160 P. pl. Kadič: Zemljepisec Ortelij in dežela kranjska v XVI. veku. Zemljepisee Ortelij in dežela kranjska v XVI. veku, Spisal P. pl. Radič. d vrstnikov svojih nazivan „novi Ptolomej", zaslužil si je 1527.1. v Antverpnu porojeni Abraham Ortelij (Oertel) l) za vselej znamenito mesto v zgodovini zemljepisni s tem, da je občinstvu ustvaril prvi atlant, ki se sploh ve zanj, in sicer 1570. 1. prvič natisneni „Theatrum orbis terrarum". (Fol., v Antverpnu). To delo, ki je vzbudilo med vrstniki nepopisno začudenje in katero so jednoglasno hvalili učenjaki, sosebno zemljepisec Mercator in jezikoslovec Lipsij, bi!o je sad mnogoletnih izkušenj Ortelijevih, nabranih na premnogih potovanjih. Od 1557. 1. dalje je obiskaval Ortelij vsako leto po dvakrat semenj v Frankfurtu ob Meni, potem je prepotoval Nizozemsko, Nemško, Angleško, Irsko in Italijo trikrat. Potovanjem njegovim in študijam je bil jeden sam smoter, da bi namreč pomnožil vednost svojo v zemljepisu in zemljeznanstvu in s proučevanjem napisov je izkušal spoznavati zlasti razmerje med starim in novim zemljepisom, ali razmerje med starimi in novimi krajnimi imeni.2) Stopil je tudi v zvezo z vsemi zemljepisci in dobival od njih starejše in novejše zemljevide. Naposled ukrene, ker so bila zemljepisna pomagala tedaj še preraztrošena, da izda skupni atlant vse znane zemlje, in 1570. 1. je res zvršil ta svoj ukrep. V to svrho je izbral izmed znanih zemljevidov vsake pojedine dežele tiste, kateri so se mu zdeli najboljši, zmanjšal jih primerno obliki, ki si jo je izvolil, in na zemljevidih, podpisanih z imeni sestavljalcev, ni prenarejal ničesa druzega, nego da je časih zapisal krajna imena razgovetneje in dostavil tudi stara (klasična) imena. S tistimi zemljevidi, ki niso nosili imena risar-jevega, ravnal je slobodneje in popravljal nedostatke po uvidnosti. Mnogih dežel zemljevide mu je bilo tudi risati naj prvo samemu. Delo, katero je sprejel svet z občo pohvalo, kar se je že omenjalo, natisnilo se je za dobe pisateljeve zapored še 1. 1571., 1573., 1575., 1578., 1580. in 1587., potem po smrti njegovi (umrl je 1598. 1.) raznoliko. Napravljali so se iz atlanta izpiski, prelagal se je na francoski, italijanski in španjski jezik in polagoma se mu popravil tekst. ') Ded njegov je bil prišel iz Avgsburga na Nizozemsko. 2 j Ersch und Gruber Encyklopadie, Artikel: Ortelius, Section III. Bd. VI. pg. 123. ff. P. pl. Radič: Zemljepisec Ortelij in dežela kranjska v XVI. veku. 161 Prvi ta atlant antverpenskega Ortelija je zanimiv tudi za nas Kranjce zelo in mnogostransko in poskusiti hočem v naslednjih vrstah osvetliti to pomembo v svoj čas epohalnega dela po izdavah 1573. in 1580. L, ki sta mi na razpolaganje. Po uvodnih besedah o življenji Ortelijevem, katere nam je imeti v spominu, vemo, da je bil trikrat v Italiji in da je na teh potovanjih prehodil tudi našo domovino, svedočijo nam naših krajev zemljevidi, ki jih nahajamo v zbirki njegovi. Na vseh teh potovanjih je obračal največjo pozornost svojo na napise iz rimske dobe, kar lehko za trdno posnemljemo iz določila njegovega, o leži Emone. Vendar to pride na vrsto pozneje. V izdavi 1573. 1. je šest zemljevidov, v izdavi 1580. I. devet zemljevidov, ki se bolj ali menj tičo kranjske naše dežele. Navesti hočem vse in govoriti zvlasti še ob onih, kateri zaslužu-jejo, da se posebno oziramo nanje. Obširnejšo razpravo o njih in o njih razmerji do naše dežele si prihranjujem za primerjalno obširno studijo o »deželi kranjski na podlagi starejših atlantov." V izdavi 1573. I. vidimo Kranjsko najprej pod štev. 17. ,,'Ger-mania", toda le kosec zdolaj v kotu na desno in samo kraje: Ljub-ljana, Mengeš, Kamnik, Križ in grad Crnelo, Kranj in Radovljica. Razsežnost vse dežele naše kaže nam list 40. Ta list ima naslov: Gor iti a, Karstia, Chaczeola (sic !) C a r-niola, Histria et Windorum Marchia. Najprej se spotikamo ob besedo: Chaczeola, s katero ne vemo česa storiti. Na zemljevidu samem je zapisano ime prav nad mestom Ložem, kar bi nas na prvi hip utegnilo prevariti, češ : to je spakudrana pisava Hočevie ali Kočevje? Mesto Kočevsko pa je krščeno na ime „Gotsche". Naslovu, kakor smo ga navajali prej, dodan je tudi listu štev. 40. (kakor povsod) tekst (latinski). A kar se tiče naše dežele, poroča nam le malo. Začenja se tako-le: „De VVindorum Marchia, Histria et Go-ritia infra dicendum erit, eoque de iis scribere hic supersedebimus. De C a r n i o 1 a, Karstia et Chaczeola (ut verum fatear) vix habeo, quod scribam. Pauca tamen, ne Lectorem sua expectatione praeter solitum frustremur historiae et naturae omniparentis operum admiratoribus non ingrata hoc loco dicemus." Potem naslednje opis Cirkniškega jezera po Juriji Wern-herrji. Kakor pri vseh zemljevidih v tem delu, natisnen je tudi pri tem tekst na drugi strani njegovi. Ako obrnemo list štev. 40., pokaže se nam lice zemljevida. 11 162 P. pl Radič: Zemljepisec Ortelij in dežela kranjska v XVI veku. Pogled naš obstane, kar se umeje samo ob sebi, najprej na „beli Ljubljani", katera se nam kaže pod polatinščenim imenom „Labacvm". Spodaj pod imenom Labacvm čitamo v poznamenovanje reke Ljubljanice ob jednem besede : Navportvs fl. et Romanvm Municipivm. A pri Igu, po nepravilnem risanji tedanjih dnij precej daleč od Ljubljane ležečem, čitamo: ..Emona Colonia". Alf. Mili Iner v neprecenljivi svoji knjigi „Emona" (pag. 2) pripisuje Wolfgangu Laziju (1598.1.) zaslugo o poskusu, določiti ležo Emone na Igu. Toda že v prvem 1573. 1. objavljenem atlantu Orteli-jevem, ki je bil strokovnjak par excellence, kar se tiče čitanja napisov, imamo to ležo Emone kakor dejansko resnico oficijalno zaznamenovano na zemljevidu. Na vsak način je to zelo važen ter neutajljiv dokaz avtoritete v zemljepisji in služeč v rešitev vprašanja po zmislu Mullnerjevih preiskav. Ogledujmo zemljevid še dalje. Pod Vrhniko, kjer izvira Ljubljanica, čitamo: „Hic Argonavis sta-tionem habuit et excavato monte per specum sub terra traducta." „Japodi" sezajo do „Franicz", Logatec je nazvan „Logitsch", vidimo Vallis Cosana pri Premu, kraj ob Pivki, ki ga starejše listine samostojno imenujejo „Peuca prou, (incia.)" Ime „Vindiška marka" se razteza čez vse Dolenjsko. „Cirkniško" jezero je narisano zelo veliko, z natančno podobo požiralnikov svojih in z otokoma: „Lypse" in „Ottok". Pri Hrušici stoji opomnja: „a Burno Suevorum isthuc ciuitate, cuius Procopius mentionem facit." Kjer se združuje Sava z L j ubij anic o beremo: „Hic Argonavis ex Savo in Nauportum navigauit." Listu štev. 42. je vsebina: „Pori Julii accurata descrip-tio." Zemljevid je iz knjižnice cesarskega knjižničarja Sambucusa 1573.1. Stanovniki narisanega ozemlja furlanskega in jednega dela Kranjske (od Notranjskega do Ljubljane) imenujejo se „Japides et Carni". V kraji idrijskem je vpisana opomnja: „Hic argentum vivum effoditur", dalje na desno: Bacia de Idria. Ljubljani je dano ime Lubiana, in Postojina slove Postoina. Med Postojino in Malim Gradom („Maligrata ?!) stoji tiskano: „Origine de la Lubianizza". v Praewald so zabeležene za „Resdret", Vipava za „Vipao", Skofja Loka za „Castel Looch" (Lock), Senožeče za „Sensechia". List štev. 46. kaže to podobo v zmanjšani meri. Ime Senožeče je tu popravljeno v wScenasechie". i*, pl. Radič: Zemljepisec Ortelij in dežela kranjska v XVI. veku. 163 List štev. 54. „Illyricum" poslal je Sambucus Orteliju prav nalašč. Na medalijonu spodaj v desnem kotu čitamo od besede do besede : „J. Sambucus Ortelio suo S. (alutem). Mitto hanc quoque ta-bellam; qua necessaria confinia Pannoniae declarantur, fluviorum et ali-quot locorum situs Hirschvogelii recte mutavi, Angelini autem studio plurima adieci et intervalla correxi, ut parum quis si cum Hirschvogelii haec coniugat desiderarit, si qui errores sint, dies certiora docebit. Vien-nae 25 Oct. 1572." Krajem na Kranjskem se je skazala posebna pozornost, tako n. pr. nahajamo v kamniškem okraji: „Bolfspugel" (Volčji potok), „Sirlachstein" Gerlachstein (Kolovec), „Potempukl" Rothenbuchel (Crmnelo) in celo romarsko cerkvico sv. Primoža nad Kamnikom. Pod Smlednikom ugledamo kraj: „Ipuguricina", potem sv. Jakob; Gorice so zapisane: Gertschalp, Silertabor: Schillerdauber. Sava je nazvana Sava, Kočevje je pisano pravilno „Gotsche", Ortenek vpisan, Črnomelj se zove „Tschernemal". List štev. 70. je zemljevid Hirschvoglov: „Schlavoniae, Croa-tiae, C ar ni a e, Istriae, Bosniae. Finitimarumque Regionum nova de-scriptio auctore Augustino Hirsclivogelio." Zanimiva, dasi ne konečno veljavna je določba tega zemljevida, kako daleč je sezala „vindiška marka," ki se tu vidi raztegnena po vsem Dolenjskem prav tja do kota, kjer se Kolpa steka v Savo, torej tudi do Samobora, Okiča („Okiczsh") in do drugih krajev Hrvaške. Rudolfov o nosi napis „Neustettel", kar je posneto po ljudski govorici. Tako pravi o. Flor. Hrovat, ko je opisal ustanovitev mesta po Rudolfu IV. (1365. 1.): „A narod je zval novo naselbino le Novo-mesto in to ime se bode obranilo v narodu, dokler bode stalo mesto."*) Izvor Savin iz podnožja Triglavovega, ki je dobro narisan, (dasi brez podpisa), vidi se razločno in obe strugi sta potem zaznamenovani z BohinjskoSavo, „ AVacheiner Save"**) skozi jezero tekočo, in s P o d-korensko Savo. Sedaj mi preostaja samo še, da izpregovorim nekoliko besed ob izdavi 1580. L, katero imam pred sabo. Zemljevidi, kateri se tičo Kranjskega, ujemajo se z onimi v izdavi 1573. 1., jedine številke so jim prenarejene. Germania nosi štev. 24. namesto 17., Goritia, Karstia, Chaczeola, Carniola i. t. d. namesto štev. 40. sedaj štev. 57., Illvrien namesto štev. 54. sedaj štev. 73., za štev. 73. je tu zemljevid Merea-torjev, (ki je po tem, ko je izšel „Theatrum!', ustavil publikacijo zemljevidov svojih, da ne preči prodaje Ortelijevih del), in sicer se kaže nam na njem: Sclavonia, Croatia, Bosnia, cum Dalmatiae Parte." Na *) ,.Novomeško okrajno glavarstvo," pag. 6. **) „Wacnain" na zemljevidih v Valvasorji I. pag. 111 in pag. 159. 11* 164 Dr. Fr. J. Celestin: Vissarion Gi*ig6i-jevič Belinskij. skrajnem konci na levo narisan je v ta zemljevid tudi kosec vindiške v marke (kakor mejno ozemlje). Štev. 74. kaže: „Schlauonien, Croatien, Kernten, Steyr, Bosnaw vnd andere darumb gelegene Landschaften newe Beschreibung durch Augustinum Hirsuogel." Ta zemljevid ima tudi list štev. 70. izdave 1573. I.-: vindiško marko. List štev. 75. prinaša Koroško in jeden del Kranjskega; list štev. 76. Ogersko in vindiško marko, vindiško deželo. Med dodatki nahajamo „Pannonia et Illvris, das ist Oesterreich, Yngern und Sclavonien." A posebnega zanimanja vreden je v ti izdavi (v kateri so na posebni tabeli pri zemljevidih list štev. 47. in 49. za Češko in Moravsko znamenitih krajev imena postavljena poleg nemških), posebnega zanimanja vreden je, kakor pravimo, tekst listu štev. 73.: „ 111 y rien". Ta tekst slove: „In disem gantzen Strevch, ausgenommen die Grentzen, so an Teutschland stossen, braucht man die Sclauonische Sprach, welche (damit wir daruon nur kurzlich etwas beriihren) von etlichen fur die Windische bey den Lateinern aber fiir die Illvrische Sprach gehalten wird, und erstreckt sich heutiges Tags vveitter dann sonst keine als vvelche da scheinet, dass sie an dem Hadriatischen Meer anfahe und sich bis an das Miternachtische Meer erstrecke. Dan es ge-brauchen sich derselbigen die Histreicher, die Dalmatier, die Bosner, die Merhern, Bohmen, Lausitzer, Schlesier, Polen, Litavver, Preussen vnd die Invvohner Scandinavian (!) Item die Reussen so weit und breit zu gebieten haben, die Bulgari vnd vil vmbher benachbarte Landschaften schier bis gehn Constantinopel also dass jhr brauch auch bey den Tiirken sehr gemein vnd brauchlich ist." To mesto je zelo podobno izvajanju v proslovu Bohoričevih „Arc-ticae horulae" 1584. 1. Vissarion Grigorjevie Belinsky. Spisal dr. Fr. J. Celestin. (Dalje.) arodno pesništvo sodi Belinskij po neposrednem estetičnem vtisku, ne vidi v njem onega globokega zmisla, onih kulturno zgodovinskih stranij, ki dajo narodnemu pesništvu večkrat ne glede na estetično stran veliko važnost. O Gogoljevih povestih veli, da so narodne, da ne morejo biti bolj, ali o tem neče govoriti obširno, „ker narodnost ni zasluga nego neobhoden pogoj resnično umetniškega