semkaj z Vašim čolnom na jadro.« »Res je«, je pripomnil oče Pavel mirno. (Dalje prihodnjič.) 7g naših Ucaiev TRBOVLJE Cernu se razburjate. Gotovi gospodje se hudujejo nad pisanjem »Delavske Politike« in se vsled tega hočejo maščevati nad rudarji in njih ženami, kadar prihajajo k njim radi prošenj in pritožb. Ti gospodje odganjajo prizadete z besedami: Kar pojdite k poročevalcu »Delavske Politike« v »Delavski dom«, pa naj vam da kar potrebujete. Mi tem gospodom svetujemo, da naj že enkrat nehajo s takim neumestnim šikaniranjem delavstva. List »Delavska Politika« je list bednih in izkoriščanih in dolžnost naša je, da vse krivice, ki se delavstvu godijo obelodanimo in javno ožigosamo krivce. Svečano obljubljamo, da bomo to delo nadaljevali in če bo treba še poostrili, ako je to komu prav ali ne. Mi zahtevamo, da se z nami postopa kot z enakopravnimi ljudmi pravično in dostojno, ker se smatramo tudi mi za člene tiste verige, ki dviga naravno bogastvo v trboveljskem rudniku od katerega vsi skupaj živimo, eni boljše, večina slabše. Toda rudarji smo tisti, ki dan na dan v nevarnosti za svoje življenje spravljamo1 bogastvo iz rovov. Gospodje, ki se tega ne zavedajo pa so kot uslužbenci po raznih pisarnah in na nadrejenih službenih mestih TPD, naj pomislijo, da brez rudarjev nič ne pomenijo. Vsled tega, rudarji in ostali delavci, strnite svoje vrste, organizirajte se v svobodni razredni strokovni organizaciji »Zvezi rudarjev Jugoslavije«, naročajte se na list »Delavsko Politiko«, vaši mladini pa priporočajte, da pristopi k del. kulturnemu društvu »Vzajemnost«. Pridite že enkrat do spoznanja, da bodete pri podjetju samo toliko veljali v kolikor boste enotni in močni i«t toliko boste imeli tudi pravic! Rudar. Občni zbor »Vzajemnosti«, ki je bil sklican za dne 2.3. t. m. je bil vsled tehničnih razlogov preložen na poznejši čas. — Odbor. ZAGORJE OB SAVI Ustanovni občni zbor kreditne zadruge V nedeljo, dne 26. marca se je vršila v pisarni konzumnega društva »Posavje« utanov-na skupščina »Kreditne zadruge« z omejenim jamstvom v Zagorju ob Savi. Zborovanje je sklical in vodil naš osiveli in zaslužni zadružni pijonir s. Melhijor Čobal. Razložil je potrebo in vzroke^ ustanovitve tega denarnega zavoda. Iz zadružnih pravil, katere je razložil zadr. Anton Ule ml. posnemamo, da je namen poslovanja zadruge ta-le: 1. sprejemanje in obre-stovanje hranilnih vlog, tudi od nečlanov, 2. najemanje in 3. dajanje kredita (posojil); zadružnikom. V članstvo zadruge lahko vstopi vsaka fizična ali pravna oseba, ki lastnoročno podpiše po zadružnem zakonu določeno pristopno izjavo, vplača 2 din vpisnine in 100 din poslovnega deleža, prevzame pa še jamstvo z enkratno višino deleža. Pravila so vzorna in izdelana v okviru predpisov novega zadružnega zakona ter jih je skupščina osvojila soglasno. Sledila je nato volitev in je skupščina izvolila v upravni odbor zadr. čobala Melhi-jorja, Uleta Antona ml. in Vahtarja Alojza, v nadzorni odbor pa zadr. Klopčiča Franca, Zoreta Franca, Krauskopfa Antona, Gostišo Fr. in Arha Jurija. V debati, ki se je nato razvila, so govorili razni zadružniki in dajali smernice novoustanovljeni zadrugi ter agitirali za pridno sodelovanje. Pozdravljamo ustanovitev kreditne zadruge in ji želimo vsestranskega razmaha. Poroki za nesebično in korektno delovanje pa so nam navedeni funkcionarji ter njih bogate in dolgoletne skušnje v upravljanju zaupane jim imovine druigih sorodnih ustanov. Priporočamo vsem prebivalcem okoliša, da svoje vloge in posle zaupajo temu zavodu, ker bo v njem nesebično, pošteno in nepristransko poslovanje. Svoje poslovne prostore ima Kreditna zadruga v pisarni Konzum. društva »Poavje« v Zagorju 99, posluje pa vsako sredo od 15. do 17. Ure. N Občni zbor podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije bo v nedeljo, dne 2. aprila t. 1. ob 9. uri dop. v dvorani »Zadružnega doma« na Lokali z običajnim dnevnim redom. Dolžnost slehernega člana je, da se občnega zbora udeleži. — Odbor. Delavsko kulturno društvo »Naprej« vpri-zori v nedeljo, dne 2. aprila ob 6. uri zvečer v dvorani »Zadružnega doma« na Lokah dramo »Izza štirih sten« v štirih dejanjih. Sodrugi in sodriržice ter ostalo cenj. občinstvo vljudno vabljeno1. — Odbor. SV.LOVRENC NA POHORJU Kovačem, lesnim delavcem, žagarjem, konjarjem, kamnosekom in vsem drugim, ki živijo od dela v šentlovrenškl dolini in dalje po pohorskih gozdovih, je namenjeno nedeljsko predavanje, ki ga priredi podružnica SMRJ dne 2. aprila t. 1. ob 9. uri dopoldne-v gostilni g. Urbanca Maksa. Govorila bosta ss. dr. Avg. F Doctor in drug v Beograd, precej zgubila na dokladah. Preselitev gostilne. Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da sem se preselil iz gostilne »Pri Delavski pekarni«, Tržaška cesta št. 38 v gostilno »Tržaški dvor«, Tržaška cesta št. 44, ter se tem potom cenjenim gostom vljudno priporočam. Starman Rado. JESENICE Telefon je dobila pošta Jesenice-Fužine te dni. Javna telefonska govorilnica je pa še vedno na hodniku, brez celice. Ker na ta način telefon ne bo nemoteno uporabljiv, bi bila potrebna še celica. Čudno vreme je že 14 dni. Vsak dan se ponuja in po malem naletava sneg, zraven pa piha ostra burja, tako da pošteno zebe. Vse skupaj pa povzroča sušo in ceho plačuje delavstvo: ker primanjkuje vode je ves pretekli teden stal na Javorniku oddelek fine (pločevine, ta teden pa bo stal oddelek cevarna. Ta dva oddelka potrebujeta za svoje obratovanje zelo mnogo vode in zaradi tega trpita. Delavstvo pa pri že itak pičlem zaslužku še tega ne dobi, ker ne more delati, čeprav bi hotelo. Staro železo in devize. Tukajšnji tovarni manjka starega železa, Tega je sploli težko dobiti, zdaj pa tovarna ne dobi od Narodne banke tia razpolago deviz in ne more niti že kupljenega železa dobiti oz. plačati. Posledica: na Javorniku delajo pet dni v tednu, na Savi v martkiarni pa je počivanje od sobote do torka itd. ^ . 1 . t-jV' eri 300 Merodajne činitelje pozivamo, da vendar napravijo v tem pogledu red. Jožefov semenj prejšnjo nedeljo (19. t. ni.), .te bil dobro obiskan, vsaj kar se ljudi tiče. Do 4. tire popoldne je bilo na njem ljudi toliko, da si se komaj preril skozi. Toda kakor smo slišali od prodajalcev, je bil pa promet izredno slab in so ljudje le boli ogledovali kakor kupovali. Najbolj so šle v promet še sledeče stvari: sadje, slaščice, razni nakitni drobiž, sadike, semena, vrtno orodje (lopate, vile in pod.), mlada drevesa, oljčne vejice in pod. Semenj je pokazal, da je zavladala tako na Jesenicah kakor v vsem zaledju Jesenic huda kriza in zlasti pomanjkanje denarja ovira nakup tudi onim, ki bi kaj potrebovali. Tudi je končno delavstvo prišlo do spoznanja, da na sejmih ne prodajajo najboljšega blaga, zlasti ne manufakture in da je ta v specijalnih trgovinah za te stvari veliko cenejša. VUZENICA Izjava. V št. 58 »Delavske politike« od 25. jun. 1938 na 3. strani priobčene notice ni pisal g. Vincenc Uršnik. — Uredništvo. TEZNO PRI MARIBORU Za pokopališče in proti. Tezno je priključeno občini Pobrežje, kjer se nahajajo tudi pokopališča. Sedaj pa so> tezenčani začeli z agitacijo za pokopališče na Teznu. Trdi se, da jih je večina za, manjšina pa proti. Za so vsi gostilničarji, ki vidijo kakšne koristi imajo od pogrebov pobrežki gostilničarji, nadalje bi imeli od tega korist vrtnarji in kamnoseki ter tudi ključavničarji, ki znajo izdelovati ograje in podobno. Na drugi strani pa bi pokopališče oviralo razvoj industrije in zazidavo Tezna. Neposredne koristi bi imeli občani od pokopališča samo tedaj, ako bi, bila Tezno samostojna občina in pokopališče občinsko, ker bi to bogatilo občino in večalo njene dohodke. Sicer bi imela od tega koristi le skupna pobrežka občina. KRANJ Opozarjamo vse sodruge in sodružice na prireditev »Vzajemnosti« iz Št. Vida v Medvodah. (Podrobnosti so navedene v dopisu iz Medvod 111 Št. Vida.) ČRNA Sinrt med delom. Dne 21. t. m. je v rovu Neuburger zadela kap 59. letnega rudarja Petriča Ferdinanda. Kot 21. letni mladenič je dobil delo v rudniku in je pridno ter pošteno vršil svojo težko delo že 38. leto. Med delavci kakor tudi med vaščani je bil splošno priljubljen, kar je dokazala udeležba pri pogrebu. Pokojnik je bil zvest in vztrajen član Zveze rudarjev Jugoslavije od leta 1913, kakor tudi član Konzumnega društva za Mežiško dolino. Skozi 25 let se ,ie sodružno ramo ob rami boril z nami za košček kruha. Ni ga manjkalo na' nobenem sestanku in nobeni delavski prireditvi. Bil je res pravi vzor svojim sodelavcem. Z njegovo smrtjo smo zgubili zvestega in *na-fcijnega sodruga, katerega bi si lahko marsikateri vzel za vzgled. Pokojnega bomo ohranili v trajnem spominu, ženi, sinu in ostalim sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje! Zahvala. Izrekamo najprisrčnejšo zahvalo podružnici Zveze rudarjev Jugoslavije in Konzumnemu društvu za Mežiško dolino za pogrebno podporo in Vence, kakor tudi vsem, ki so spremili našega očeta na zadnji poti. — Žalujoča rodbina Petrič. CELJE Novo imenovani župan g. dr. Voršič je prevzel posle odstopivšega župana g. Mihelčiča. V nagovoru, ki ga je prečital, se je zahvalil odstopivšemu županu za zelo uspešno delo v procvit mesta Celja. Pojasnila in informacije dobe naši sodrugi in zaupniki le v tajništvu v Del. zbornici. Obračajte se v vsakem slučaju samo na pravi naslov. O delu in bodočih nalogah bomo vedno pravočasno obveščali sodruge in naše somišljenike potom naših zaupnikov. Nikdar tako kakor danes sta potrebna red in disciplina v naših vrstah. Samo disciplinirani in enotni bomo kos danim nalagam. Ne nasedajte besedam in novicam, ki imajo samo namen begati naše enotne in strnjene vrste! Odprimo oči in delajmo z razumom pa ne bomo razočarani. Za zavedne in prave sodruge so merodajni sklepi forumov, ki smo jih izvolili in ki imajo nalogo voditi enotno politiko za dosego naših ciljev. Pokažimo, da smo dorasli nalogam, ki nas čakajo. ŠT. VID NAD LJUBLJANO Vandalstvo. Ko smo na poti z Ježice v Št. Vid pričvrščali z risalnimi žebljički na primerne prostore vabila za naš prosvetni večer, smo naslednjega dne opazili, da je nekdo vsa vabila potrgal. Ker ne vemo, ali je to dejanje narekovalo svojevrstno pojmovanje kulture ali pa želja, da bi nekdo prišel zastonj do risalnih žebljičkov, pozivamo tistega, ki je vabila trgal, da se javi v našem društvenem lokalu, kjer mu bomo povedali svoje stališče do takšnih »kulturnih« akcij ali pa mu dali risalnih žebljičkov, če jih res r.abi, a nima denarja, da bi si jih kupil. Če se pa ne namerava javiti, mu pa tem potom sporočamo, da njemu in njemu enakim ne nameravamo vračati milo za drago. Isto kot na omenjeni potf se je pozneje izvršilo tudi v Št. Vidu samem. Nekateri fantje, ki so slepo orodje gotove skupine ljudi, so pred občinskim domom sredi belega dne potrgali dva naša velika lepaka, ki sta vabila na prosvetni večer. Ggorčeni radi tega barbarskega dejanja pozivamo vse tiste, ki imajo1 vpliv na tukajšnjo nesocialistično mladino, da takšna nekulturna dejanja v bodoče preprečujejo. Kot smo že rekli, ne nameravamo vračati milo za drago, toda tudi izzivanja v bodoče ne bomo trpeli. Vzlic temu, da so naši zaslepljeni nasprotniki preprečevali, da bi ljudje ne zvedeli za našo prireditev, je bila v soboto zvečer dvorana pri g. Kratkemu nabito polna. Še nikdar ni bilo takšnega obiska kot v soboto in še nikdar ni članstvo tukajšnje »Vzajemnosti« s takšnim zanosom in uspehom izvajalo programa. Dvorana je donela od odobravanja in navdušenja zlasti po recitaciji pesmi T. Mačka »Mi nočemo umreti«, po petju pesmi »Tam kjer teče reka Zila«, po solospevu »Mornar« ter po mičnem valčku, ki so ga zaigrali tamburaši. Vse te točke so se morale ponavljati. Velik uspeh je imela tudi s. Vodetova, ki je predavala o dvojni morali. Njo so nagradili poslušalci mnogokrat z navdušenim ploskanjem. Drugi naš nastop v Št Vidu bo koncem aprila, ko bomo igrali veseloigro »Zadrega nad zadrego«. V nedeljo 2. aprila zvečer pa bomo gostovali v Medvodah z izbranim programom. MEDVODE Ker je pri nas socialistično kulturno delovanje šele na začetku, bo prišla v nedeljo, dne 2. aprila gostovat k nam »Vzajemnost« iz Št. Vida. Gostovanje bo ob pol 8. uri zvečer v dvorani »Sokolskega doma«. Spored je zelo skrbno izbran ter pester, tako da bo prišel prav vsak na svoj račun. Po pozdravnem nagovoru bodo igrali tamburaši: »Delavski pozdrav«, »Škrjanček«, »Vesela plesalka«, »Bledi mesec«; pevski zbor bo zapel: »Venček na glavi«, »Tam. kjer teče reka Zila«, »Ko b’ta Dravca ne b’la«, »Pleničice je prala«, »Če so tiste stazice«, »Venite rožce moje«, »Pred mojo kajžo«, »Je pa krajčič posvava« in »Delavski pozdrav«; recitacije: »Ta pa ni tista pesem ...«, »Mi nočemo umreti«, »Klic žene človeštvu«; razen tega solospev »Mornarjeva usoda« in igra »Vlomilec«. Sodrugi in sodružice! Storite vse, da bo ta {.-vi korak k našemu kulturnemu prebujanju čim uspešnejši. SMLEDNIK Vse sodruge in sodružice opozarjamo na gostovanje »Vzajemnosti« iz Št. Vida v Medvodah, ki se bo vršilo v nedeljo 2. aprila ob pol osmih v »Sokolskem domu«. (Podrobnosti so navedene v dopisu iz Medvod.) ŠKOFJA LOKA Pridite tudi škofjeločani. V nedeljo 2. aprila ob pol osmih zvečer bo gostovala v bližnjih Medvodah »Vzajemnost« it Št. Vida z zelo pestrim programom. Ker so prireditve takšne vrste na našem koncu zelo redke, pozivamo vse sodruge in sodružice, da se prireditve v čim večjem številu udeleže. (Podrobnosti so navedene v dopisu iz Medvod in Št. Vida.) MEŽICA Krajevna protituberkulozna liga za gornjo Mežiško dolino bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 2. aprila 1939 s pričetkom ob 10. uri dop. v šolski telovadnici v Mežici. Z občnim zborom bo združeno predavanje o tuberkulozi. Predaval bo dr. Simoniti iz SIo-venjgradca. Vabljeni vsi! Tiskovni sklad Lesce: Na nabiralni poli št. 98 ie nabral s. Podobnik Jos. din 70. —- Maribor: Na občnem zboru Prv. del. kol. društva za dravsko baj novino v nedeljo, dne 26. t. m. je s. Černec nabral din 132.25. Vsem darovalcem iskrena hvala. Posnemajte! Zadnje vesti General Miaja je prišel v Cartageno odkoder bo odšel v francoski Maroko. General Prcahala, ki je bil član vlade v Pod- karpatski Ukrajini je .prispel preko Poljske v Francijo. Samostojna narodna banka za Slovaško. O ustanovitvi narodne banke za Slovaško se vrše pogajanja med finančnim ministrom in nemškimi bančnimi direktorji. Pogajanja med Madžari in Slovaki se bodo nadaljevala 30. marca. Tujci v Franciji bodo v slučaju vojne zaposleni v vojni industriji. Radi filma se kregajo. Ob priliki lanskoletnih prireditev »Slovenskih fantov« so< napravili film, glede katerega je sedaj nastal spor v vrstah gospodov v Kopitarjevi ulici. Eni ga hvalijo, drugi ga grajajo, tretji pa se delajo norca iz obeh na ta način, da pošiljajo' diametralno nasprotne si članke, eni v jutranjik, eni v večernik. Stvar izgleda tako kot pred leti, ko so v Nemčiji slavili Goethejevo leto, pa so humoristični pisatelji potegnili uredništvo nekega uglednega lista s člankom, v katerem so dokazovali, da je bil Goethe antisemit, v dokaz so citirali- njegove verze, ki pa so bili prepisani iz Heineja. Diplomacija in konklave Književnost Odkar volijo kardinali novega papeža v kon- gih ozirih nimajo več nikake pravice, da obsto- klavah, to je, v prostorih, ki so za časa volitev popolnoma ločeni od zunanjih političnih vplivov, države v zadnjem trenutku težko vplivajo na volitev. Še v onem stoletju je nekoč avstrijski cesar protestiral proti kandidatom za vatikanski prestol. Danes nima takega vpliva nobena država ter morejo posamezni diplomati vplivati na kardinale le posamezno. Sicer je pa kardinalom prepovedano, se vdajati političnim zunanjim vplivom. Zanimiva je v tem oziru sožalnica ob smrti papeža Pija XI.. ki jo je izrekel diplomatski vatikanski zbor kardinalskemu kolegiju. Kakor poroča ameriški »Glas Naroda« z dne 18. februarja t. I., je nemški poslanik kot starosta vatikanskega diplomatskega zbora izTekel so-žalnico ter rekel med drugim: »Živimo in delujemo v najodločilnejši uri zgodovine. Pomagamo pri ustvarjanju novega sveta, ki se hoče dvigniti na razvalinah minulih, kr v mno- sedaj dosegla od vodje Hitlerja. Katoliška »Narodna Svijest« v Dubrovniku pa pravi, da so bili mnogi oduševljeni, ko se je raznesla vest, da je postala Slovaška neodvisna država. Ko pa je bila proglašena Češka za i emški protektorat, so obenem javili iz Prage, da nem- !! ške čete korakajo v Slovaško enako kakor v Neodvisnost Slovaške. Zagreški katoliški j češko. Stvar je s tem dobila drugo sliko. Re-tednik »Hrvatska Straža« jako lepo poveličuje kli so sicer, da so Slovaško zasedle nemške in hvali boj za neodvisnost Slovaške, ki jo je I čete na željo slovaških vodij. RUŠE Neprestane motnje v dobavi električnega toka. Pretekli teden so zopet nastale motnje v dobavi električnega toka, kar močno ovira obrat v tvornici za dušik. Falska elektrarna je preobremenjena, razen tega pa povzroča nizki vodostoj Drave, da ne more proizvajati niti tiste množine toka, ki bi ga pri normalnem vodostaju s svojimi generatorji zmogla. Sedaj' se je pa Zigodilo, da je menda v elektrarni TPD v Trbovljah eksplodiral kotel in je morala Fala STUDENCI PR! MARIBORU Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« vprizori v soboto, dne 15. aprila s pričetkom ob 20. uri in v nedeljo, dne 16. aprila s pričet-! kom ob 16. uri v dvorani gostilne Špurej Angela Cerkvenika tragedijo »Očiščenje«. Vabimo vse delavstvo, da se teh predstav v čim večjem številu udeleži. — Odbor. Ljudska univerza. Pretekli četrtek je predaval v prenapolnjeni dvorani g. dr. Marin o zdravniku in spolni vzgoji. S svojimi zani-| mivimi izvajanji je pokazal nove poglede na Karel Novy: Treti vetev (Tretji t od). Z bli-j skovito naglico hite mimo nas zgodovinski ! prevrati, ki dajejo narodom in državam popolnoma novo življenje. Med najznačilnejšimi | znaki teh prevratov, je predvsem slepota mladih narodov, ki so prav za prav šele začeli kulturno živeti. Dali so se preslepiti po volkovih v ovčji obleki, demagoških frazah prijateljstva, za katerim se je dejansko skrivalo večstoletno sovraštvo. Zato široki sloji teh narodov niso spregledali pravega lica svojih nahujskanih voditeljev, ko so vadljali s svobodo in bodočnostjo neukega ljudstva. Usodne zgodovinske napake pa so potegnile za seboj v nesrečo še druge, ki sedaj trpijo, dasi nedolžni, za grehe drugih. Ravno na dan proglasa samostojnosti Slovaške, dne 14. marca sem prečital najnovejši roman našega znanca in iskrenega prijatelja, češkega pisatelja Karla Novega »Tretji rod«, v katerem pisatelj mojstrsko slika vrenje evropskih narodov v zadnjem usodnem letu, posebno obupno berbo Češkoslovaške republike za svobodo in neodvisnost. Karel Novy nam je že znan deloma po svojem literarnem obisku v lanskem januaiju in odlomkih njegovega umetniškega ustvarjanja v »ljubljanskem Zvonu«. Založba •>!Vlodra ptica« je napovedala za jesen prevod njegovega prejšnjega romana »Krešin«. Želel bi pa, da bi dobili Slovenci čim Preje tudi prevod najnovejšega Novyjevega dela »Tretji rod«, ki je nedavno izšel v založbi češke zadruge »Družstevni Prače«. S takim prevodom bi dobili v naši literaturi knjigo visoke kulturne vrednosti, v kateri bi našel vsak naš človek vse ono, kar ga je zadnje mesece najbolj vznemirjalo, skrbelo iz dneva v dan in ga sililo k Premišljevanju razvoja domačih in svetovno-političnih dogodkov ter položaja našega naro-,v *.ej medsebojni borbi totalitarnih in demokratičnih držav na življenje in smrt. Pisatelj Novy je izkazal pri tem še svojo posebno pozornost Slovencem, ko je izredno simpatično vpletel v ta svoj kulturno-političnj roman *u(^' Slovenca, ki se je vrnil iz španske repu-obljubil zakon ter sta bila že celo na oklicih, blikanske armade ranjen in se najde s češkim Vsled tega sem ji jaz pisal, kako je mogla kaj študentom v francoski luki Marseillu, kjer raz-takega napraviti. O tem pismu pa je zvedel | motriva vsa evropska vprašanja v'lanski je-njen drugi zaročenec in me je prišel vprašat, seni. Predvsem pa nam roman plastično in Žiče sva se imela tudi midva rada. Ko sem mu , vo slika življenje na Slovaškem, kakor se je to potrdil, je svojo zaroko razdrl in sedaj za-1 odražalo med Čehi in Slovaki v dneh procvi-hteva zapuščena nevesta, naj jo jaz poročim, j ta češkoslovaške republike in končuje s tisti-češ da sem ji to obljubil in mi grozi s tožbo, j trii temnimi dnevi, ko so morali Čehi po svo- jajo. Želimo pa, da je ta rešitev mirna in pa peštvo ima brez dvoma pri tem važno vlogo. Na svetem kolegiju je ta trenutek velika odgovornost pri izberi vrednega naslednika Pija XI., v katerega se bo oziralo človeštvo kot v vodilno zvezdo, ki sveti sredi viharne bojazni za skupni cilj miru in napredka.« Starosta diplomatskega zbora poslanik dr. Karl Ludvik Diego von Bergen je izrekel to sožalnico sporazumno z vsemi poslaniki, tudi angleškim in francoskim, ki je politično inspi-rirana na bodoče volitve, kar ob takih prilikah ni običaj. Kardinal Genaro Granito Pignatelli v svoji zahvali na politično snov sožalnice ni reagiral. Zbudila pa je sožalnica v diplomatskem zboru v Kvirinalu (pri italijanski vladi) presenečenje. Sožalnica diplomatov je imela s tem namen duhovno vplivati na volitev papeža. Zbudila pa je v kardinalskem zboru obenem več vere in prepričanja, da totalitarne države, ■. . žele sodelovati z njo ter reflektirajo na cerkveno pomoč. S svojimi besedami je pa tudi von Bergen hotel dokazati, da zaupa vatikanski cerkvi in ji priznava vpliv. Delavski prnunl svMet Nevesta dveh (Trbovlje) Vprašanje: Dve leti sem ljubil dekle ji obljubil poroko. Pozneje sem zvedel, da imela tudi z drugim ljubezen in ji je tudi C' Ali ima res kake pravice do mene? jem 20. letnem plodnem in ustvarjajočem delu . v... v , . . 1 ■ . i 1 I i I V 11111 It/V UJU1IJ1 JV/ < v/ priskočiti na pomoč obratu trboveljske premo-: prevagna vprašanja, ki so posebno aktualna gokopne družbe, tako da je karbidna pec v - Rušah morala sploh ugasniti. industrijskih • , R,^ka Ptedavatelja ima dovolj naročil, ker pa je obrat oviran \s1ta cjne 30 19. uri se vrši zadnje preda- krajih. Poslušalci s toplim aplavzom. so nagradili V četrtek, pomanjkanja električnega toka, jim more za-, vanje ]etošnje zimske sezone. Predaval bo g. dostiti le z zamudo. Prizadet^ so pa pri tem, ^ Vatovec o posamezniku in množici. Sle- tudi delavci, ker bi pri povečanem obratova-; j,odo tudi najnovejše tedenske slike. nju tovarna najbrž lahko sprejela še nove mo- p<) ,prec}avanju se b0 vršil občni zbor Vstopnine j Vabljeni vsi člani in prija či. Tvornica za dušik se že precej časa peča: ^ pre[javaI1ju ni z mislijo, da bi si uredila pomožno električno j teijj , centralo na Pohorju, kjer ima neke servitutne j " LJUTOMER Veličastno slovo od pok. Cerčeka. V soboto, pravice. Računajo, da bi se dalo zajeti tako-zvani »Gladni studenec«. Pogonska sila te vode, s orimernim padcem na turbino (Peltonovo kolo) bi lahko gnala generator, ki bi proizvajal okroglo 2000 kilovatov toka. Načrt so že študirali razni inženierii, pa se ne morejo docela zediniti v svojih izjavah. Nekateri pravijo. da je nevarno postavljati centralo na do-tičnem mestu, ker je ored 90 leti ob nekem hudem nalivu voda hudournikov, ki so' prihrumeli od vseh strani, povzročila baš tod naj-hujše razdejanje. »Zdravniško stališče glede spolne vzgoje dne 25. marca se je vršil v Ljutomeru pogreb tov. Čerčeka. ki je minuli teden na tako tra- j govororn ajj s pričami, gičen način preminul v Mariboru. Na njegovi zadnji poti so ga spremile nepregledne množice prebivalstva iz Ljutomera in okolice kakor tudi številni zastopniki raznih strokovnih in kulturnih organizacij, v katerih se je pokojni Čerček za časa svojega prekratkega življenja uspešno in plodonosno udejstvoval. Na odprtem grobu sta se poslovila od pokojnika zastopnik Zdrbženja tngovcev v Ljutomeru in zastopnik Zveze privatnih nameščencev Jugosla- sednik ljutomerske podružnice je bil pokojnik. Slava njegovemu spominu! SV. PAVEL PRI PREBOLDU Celjska »Vzajemnost« bo uprizorila v nedeljo, dne 2. aprila ob 15. uri v dvorani »Zadružnega doma« v Sv. Pavlu dramo otroka od rojstva preko mladostne dobe« je bil: vije s. Vidovič, katere dolgoletni član in pred naslov predavanja ,g. dr. V. Marina iz Mari- ' «- m bora, v soboto, dne 24. t. m. v dvorani g. Črnka. Za ruške razmere je bil obisk zelo dober. Pogrešali pa smo točnost in obisk iz takozva-nih »boljših krogov«. Upamo pa, da bode pri prihodnjem predavanju obisk še večji. Kako je v današnjih časih potreben tak poduk, se je J^ga" doma« v Sv. Pavlu dramo iz svetovne pokazalo v .polni meri. Saj skoraj ni bilo kon- vojne v 4 dejanjih »A NJEGA NI...« Vabimo ca zahval g. predavatelju, kateri nam je na ta- prjjatelje dramatike, da vsi posetijo to lepo ko lep način orisal življenje otroka od rojstva prjreditev' do polnoletnosti. Podobnih predavanj si želimo še več; naša edina skrb bodi, da pripravimo otrokom lepšo bodočnost, kakor je naša. Želimo si ljudske univerze ali kulturnega društva, kakor je bila »Vzajemnost« in ponovno apeliramo na merodajne činitelje: Vrnite nam »Vzajemnost«. da gremo lahko vzporedno s časom, ne pa, da nas čas prehtieva in ostajamo nepoučeni. Zakaj naj bi vas. kjer je dana možnost kulturnih prireditev, zaostajala za mestom. Skrb za mladino, je skrb za dobre državljane! Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova cesta13 priporoča; ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike itd. kot zelo praktična VellRonoiiM darilo i® Karo-ževlji 1 z^omlad ^.ir^oletje Bogata izbira - zmerne cene Odgovor: Sporočite Vaši nevesti: »Obrabna Slovaškem bežati pred puškami Slovakov, katere so poprej s puškami reševali iz tisočletnega robstva Madžarov. Z globoke ljubeznijo in še globljo bolestjo je ovekovečil pisatelj ta poglavja, ko še ni slutil, da bo bratska Slbvaška tako kmalu žrtev svoje sovražne zaslepljenosti. Novyjev roman pa ni samo bogat misli, kulturnih in političnih razglabljanj, ki nam dajejo šele pravi vpogled v vso to tragedijo Cehov in Slovakov, temveč je ravnotako tudi poln poezije, umetnina, ki vabi čitatelja in dra?i. da }o le težko odložiš v pozni"večerni uri. Novy ima krasen in bogat jezik, obvlada tehniko romana, mojster pa je v opisovanju narave. V romanu spoznamo slovaškega kmeta in njegov naraščaj in Čehe treh generacij. Če bo našel Novy med slovenskimi pisatelji mojstra, ki se bo znal vživeti v duha tega dela in preliti krasoto njegovih stavkov in jezika v slovenščino, bo storil za nas veliko kulturno delo. — Dr. Avg. Reisman. čati na dva oči, — to dobro ni, to zdravo ni.« Upajmo, da bo našla še tretjega. Akordno delo (Celje) Vprašanje: Sprejel sem od podjetnika akordno delo in sem podpisal tudi-sklepno pismo in v tem smislu dokončal delo. Nato sem pričel enako delo, za katero smo se pred pričami ustmeno dogovorili. Ali lahko zahtevani primanjkljaj plačila in če se pri tem lahko sklicujem na sklepno pismo in pričo? Odgovor: Ustmeni dogovor je ravno tako . | veljaven, kakor pismeni. Ako Vam je torej podjetnik plačal manj, kakor ste se dogovorili pred pričami in že poprej s pismenim dogovorom, lahko od podjetnika izterjate, kolikor Vam je plačal manj. Pred sodiščem je treba i vsak dogovor dokazati, bodisi s pismenim do- LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, rag. pom. blagajna znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 In je izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah in doti. Zavaruj« sa pogrebnino zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000'— in H dolo mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000'— plačljiva ob dovršenem 21. letu. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA »Cankarjev glasnik«. Že svojčas smo poročali, da izhaja v Ameriki »Cankarjev glasnik«, mesečnik za leposlovje in pouk, ki ga urejuje Etbin Kristan. Vsebina marčeve številke je-zelo pestra in zanimiva, zlasti je podučen uvodni članek »Kapitalistični evangelij na deželi«, dalje Etbin Kristan: »Maikova uganka«, »O, da Versailles«. Ostala vsebina je ta-ler »Industrija krvavega zlata«, »Potujoče vseučilišče«. F. K.: »Obujeni spomini«, Juri i Rus: »Španski dnevnik«, žensko poglavje: -Mate- rinstvo«, F. K.: »Julkina zmota« (nadaljevanje), E. K.: »Drejčetova pot« (nadaljevanje), »Za gospodinje« in nekaj poučnih kratkih vesti Naročnina znaša letno za inozemstvo 4 dolarje in se naroča pri upravništvu: .Cankarjev glasnik« 6411., St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Priporočamo, da si ga nabavijo zlasti knjižnice in društva. 513 milijonov dolarjev novih kreditov je določila Amerika za zgraditev vojne mornarice. Roosevelt namerava v to svrho zahtevati še 90 milijonov dolarjev. MALI OGLASI NaM čltatelfl kapa-Jefo miifcenefSe pri ■■nMli t n M e rn-1111 ll i Franc Romnuin nul. Kori BnSS Maribor, Gosposka nllca 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst Največja izbira In najboljši nakup. V9 FOX ii terpentin-krema |e nenadkrlljlva Vazelin in pravi gumitran Vas varuje v snegu dežju in blatu najbolje pred prehladom. Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVIINA Delavski dom u. i u. Maribor. Frankopanova ulica 1. FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča ceni. občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra Izdelava. Kdor hoie dobro kavo piki mora h KAVALIRJU" if Iti. »Kavalir* specijalna trgovina za kavo, čaj in čokoladne specialitete. ZIDAJTE POCENI! Nosilce, betonsko železo, ograje, ce\i, vsako-vrstno okovje dobite zelo poceni, rabljeno ali vendar zelo dobro ohranjeno pr? .vrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14 in Ptujsko Iržaška cesta. Tnhtoonttp gedm) in povsod krali to pedro li Delavske pekarne n Muflboni. S Za kanx0rcil izdaja In uretule Adolf Jelen v Mariboru. - Tiska: Lludska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitell Viktor Erten v Mariboru. Telefon 2324