PoStnlna platana o gotovini U dubllani, ponedcllek 10. mala 193? Cena din I Stco. 103 Z Ilustrirano prilogo ,.Teden o slikan*« leto II. Peklenski stroj na »Hindenburgu BB Newyork, 10. maja. o. V uglednih ameriških strokvnih krogih se glede vzrokov za eksplozijo »Hindenburga« kažeta dve mišljenji. Prvo, ki ga zastopa med drugim tudi bivši poveljnik ameriških zrakoplovov, pravi, da je nesrečo povzročilo slabo vreme, kateremu zrakoplov, ki je bil prelahek, ni mogel kljubovati. Spuščanje »Hindenburga* je bilo tako čudno, kakor ga omenjeni poveljnik ni še nikdar videl. Drugo mišljenje, ki ima prav tako veliko uglednih zastopnikov, pa trdi, da je na zadnjem delu zrakoplova bil postavljen peklenski stroj z uro. ki je bila naravnana tako, da bi stroj moral eksplodirati pri odhodu iz Newyorka. Pravi vzrok katastrofe pa bo ugotovila nemško-amerikanska preiskovalna komisija. Preiskovalni odbor, ki vrši preiskavo o nesreči zrakoplova »Hindenburga«, bo po nalogu ameriškega minstrstva za vojno mornarico izvedel tajno preiskavo o katastrofi. Preiskava se prične danes. Kako je nastal ogenf Newyork, 9. maja. AA. Šef-inženjer »Hindenburga« Hans Sauter, ki je v trenutku katastrofe bil v kontrolni gondoli, in se je rešil ipo golem naključju, je izjavil, da tik pred eksplozijo ni opazil nika-kega plamena okrog krmila zrakoplova. Naenkrat 6e je nad kontrolno gondolo nenadoma pojavil plamen. Ko se je ogenj razširil, se je zrakoplov pričel spuščati. Razen Sautena sta bila v kontrolni gondoli še dva člana posadike. Uspelo jim je, da so v pravem času skočili iz gondole in tako ostali nepoškodovani. Letalski načrti kapitana Lehmanna Berlin, 10. maja. o. Kapitan Lehmann, ki je v soboto zaradi ran, ki jih je dobil ffri nesreči »Hin-denbrga« umrl, je bil eden izmed najsposobnejših nemških letalskih strokovnjakov. Poverjena mu je bila nadaljnja organizacija nemškega zrakoplov-nega prometa. Po njegovem načrtu bi Zeppelinove delavnice do 1940 zgradile še nadaljnje štiri zrakoplove, tako, da bi Zeppelini vzdrževali nepretrgan poštni ih potniški promet s Severno in Južno Ameriko štirikrat tedensko. Lehmann je bil tudi tisti, ki se je zavzel za to, da se urede vse tehnične priprave za pristajanje, odnosno pripenjanje letal na zrakdplove med poletom. Letala bi že pred priho- dom Zeppelina do pristajališča prevzela pošto za v notranjost Severne in Južne Amerike ter tako pospešila ves prenos. Film na* pokate vzroke Lakehurst, 10. maja. Poveljnik letališča v La-kehuretu je izročil preiskovalni komisiji vse fotografske in filmske posnetke o katastrofi. Ker je kakor po navadi bilo na letilšču pet filmskih operaterjev, bo mogoče 6edaj ponoviti potek katastrofe v vseh podrobnostih, zlasti, ker so operaterji posneli tudi vse pojave, ko se je zrakoplov približeval velikemu stebru za pristajanje. V te filmske posnetke stavljajo sedaj velike upe in mislijo, da bo na podlagi teh mogoče določiti vzrok te ogromne katastrofe. Ustavljen promet z Zeppelini t Berlin, 9. maja. AA. Poveljnik »Zeppelina«: Schiller je izjavil, da se redni promet z Južno Ameriko ne bo nadaljeval, dokler si podjetje ne bo nabavilo potrebne količine helija. V Nemčiji tega plina nimajo v zadostnih količinah. Zato je pričakovati, da bo promet za daljši čas prekinjen. Podjetje je izjavilo, da se bodo poleti »Zeppelina« nadaljevali, čim anketna komisija ugotovi vzroke »Hinden-burgove tkatastrofe. »Hindenburg« gori. Časopisna vojna med Italifo in Anglifo Rim, 10. maja. o. Italijanska vlada je prepovedala uvoz in prodajo vseh angleških listov, razen »Daily Maila«, »Evening Newsa< in »Obser-verja«, ki pišejo prijazno za Italijo. Hkratu je poklicala iz Anglije vse poročevalce italijanskih listov. Ostal je v Londonu samo opazovalec uradne agencije Stefani. Širijo se ve6ti, da bo italijanska vlada izgnala iz Italije vse dopisnike angleških listov. Te odredbe proti angleškemu tisku, ki nimajo primere v zadnjih časih, razlagajo s tem, da je angleško časopisje kljub prijateljskemu sporazumu, ki sta ga Italija in Anglija sklenili januarja meseca, neprestano obrekovalo in blatilo Italijo, njeno vojsko in njene vodilne osebnosti. Časopisje bi bilo predvsem poklicano, da prijateljski sporazum izvaja in ga popularizira. Angleško časopisje pa je po italijanskem mnenju delalo prav nasprotno in skušalo škoditi Italiji ter vsej Evropi s tem, da je zagovarjalo na španskem primeru boljševizacijo Evrope. Italijanski listi pravijo, da je Italija s tem dejanjem dokazala svojo moč in ponos. Evropsko časopisje pripisuje temu italijanskemu koraku pomen predvsem zaradi tega, ker je Italija to demonstracijo izvršila tik pred kronanjem angleškega kralja .S tem se je Italija maščevala za to, da je angleška vlada povabil n kronanje tudi ne-negušavega zastopnika. Nemško časopisje italijanski ukrep odobrava in pravi, da bo morala tudi Nemčija ukreniti tudi kaj tako učinkovitega za obrambo svojega dobrega imena in časti. Kalifa slavi prvo obletnico imperifa Rim, 10. maja. AA. (Stefani.) Prvo obletnico, odkar je bilo italijansko cesarstvo proglašeno, so v vseh italijanskih mestih proslavili z največjim sijajem. V cerkvah velikih in manjših mest so bile službe božje v navzočnosti zastopnikov krajevnih oblastev in odposlanstev fašistične stranke. Včzraj popoldne so po vseh mestih v proslavo zgodovinske obletnice korakali ogromni sprevodi. Po izročitvi spominskih kolajn so po končanih sprevodih prebrali zgodovinski govor, ki ga je imel Mussolini lani 9. maja in s katerim je proglasil ustanovitev italijanskega cesarstva. Množice v sprevodih so vzklikale Nj. Vel. kralju in cesarju in duceju kot ustanovitelju cesarstva. Vstaja v Kataloniji je zadušena Barcelona, 10. maja. AA. Življenje je v Barceloni postalo spet povsem normalno. Po odredbi vlade so se nanovo odprle vse banke, kini in gledališča. S svoje strani 60 vladne ukrepe podprle tudi vse sindikalne organizacije. Po ulicah se že rušijo barikade in promet se spet polagoma razvija. Z zastopniki valencijske vlade je prispelo v Barcelono 5 tisoč mož napadalne garde in 2 motorizirana oddelka vojaštva. Prebivalstvo jih je simpatično sprejelo. Po informacijah vladnih krogov v Barceloni 6e je red vzpostavil generalidad, katerega razpoložljive sile so bile v zadnjem trenutku zelo ojačene. Za novega generalnega tajnika zedinjene delavske zveze je bil imenovan Jose del Vario, ki je že prej vršil te funkcije, in ki je bil pozneje odstavljen m je tedaj prevzel njegovo mesto sedaj pokojni Antonio Sese. Kakor znano, je Sese padel ob priliki poslednjih neredov. Valeneija, 10. maja. AA. Vlada je imela snoči ponovno daljšo sejo zaradi položaja v Kataloniji. Po seji je bil izdan komunike, ki pravi, da je vlada pripravljena izdati izredno stroge ukrepe, da bi se enkrat za vselej preprečili vsi nemili dogodki v Barceloni in po ostali katalonski deželi. Predvsem namerava docela razorožiti civilno prebivalstvo v zaledju posameznih front. Odredila bo najstrožje kazni za vse one, ki ne bodo hoteli zlepa oblastem izročiti svojega orožja. Notranji minister je bil pooblaščen, da razpusti vse samozvane organe in ustanove posameznih političnih organizacij, ki poleg državnih organov na svojo roko vršijo nekako kontrolo na mejah, po lukah in na cestah. Vlada se nadeja, da jo bodo vse strokovne in slične organizacije pri tem podprle, ker drugače ne bi bilo mogoče nit v Kataloniji, niti drugod zagotoviti miru in reda. Poročila s španskih bofišč Salamanca, 10. maja. AA. General Franco je izdal proglas na prebivalstvo v pokrajini Biskaji. V njem pravi med drugim: Mi se nahajamo pred samim Bilbaom. Polovica Biskaje je v naših rokah. Lažejo vam oni, ki vas nagovarjajo, da bi nadaljevali nesmiselno borbo. Onim, ki se prostovoljno udajo, ne preti nobena nevarnost. Mi jamčimo tudi za življenje in svobodo vsem nasprotnim borcem, ki se jim ne bo mogel dokazati noben poseben zločin. Hkratu obljubljamo, da bomo spoštovali vaše pokrajinske tradicija, ker hočemo, da bi bila nova Španija dejansko velika svobodna in ujedinjena država. Salamanca, 10. maja. AA. (Havas.) Sinoči ob 20 je izšlo tole uradno poročilo vrhovnega poveljstva nacionalističnih čet: Na baskovskem bojišču je sovražnik prejšnjo noč zbral več bataljonov pri Solubati in je po močni topniški pripravi skušal pridobiti nekaj ozemlja. Na madridskem bojišču je skušal sovražnik južno od Toleda znova zasesti postojanke, ki jih je bil zadnje dni izgubil. Njegov napad je podpiralo 12 tankov, a je kljub temu propadel. Na bojišču južne vojske je sovražno letalstvo vnovič bombardiralo Cordobo in napravilo v tamoš-njem protimalaričnem dispanzerju hudo materialno škodo. Šest oseb je ranjenih. Madrid, 10. maja. (Havas.) Uradno poročilo poveljstva madridskih čet na severnem bojišču pravi: Na baskovskem bojišču v odseku Sollube so prešle naše čete v protinapad. Zavzele so več točk in zboljšale na ta način svoje dosedanje postojanke. Sovražnik jz izvršil več protinapadov in skušal dobiti nazaj izgubljene postojanke, Prvo obletnico ustanovitve italijanskega im-pzrija so zlasti v Rimu zelo svečano proslavljali. Vladar in ministrski predsednik sta prisostvovala vojaški paradi, pri kateri je sodelovalo 40.000 vojakov, miličnikov, kolonijalnih bojevnikov, bivših bojevnikov ter članov mladinskih fašističnih organizacij. Po vojaški paradi je imel Mussolini z balkona Beneške palače govor, v katerem je med drugim dejal: Prva obletnica cesrastva se proslavlja v znaku miru, miru za nas in vse ostale, za vse one, ki hočejo slediti svetom svoje vesti. Mi žalimo v afriškem ozemlju dovršiti civilizatorno misijo Italije. Če bo treba, bomo to storili tudi tedaj, ko bomo morali odstranit eventuelne zapreke. Mi se izvajajoč svojo nalogo zavedamo svojih sil. (Agenci Stefani.) Sinoči so- ulice prestolnice napolnile ogromne množice domačinov in tujcev, na katere so celodnevna svečanosti napravile neizbrisen vtis. Italijanska prestolnica je nudila sinoči veličastno sliko. Vsi spomeniki starega Rima, zgodovinska poslopja, slavoloki in vse znamenitosti so se kopali v žarki razsvetljavi. Smrtna nesreča kolesarke Ljubljana, 10. maja. Včeraj popoldne je bilo križišče cest, ki vodita ena proti Trati, druga pa proti Hotavljam, pozorišče težke nesreče, kjer je izgubilo življenje mlado dekle, komaj 19 letna Zofija Jclovčanova. Znani slovenski športnik Slavko Jesenovec se je včeraj dopoldne peljal iz Kamnika v Žiri s svojim motornim kolesom, na katerem je vozil tudi svojega pomočnika 31 letnega Blaža Podgorška iz Kamnika. Na omenjenem križišču je sledilo usodno srečanje s kolesom, na katerem sta se peljali Zofija Jelovčanova s Srednjega vrha pri Hotavljah in 16 letna dninarica Angela Erženova. Križišče je že tako zelo nevarno, naključje pa je hotelo, da sta v istem hipu privozila tja omenjeni motocikel in kolo. Trčenje je bilo neizogibno. Sunek je bil tako silovit, da sta oba motociklista padla z motornega kolesa ter dobila pri tem precej hude poškodbe. Kolesarki Zofiji Jelovčanovi pa je pri padcu počila lobanja in je bil vsak poizkus, da bi jo ohranili pri'življenju, zaman. Nezavestna je obležala na tleh tudi Angela Erženova. Zlomila si je obe nogi ter poleg tega dobila težke poškodbe tudi na glavi. Oba motociklista sta dobila močan pretres možganov. Z zasebnim avtomobilom so vse ponesrečence prepeljali v ljubljansko splošno bolnišnico. Erženova se je kmalu zbudila iz nezavesti in zdravniki upajo, da jo bodo ohranili pri življenju. Podgoršek Vesti 10. maja Rojstni dan Zite Habsburške so včeraj praznovali v Avstriji z velikimi legitimističnimi svečanostmi, v katerih 6e je odlikoval zlasti Dunaj. Film o kronanjskili svečanostih bosta posnela ameriška letalca Marryl in Lamby. Film bosta z letalom prenesla v Newyork. Zaroto v Iraku so pripravljala nekatera svobodoljubna arabska plemena v porečju srednjega Evfrata. Angleži so njihove voditelje zaprli. Naslov jeruzalemskega kralja naj bi ob kronanju dobil angleški kralj Jurij VI. Ta skleip je baje sprejela angleška vlada, da bi Anglija s tein korakom pokazala svojo izrazito voljo, da se Palestini noče odreči. Ve6ti o tem namenu so vzbudile zlasti med Arabci veliko ogorčenje. 0 novi papeževi okrožnici, ki naj bi jo sv. oče izdal v kratkem, poročajo angleški listi. Okrožnica naj bi ugotovila, da je neoviran razvoj in razmah katoliške vere in življenja, možen edino le v demokratičnih državah. S tem bo okrožnica samo eloves-neje poudarila tisto, kar dejansko že izražata encikliki, ki sta obsodili oba protidemokratična sistema, fašizem in komunizem. Blumova vlada je dobila zaupnico s 380 proti 199 glasovom, po veliki politični debati v soboto. 10 študentov sc jo potopilo na izletu pred zalivom Greifsvvald na severni nemški obali. Študentje so se odpeljali z jadrnico, ki jo je vihar zagnal ob 6kalo. Nemški propagandni minister dr. Goebbels se je v soboto pripeljal v svobodno mesto Gdansk, kjer so mu narodni socialisti priredili navdušen sprejem. V tem potovanju vidijo znamenje, da bo Nemčija kmalu sprožila vprašnje o vrnitvi Gdanska k nemški državi. 15.655 metrov visoko se je dvignil z enosedežnim letalom italijanski letalski podpolkovnik Mario Tecci in s tem dosegel nov svetovni rekord v višini. Angleška vlada posreduje v londonski avtobusni stavki. Njen predlog so pripravljene sprejeti organizacije nameščencev, ne marajo pa mu pritrditi podjetniki. Gre predvsem za določitev delovnega časa na Sedem ur in pol dnevno. Kitajskega finančnega ministra Kunga je povabil general Goering na obisk v Berlin. Kung zastopa kitajsko vlado pri kronanju v Londonu. Nemčija bi hotela namreč skleniti pogodbo za velike industrijske dobave za kitajsko državo. Spomenik belgijskemu kralju Albertu so odkrili včeraj na kraju, kjer se je pokojni kralj smrtno ponesrečil. Kralj Leopold je imel pri tej priliki govor, v katerem je poudaril poinen belgijske, neodvisnosti. 29 ameriških državljanov je obsodilo francosko sodišče v Toulouse, ker so hoteli iti kot prostovoljci v Španijo. Dobili so vsak po 40 dni ječe. Francoski zunanji minister Delbos bo 21. maja obiskal Belgijo, da skupno z belgijsko vlado prouči položaj, ki je nastal s tem, da se je Belgija rešila vseh obveznosti glede pomoči Franciji in Angliji. Zaradi poostrenega carinskega nadzorstva v kitajskih pristaniščih, so sc dohodkih kitajskih carinarnic zadnji mesec zvišali za 450 milij. dol. Zaradi komunističnega prevrata, ki so ga predlanskim pripravljali brazilski komunisti, je bilo zadnje dni obsojenih več njihovih voditeljev. Med njimi je član glavnega odbora Kominterne, Luis Prestes, ki je dobil 16 let ječe, ter bivši nemški komunistični poslanec Berger, ki so mu dali 13 let. 5000 dolarjev podpore za ponesrečene člane posadke na »Hindenburgu« je določila ameriška trgovska zbornica. Poveljnika angleških čet v Palestini, generala Dilla, so imenovali za poveljnika največje angleške garnizije v Adlershotu. Start za letalsko tekino čez Atlantski ocean bo najbrže iz Kanade, če bo vlada Združenih držav odpovedala svoje sodelovanje in pomoč. 60 ur tedensko morajo delati,, po določilih valencijske vlade, rudarji v Asturiji. Uredba velja za vse moške delavce od 20. do 45. leta. Milijon ljudi si je ogledalo priprave za kronanje včeraj po tistih ulicah, koder bo šel v sredo kronanjski sprevod. Oblaki so se trgali včeraj v vzhodnem delu madžarskega Podonavja, kjer je padlo na kvadratni meter površine 87 litrov vode. Ponekod je toča pokrila zemljo 25 cm visoko. »Žarke za nevidnost« sta baje iznašla dva tehnika v Gradcu. S temi žarki je mogoče vse predmete narediti nevidne. Odkritje so na Dunaju baje z uspehom preskusili. Zdravstvene legitimacije za nemško delavstvo je določila vlada. Brez teh legitimacij, kjer bodo vpisani podatki rednih obveznih zdravniških pregledov, ne bo mogel noben delavec več dobiti službe v tovarnah. Sovjetsko zastopstvo pri kronanjskih svečanostih je odpotovalo v četrtek iz Moskve. V odposlanstvu eo zunanji komisar Litvinov-Finkenstein, admiral Orlov ter londonski poslanik Majski. Knez-namestnik Pavle je s kneginjo Olgo ter e svojim spremstvom sinoči dospel v London na kraljevo kronanje. Knez namestnik bo bival v kraljevi palači Buchingham. Francoska »Fronta svobodo«, ki naj združi vse nemarksistične stranke, se bo v kratkem ustanovila tudi formalno. Največ zaslug za to ima voditelj francoske Ljudske stranke Doriot. Fronti svobode so se zdaj pridružile: Krščanska demokratska stranka, Republikanska unija in nekaj manjših političnih skupin. Za poroko vojvode Windsorskega, ki bo najbrž še ta teden v graščini Conde, prihajajo z vsega sveta najrazličnejši darovi. Vojvoda je že naročil prstane za poroko, Simpsonova pa obleko. Sožalje zaiadi katastrofe »Hindenburga« je nemškemu kanclerju Hitlerju med številnimi državnimi poglavarji izrazil tudi sv. oče Pij XI. je od vseh dobil še najlažje poškodbe in je že včeraj lahko zapustil bolnišnico in se podal v domačo oskrbo. Jesenovec je prišel k zavesti šele danes dopoldne, vendar pa .je njegovo stanje zelo resno. Planine terjale novo žrtev Ob Triglavskih jezerih se je ubil dr. Bukovec Ljubljana, 10. maja. J Naše planine terjajo neprestano nove žrtve. Vsem je Še v živem spominu velika storžiška nesreča, ki ji je težko najti primere, ko je zagrnil storžiški plaz v svoj snežni grob 9 mladih življenj. Že pa smo spot prejeli z naših zasneženih planin žalostno novico, da 6e je smrtno ponesrečil ob Triglavskih jezerih komaj 27-letni zdravnik dr. Marjan Bukovec, ki je bil zaposlen kot praktikant v ljubljanski splošni bolnišnici. V petek, 7. maja se je podal v Triglavsko pogorje smučat. Mesto toliko zaželjenega oddiha od naporne službe, mu je ob divnih slemenih, ki jih še na visoko pokriva sneg, prestregla smuško gaz smrt in ob tolikih grobovih, kjer počivajo vneti ljubitelji naših planin, novi žrtvi spet na sveže izkopala zadnje počivališče. »Dr. Bukovec se je v soboto dopoldne smrtno ponesrečil na Hribarici ob Triglavskih jezerih« — ta žalostna novica se je hitro raznesla ne samo po bližnji bohinjski okolici, pač pa kmalu nato tudi že po Ljubljani, kjer je pokojni Bukovec doma, ter je povsod vzbudila globoko sožalje. Kako se ?e zgodila nesreča Najzanesljivejše poročilo o tem, kako se je nesreča pripetila, sta gotovo podala dva Mariborčana, ki sta ravno takrat bila namenjena od koče pri Triglavskih jezerih proti Aleksandrovem domu in dalje proti Staničevi koči. Kmalu nad kočo, na podil pod Hribarico, sta ta dva naenkrat opazila nekega smučarja, ki je v silnem zaletu drvel po strmem svetu navzdol. Ta smučar pa jima je že v tem hipu izginil izpred oči, kakor da se je nekam vdrl. Ko sta prišla bliže, sta takoj spoznala, da se je moralo tu zgoditi nekaj težjega. Že sta tudi zagledala na tleh ob skali smučarja, ki ni kazal nobenih znakov življenja več. Bil je to mladi doktor Bukovec. Imel je prebito lobanjo, na tleh pa so se poznali krvavi sledovi. Omenjena Mariborčana sta lahko tudi točno dognala, kako ee je pripetila nesreča: Bukovec je pri svojem smuku po veliki strmini zadel s smučkami v skalo, ki je bila od zgornje strani pokrita s snegom in zaradi česar tudi ni mogel slutiti na kakšno nevarnost Ob tej skali so se mu smuči odtrgale, sam pa je priletel z glavo ob nekoliko nižje ležečo skalo, na kateri sta Mariborčana zagledala krvave sledove. Ze ta udarec ob skalo je bil gotovo smrten. Od te skale je Bukovca zagnalo nekoliko v stran, še nižje in tam je obležal na hrbtu. Od skale, kjer so obtičaje njegove smuči, do mesta, kjer je ponesrečeni Bukovec obstal, ee poznajo na več mestih krvavi 6ledovi. Škandalozna reševalna služba Pri tej strašni nesreči se je spet enkrat ugotovilo, da ni za reševalno službo pri nas popolnoma nič preskrbljeno. Vsi planinci in smučarji, ki obiskujejo razmeroma drage postojanke SPD, morajo plačevati reševalni prispevek, do katerega se po našem mišljenju letno nabere vsaj toliko, da bi lahko vsaka koča imela sapi za drva, na katerih bi spravljali pozimi ponesrečence v dolino, če že ne drugega. Koča pri Triglavskih jezerih je nekaka osrednja postojanka ta alpinsko smučanje, kamor vodijo skoraj vsa pota. Ta koča nima ne sani, ne nosilnic, ne najpotrebnejšega zdravstvenega materiala, niti ne nekaj metrov vrvi, ki je pri nesrečah na srfegu nujno potrebna. Ko eo se včeraj odpravljali reševat ponesrečenega dr. Bukovca in je bila vsaka minuta dragocena, so morali reše-valci z oskrbnico vred iskati po vsej po vsej koči česarkoli, kar bi jim lahko služilo za prenos ponesrečenca do koče. V koči ni bilo prav ničesar, niti vrvi ne, tako da je morala oskrbnica za reSe-vanje razrezati vrv, ki jo ima za sušenje perila. Ta dejstva pričajo, da se delo SPD res izživlja tako, kakor trdijo številni nezadovoljneži, namreč v govoričenju na občnih zborih in podobnem. Kadar pa gre za življenje in reševanje pravih planincev, takrat morajo pomagati čisto slučajno ljudje s še bolj slučajnimi pripomočki. Naj si vodiini krogi vzamejo te porazne ugotovitve pri včerajšnji nesreči k srcu in jiaj jih ne skušajo spraviti s sveta s kakimi praznimi demantiji. Planinsko .»tovarištvo" Še ena stvar zasluži v zvezi z včerajšnjo nesrečo omembe in kritike. Ko eo bili reševalci komaj četrt ure od kraja, kjer je ležal ponesrečeni dr. Bukovec in so še upali, da je morda pri življenju, so srečali smučarja tiste običajne planinske vrste, ki po svojem mišljenju in čustvovanju spada vse kam drugam kakor v svečano vzvišenost planin. Prosili so tega človeka za božjo voljo, naj gre tiste četrt ure nazaj z njimi in pomaga reševat ponesrečenca. Ta junak bele opojnosti ni naredil tega. kar bi naredil najbolj preprosi in neplaninski gorjanec. Dejal, da ne utegne, češ da mora še nocoj na Komno. Vse prigovarjanje, da gre morda za to, da se dr. Bukovcu reši življenje, ni pri tem planinskem frkovcu nič pomagalo. Pustil je reševalce, da so capljali sami do kraja, kjer je ležal ponesrečenec, sam pa je lepo koketno od-smučal na čaj v kočo pri Jezerih ter dalje proli Komni. Ta požrtvovalni in vzorni mladi planinski tovariš zasluži, da ga javnost ponza po imenu. Bil je to diplomirani akademik in bivši predsednik Jugoslovanskega naprednega akademskega društva »Jadran«, g. Sušnik... Filmi Lorreto Jounfl in Robert Taylor. NajlepSi filmski ljubavni par v prekrasni filmski rorranci Demon ijnDcznl (Iz dnevnika sobarice) ki je žrtvovala svojo srečo ter se ie borila za srečo svojega deteta tako, kot se zna boriti samo mati Premiera tega krasnega fdma danes -v Kinu SLOGI Zborovanfe gluhonemih Ljubljana, 9. maja. Včeraj ob devetih so v telovadnici ljubljanske gluhonemnice zborovali gluhonemi in hkratu praznovali petletnico obstoja svojega društva. Društvo je v petih letih svojega uspeha doseglo svoj namen in vzbudilo pri svojih članih čut za potrebo organizacije. Izobraževalno delo, ki ga društvo opravlja, je rodilo zelo lepe uspehe, saj je lani v jeseni priredilo celo nastope na odru. Cilj društva, da namreč pokaže, da so gluhonemi čisto enakovredni zdravim ljudem pri opravljanju svojega poklica in da dokaže koristnost izobraževanja gluhonemih je že dosežen. S svojim delom so to pokazali. Tu moramo omeniti požrtvovalnost str. uč. g. Rupnika, ki vse svoje življenje posveča toliko pažnjo izobraževanju gluhonemih. Po odborovem poročilu so bile volitve novega odbora. Ostali so kot predsednik g. Černe, tajnik g. Sitar in stalni svetovalec str. uč. g. Rupnik. Odbor je ob priliki včerajšnjega občnega zbora sklenil, da pošlje g. banu sledečo spomenico: Gospod ban! Z občnega zbora Društva gluhonemih v Ljubljani pošiljamo spomenico, ki je izraz naše največje želje po izobrazbi vseh gluhonemih. S kulturno-propagandnimi nastopi v Ljubljani in v vseli večjih krajih so člani Društva gluhonemih v Ljubljani pokazali javnosti svoje zmožnosti za uspešno udejstvovanje v človeški družbi in razblinili vse njene neutemeljene predsodke o naših sposobnostih. Javnost je to našo sposobnost, ki je plod šolskega izobraževanja gluhonemih po zavodih, pravilno ocenila in razumela. Oni, ki bi brez pouka ostali duševno nerazviti v breme člo- veški družbi in oblastem, postanejo v zavodih dobri in aktivni člani občestva. Ekonomičnejše je v vseh pogledih gluhoneme osem let izobraževati po zavodih, kakor pa jih preživljati kot neizobražene in nelvorne občinske reveže do njih smrti. Življenje bo nas gluhoneme strlo^ ako se pravočasno ne pripravimo na njegove težave. Ako je osnovna šola nekaka priprava za poznejše udejstvovanje v življenju, jo tem bolj upravičeno zahtevamo gluhonemi. Ne prosimo usmiljenja, pa tudi visokih šol ne zahtevamo, samo ono temeljno izobrazbo hočemo, ki jo mora imeti prav vsak zemljan, ki hoče prebroditi življenjske težave, to je — osnovno šolo! » Oospod ban! Približno 300 za šolo godnih gluhonemih otrok je stalno v Sloveniji, 300 ljudi, ki lahko postanejo aktivni in tvorni državljani. V ljubljanski gluhonemnici, ki je bila zidana 1. 1900. za 50 otrok, se drenja 113 otrok, ker so se morali gluhonemi otroci iz bivše Štajerske, ki so prej hodili v Gradec, obrniti v Ljubljano. Ker samo izobrazba reši gluhonemega in ga napravi za človeka, ki se sam vzdržuje, prosimo v imenu vseh gluhonemih naše banovine in v imenu vseh staršev, ki imajo gluhoneme otroke, za razširitev gluhonemnice v Ljubljani ali pa za postavitev nove v Mariboru. Gospod ban! Pokazali smo, da je prizadevanje oblasti, izobraževati gluhoneme, koristno, treba ga je samo razširiti na vse za šolo godne gluhoneme otroke. Zato prosimo kr. bansko upravo v Ljubljani, da posveti gluhonemi mladini polno pažnjo, da ne bo skrb za njo samo predmet usmiljenja, temveč dolžnost naroda in države. »Noč s cesarjem« (Matica). Zgodba o tem, kako »ein deutsches Madek užene s pomočjo tisoč slučajev 6aniega Napoleona, kateremu pade z drevesa v kočijo in jo Napoleon zato naredi za igralko in za družico ene noči. Slučaji, neumni in duhoviti, morajo pomagati, da je zgodba sploh mogoča. Z velikimi porcijami preračunane naivnosti, ki naj učinkuje pikantno (neskončno dolgi prizori v postelji in razkazovanje spodnjega perila) se naredi komedija, ki jo konča »noč s cesarjem«. V tej noči so gresta cesar-razuzdanec in majhna igralka politiko s pridigami o narodnem ponosu, o nemški veličini in podobnem, e čimer dajejo Nemci smisel svojim operetam in komedijam. Vse ima otipljivo preračunane osti proti Francozom, kljub sentimentalnim zgodbam z mladimi zarotniki in podobnim. »Zgodovinskih film iz »visoke družbe«, ne prvi, ne zadnji svoje malo sprejemljive vrste. Če se občinstvo včasih smeje, je to pač zasluga Jenny Jugove. Stab JNS na pomladanskem soncu Bclgrad, 10. maja. m. Včeraj je po dolgotrajnem deževju nastopilo v prestolnici, pa tudi skoraj v vseh krajih v državi krasno pomladansko vreme. Toplo sonce je privabilo na dan tudi štab jugoslovanske nacionalne strake, ki se je včeraj z avtomobili sprehajal po Srbiji ter imel med drugim tudi sestanek v Žabarjih. Na ta sestanek je prišla tudi cela kopica bivših ministrov, kakor strankin predsednik Peter Živkovič, bivši predsednik vlade in junak 5. maja Boško Jevtič, peto-majski notranji minister Velja Popovič, bivši minister Dragotin Kojič, bivši minister Kumanudi, bivši minister Vasa Jovanovič ter poslanci JeŠa Protič, Mrko Uroševič, Jovan Nenadovič, Mirko Došen, Kabalin in Rudolf Pleskovič, ki je politično svoj okraj že dodobra obdelal ter vse kaže, da je sedaj ponudil svoje politične sposobnosti na razpolago vodstvu JNS. Po shodu, ki mu ni prisostvovalo bogve koliko članv preperele JNS, so se člani vodstva te stranke odpeljali na kosilo v Svilajac. Celjske novice Gospodarstvo l{ubl|anske mestne obilne stalno napreduie Slika gospodarstva z mestne pristave Ljubljana, 10. maja. Ena izmed značilnih slik slabega gospodarstva bivših občinskih uprav je tudi slika go6podaretva mestne pristave. Zlasti mestni vozni park ie bil že leta in leta zanemarjen in nikdo se nf vprašanja njegove obnove resno lotil. Pa tudi splošno gospodarstvo v mestni pristavi je bilo tako, Ja so «e ood streho mestne pristave, pa je nadomestil nabavo novega inventarja in prihranil tako nad 10.000 Din. Pristava je imela 8 kočij, ki so se vzdrževale; treba jih je bilo vedno znova pleskati, da jih ni raz-jedel črv ali da ni železja razjedla rja, kar je 6talo precej denarja. Rabile pa so se to kočije niso skoraj nič. Zato je odbor prodal pet teh kočij ter star zavržen motor za 17.000 Din. Za mestne potrebe bodo vsekakor zadostovale 3 kočije. Posebno poglavje, pa so vožnje pri mestnih podjetjih. Znano je, da je imelo neko privatno podjetje nekakšen monopol na mestne vožnje. Od zadnjih razpisov v letu 1930. oziroma 1. 1982. pri mestni plinarni 60 se pogodbe kar avtomatično podaljševale z istimi cenami. Ko je upravni odbor to ugotovil, 6e jo trudil toliko časa, da so so vožnje pri mestni plinarni zopet razpisale. S konkurenčnimi cenami je potem osvojil to trdnjavo. Uspeh te zmage pa je bil: prvič dobiček mestne plinarne v znesku "^rpg 15.000 Din, ki je na6tal iz razlike med prejšnjimi višjimi cenami privatnega podjetja in med cenami, za katere je vozila mestna pristava. Drugič zaslužek mestne pristave okrog 31.000 Din. Za mestno pristavo pomeni to skupui prihranek 46.000 Din. Da ie mestna pristava v redu in zadovoljivo opravljala vožnje, je najboljši dokaz to, da je tudi mestna plinarna znova ponudila vožnje za tekoče leto. Z vspmi reniediiranii in ukrepi je prigospodaril upravni odbor mestne pristave mestni občini v kratki dobi enega.leta nad 160.000 Din. Ce zd^i pogledamo sliko gospodarstva bivših uprav in go- Celje, 9. maja. Z nožem ga je zabodel. 6. maja eo napadli trije moški Zalokarja Jožefa, 21-letnega kovaškega pomočnika iz Sv. Lovrenca pri Sv. Pavlu pri Preboldu. Eden izmed njih ga je zabodel z nožem v desno stran hrbta in ga nevarno poškodoval. Nesrečno žrtev divjaškega napada so prepeljali v bolnišnico. Neznani utopljenec v Savinji. V soboto dopoldne so našli delavci v Savinji blizu Levca truplo neznauega utopljenca. Očividno je bil neznanec po poklicu delavec, ker je imel močno zdelane roke in delavsko obleko. Postave je bil močne, imel je kostanjeve lase in zelenkaste oči. Star je okrog 40 ljt. Delavci so poklicali na kraj 6am takoj komisijo iz Celja. Mrtveca so prepeljali v mrtvašnico na bolnišnično pokopališče. Davčna uprav razglaša. V smislu razpisa kr. banske uprave dravske banovine štev. 8447-1, z dne 28. IV. 1987, morajo vsi delodajalci, ki zaposlujejo hišno služinčad, nabaviti še banpvin^i kolek za bednostni sklad v znesku 25 nalepiti na že nabavljeno davčno karto. Oni aeE>-dajalei, ki so za leto 1937 že delno plačali banovinski bednostni sklad v gotovini, nalepijo na davčno karto samo razliko. Vsi dclodajaKl pa1 morajo predložiti davčne karte, kakor tudi 'morebitne priznanice poštnih položnic o že plačanih zneskih za bednostni sklad davčni upravi v Celju zaradi evidence in kontrole. Gasilski dan v Celju priredi v nedeljo, dne 6. junija celjska prostovoljna gasilska četa. Gmotni uspeh tega dne je namenjen za nabavo novega gasilnega avtomobila, ker so sedanja vozila skozi mnogo let poslala defektna in ne nudijo več vsestranske pripravljenosti in sigurnosti. KOROŠCI — KOROŠICE! Družabni večer v pozdrav dekletom iz Podjune ne bo nocoj, marveč jutri zvečer, ker s« izletnice pripeljejo šele jutri. Razstava (lBukareški mesec" odprta Bukarešta. 10. maja. m. Ob navzočnosti romunskega kralja Karla je bila včeraj v Bukarešti odprta velika razstava »Bukareški mesec«. Na njej ! je postavljenih precej krasnih paviljonov z raznimi znamenitostmi, ki kažejo na zgodovino, folkloro, turizem in romunsko narodno gospodarstvo. Na razstavi je tudi »Paviljon Male zveze«. Predsedniki vseh prestolniških občin držav Male zveze bodo ob tej priliki ustanovili Zvezo prestolnic Male zveze. Vesti iz Belgrada Belgrad, 10. maja. m. Po včerajšnjem izletu v Smederevo so snoči za romunskimi parlamentarci odšli iz Belgrada tudi češkoslovaški senatorji in poslanci, ki so te dni bili navzočni pri drugem zasedanju parlamentarne unije Male z\eze. Belgrad, 10. maja. m. Z večernim vlakom se bo nocoj vrnila v Belgrad naša nogometna reprezentanca. ki je včeraj nastopila v Budimpešti proti Madžarom. Z ozirom na lep uspeh, ki so ga naši športniki dosegli na Madžarskem, se zmagovitemu moštvu pripravlja v Belgradu velik sprejem. Cim so v Belgradu zvedeli za zmago, je našim tekmovalcem čestital tudi minister za telesno vzgojo dr. Rogič, poleg njega pa tudi predstavništvo naše nogometne zvezo. Šest milijonov za gimnazijo v Šibeniku Šibenik, 10. maja. m. Včeraj je bila v Šibeniku blagoslovljena nova gimnazija, katere zgraditev je stala nad 6 milijonov dinarjev. Novozgrajena šiheniška gimnazija spada med najlepša tovrstna poslopja ne samo v naši državi in na Balkanu, temveč tudi v vsej Evropi. Za 100 Din si lahko ogledaš o binkoštih Trst in Postojno. Informacije v biljetarnicah »Putuika«, Ljubljana, in Izletni pisarni aOkorn«. spodarstva danšnje uprave, nam ni treba pridevatl niti nobenega komentarja več. Pa to je le en dol občinskega gospodarstva. En del tega smo prikazal: že zadnjič v poročilu o gospodarstvu pri m edinem pogrebnem zavodu. Povsod moremo ugotoviti isti i rezultat: v preteklem gospodarstvu telik minus, v j sedanjem pa rastoči napredek! Kulturni koledar Glasilo Zveze mest: Flis Janez- 10. maja 1319 je umrl v Ljubljani umetnostni zgodovinar. Rodil se je 27. febr. 1841. Gimnazijo in bogoslovje je končal v Ljubljani. Bil je katehet, pozneje spiritual semenišča in nazadnje je postal stolni kanonik. Kot spiritual je predaval bogo siovcem o cerkveni umetnosti in leta 1885 spisal in založil knjigo: »Stavbinski slogi«, ki je prva slovenska knjiga ki obdelava zgodovino arhitekture. S to knjigo je Flis tudi ustvaril temelj slovenski arhitekturni terminologiji. Drugo njegovo delo je: Umetnost v bogočastni službi«. Tu obravnava zgodovino cerkvene opreme. — Bil je tudi predsednik Društva za krščansko umetnost. Leta 1907 je vodil popravo stolnice, leta 1912 pa je dal na svoje stroške postaviti na pročelje dva kipa (sv. Tomaža Akv. in sv. Antona Bonav.). Ljubljana danes Koledar Danes, ponedeljek, 10. maja: Antonin. Torek, 11. maja: Franjo. Kožno službo imajo lekarne: Piccoli, Tyrševa ce«ta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste. Drama: Zaprto. Opera: Zaprto. Kino Union: V senci giljotine. Kino Sloga: Rose Marie. Kino Matica: Noč s cesarjem. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje dobavo raznega materijala, cementnih cevi, lesa, cementa in litoželeznih izdelkov. Interesenti se opozarjajo na razglas v Uradnem listu kos 36, z dne 5. maja 1937 III. Ret. VI.-2. Posetnikom kina Union sporoča uprava, da je žreb prisodil prosto vožnjo v Lurd onemu obiskovalcu, ki je ob ča6U predvajanja filma »Lurd v žaru svojih čudežev« kupil karto Rdečega križa serija 83, št. 004. Lastnik te vstopnice naj se blagovoli javiti upravi. Zaprta ulica. Mestno poglavarstvo opozarja občane, da je Kobaridfika ulica od Vošnjakove do Smoletove ulice zaradi popravila ceste za kak teden dni zaprta Kopališko zdravljenje vojnih invalidov. Mestno poglavarstvo opozarja vse vojne invalide, bivajoče v občini ljubljanski, na razpis o kopališkem zdravljenju vojnih invalidov, nabit na mestni uradni deski. Vse obiskovalce nocojšnjega koncerta Glasbene Matice ljubljanske, na katerem se bo izvajal v počastitev spomina blagopokojnega ravnatelja Ma- 1 ff Mestne občine ff teja Hubada Mozartov Requiem, opozarjamo, da je začetek točno ob pol 9 uri zvečer. Requiem izvaja: jo solisti: Zupevčeva, Bernotova, Banovec in ravnatelj Betetto, na orglah sodeluje prof. Ravnik Janko, zborovske točke izvaja celotni mešani zbor aiwbM« Matice ljubljanske, orkestralni part pa pomnoženi operni orkester. Dirigira ravnatelj Mirko Polič. Opozarjamo, da koncert še ni razprodan, da SQ,se>deži v«eb vret še na razpolago v knjigarni Gja^tienp Matice do 6. ure zvečer ter od pol 8 dalje v veja filharmoničnega poslopja. Čestilce in prijatelje Mateja Hubada vljudno vabimo. Delo samo pa j« umetnina svetovnega slovesa. Posebno opozarjamo tudi na tiskano besedilo, ki se dobi v predprodaji. * K I N 27-30 SLOG /V Premitrai Loretta Jonug ln Bobert Tsjlor naj lepil Umski jjubavnl par v prekrasni liubeieositi romanci Demon ljubezni (Iz dnevnika sobane«) UNION Veletllm is dobe francoske revolucije V senci giljotine Ronald Colman, Elizabeth Allan Sadi Izredne dolžine filma predstave Ob 16, 18.46 ln 21.15 TEI. 21-24 MATICA Ljubljana. 10. maja. Po točki 8 čl. 5 pravil Zveze mest kraljevine Jugoslavije, ki so bila sprejeta na Zvezni skupščini dne 9. XII. 1935 na Sušaku, spada med naloge Zveze tudi izdajanje ali pomoč pri izdajanju publikacij o ekonomskih socialnih in kulturnih vprašanjih mestnih občin in izdajati lastno glasilo ali pa podpirati interese Zveze mest s pomočjo drugega lista, ki se bavi s vprašanjem mestne samouprave. Izdajajnje lastnega glasi Is pa je predvideval tudi že prejšnji pravilnik Ze v letu 1Š30 je bila v smislu sklepa poslovnega odbora Zveze mest z dne 19. X. 1929 proglašena revija dr. Milislava Stojadinoviča, takratnega podpredsednika belgrajske mestne občine, z naslovom »Savremena opština«, za Zvezino glasilo in je prejemala zato visoko letno subvencijo od Zveze mest. Ker pa so zaradi zasebnega lastništva in uredništva tega lista nastale težkoče in so se pritožbe članstva množile, ae je Zveza mest kmalu nato začela baviti z mislijo, izdajati svoje glasilo. Na skupščini Zveze mest dne 22. X. 1933 v Novem Sadu je bilo sklenjeno, da se sodelovanje s »Sa-vremeno opštino« prekine in začne izdajati lastno glasilo. Izvršitev tega sklepa pa se je odlagala, sklep se je celo spremenil, dokler ni skupsčina Zveze mest v Cetinju dne 20. IX. 1936 sklenila definitivno, da se 1. IV. 1937 prekine razmerje s »Savremeno opštino« in začne izdajati lastno glasilo. Poslovna uprava in predsedništvo Zveze mest je imelo samo nalog, da ta sklep izvrši. To se je tudi zgodilo in so vse priprave končane Novi list »Mestna občina« začne zdaj izhajati kot Zvezino glasilo v uredništvu in upravi Zveze mest, in to z aprilom 1937, takoj, ko potrdi skupščina tozadevni pravilnik in proračun. Neki brezpomembni tedenski listič se je pred kratkim zaletel v ljubljanskega župana, češ da je storil neodpustno napako, ker je na seji Zveze mest podpiral misel lastnega glasila Zveze mest, ki da bo odslej nadomestoval našo »Kroniko«. Pisec je bil gotovo slabo informiran, kajti »Kronika« bo še pravtako in v istem obsegu ter z enako vsebino izhajala dalje; menjala je le svojega založnika (Učiteljska tiskarna). Glasilo Zveze mest pa tudi ne bo nikak konkurent »Kroniki«, ker ima Zveza mest dejansko svoje glasilo že od leta 1930 dalje in se je le način založbe in uredništva spremenil, ne glede na to. da je obseg novega lista Zveze mest skoraj povsem drugi, kot je »Kronika«. saj bo prinašal poleg službenega dela Zveze mest predvsem članke splošno - kulturnega, obč.-gospodarskega. finančnega, tehničnega in podobnega značaja, medtem ko je »Kronika« urejevana po povsem drugih vidikih in si zato ne eden ne drugi list ne moreta konkurirati. Sklep Zveze mest. da izdaja lastno glasilo, je še tem bolj upravičen, ker je komunalna literatura v naši državi zelo visoka in je nujno potrebno, da si Zveza mest ustvari lastno službeno glasilo, kot ga imajo že davno vse druge države, tako da ne bo odvisna od glasila privatnega založnika in uredništva, na čigar pisanje r.f imela Zveza ni-kake ingerence, dajala pa je letno visoko subvencijo 60.000 Din. Da se ta nedoetatek in slabo poslovanje odpravi, je bil storjen omenjeni sklep skupščine v Cetinju. Naloga predgedništva in po-lovne uprave Zveze mest je bila, da se ta sklep na čim ekonomičnejši in praktičnejši način izvrši — in ta naloga se je izvršila. Od tu in tam Avstrija : Ljubljana 2:1 (2:0) Veseli film lz dobe velikega Napoleona Noč s cesarjem Jennv Jugo. Richard Romanowtk? Danes predstava samo ob 16. on, obe veoemi predstavi odpadeta vsled koncerta. Predstave samo v slogi ob 1«, 19-16 ln 21 16 Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije, podružnica v Ljubljani, ima v torek, 11. maj t. 1. ob 8 zvečer svoj redni občni zbor v dvorani Rokodelskega doma. Poleg porodil in volitov je na dnevnem redu predavanje o novih socialnih zakonih. Lovska razstava na pomldaanskem velesejmu r Ljubljani bo v paviljonu »M«. Poseben odbor, ki skrbi za prireditev, je v imsnu Zveze lovskih društev razposlal svojim društvom in privatnikom posebne okrožnice z natančnimi navodili za zbiranje in pošiljanje razstavnega materiala in zlasti trofej. Zavarovanje predmetov je že sklenjeno z Jadransko zavarovalno družbo in stopi avtomatično v veljavo, ko so predmeti odposlani. Zavarovalnino, kakor je določina po dboru za mednarodno razstavo v Berlinu, nosi Zveza. Vsakdo pa more zavarovalnino na svoje stroške poljubno zvišati. Vsako društvo bo imelo za svoje področje zaupnike, ki bodo z delom in nasvetom pomagali razstavljalcem. Vsi naj se točno ravnajo po navodilih okrožnic, da bo delo gladko poteklo in da bo kratek čas do otvoritve izrabljen. Do srede maja mora biti razstavni material v rokah odbora, da ga bo mogel razporediti in razmestiti. Tudi program razstave je bil razposlan in tudi že objavljen. — Važno pred vsem je, da zbere razstava čim več značilnih trofej ter vseh predmetov domačega izvora, ki so kakorkoli z lovom v zvezi, tako starinskega orožja, lovske opreme in orodja, lovske umetnosti, starinskih lovskih najdenin (izkopin), značilnih doma narajenih pasti za lovljenje razne divjadi od pahov do Sklopov in sl., ker so mnoge teh pasti domači izumi Poglejmo častitljive lesene hiše naših hribovcev, kjer so čisto pozabljeni dragoceni predmeti našega lovstva in neznane trofeje, ki nam lahko prlneso svetoven sloves in reklamo za naš tujski promet. Pokažimo svetu, kaj imamo, da nas bo upošteval, Kdor čaka, ta pričaka. Staro pravilo, ki se je danes ponovno obneslo! Česa smo čakali? Ne morda srečk »Državne klasne lutrije«, ampak lepega vremena. Toliko časa smo se otepali napadov na srednjeevropsko togo dostojanstvo, s »Ti-varji«, z angleškimi površniki, z gasilskimi čeladami, z opremo sv. Florijana, s sredstvi, ki jih je bilo za prvo silo postavilo človeštvu na razpolago iznajdljivo, k razmišljanju in tuhtanju nagnjeno človeštvo. Danes {»opoldne smo dočakali, česar smo se bili skozi vse dolge, puste mesece, ko nam je bila skozi okenske okvirje silila v sobe jesenska megla, zastonj veselili in nadejali. Mogočni Apolon, bog solnca in lepih umetnosti (med njimi moramo contra ideologiji slavističnih in kulturnoumetnostnih seminarjev na vsem svetu omeniti tudi nogomet) nam je prikazal veselo, pomladansko radostno pokrajino, — po dolgem, dolgem času. po dneh obupavanja, po dneh obupnega čakanja, po časih, ki so bili tako sivi, kakor e plesnijo pokrita obleka nepazljivega carinika. Kamniške Alpe, v katerih so pri alpinističnih podvigih zadnjih deset let mlajše generacije tako sigurno tolkle po buči germansko ekspanzijo na jug, — te Kamniške Alpe so prisotne razpoloženju današnjega ljubljanskega mesta pokazale svoje pravo lice. Snega dovolj, snega čez glavo dovolj I Dovolj za smučarje, ki mislijo o Binkoštih potovati v kraje, kateri, človeškim nogam in motorističnim pripomočkom dandanašnji še niso povsem pri roki. Dolgo se nismo z očmi mudili ob tem neprijaznem prostoru; ob prizoru, ki nas je tako živo spomnil stare rimske fraze o gorovju: »Foe-ditas Alpium.« Na levi strani nas je ob današnjem sijajnem vremenu izzivalo prekrasno zidovje Stadiona. Tam je tako lep prostor za opazovanje slehernih tekem, lahkoatletskih, telovadnih, nogometnih. In ta prostor je dandanašnji skoro neizrabljen II Vile, ki so nam po svoji omejeni sposobnosti omejevale pogled proti surovemu, barbarskemu severu, se ponašajo z arhitektoniko, ki bi delala čast vsakemu nemškemu kulturnemu časopisu. Ura je hitela z obema kazalcema 1 Z levim bolj kot z desnim seveda! Ob pol treh sta se pri-kazali_ na travniku, ki bi lahko zahteval racionalnejše oskrbe, prvi dve moštvi: SK Ljubljane rezerva in prvo moštvo SK Kranja. Kakor znano, je prejšnjo nedeljo SK Kranj zmagal nad Ljub-ljanino rezervo z 2:1. Ob tej priliki smo bili slišali — in to se je tekom današnje tekme tudi pokazalo! —, da je Ljubijanina rezerva v Kranju ob. svojem krstnem nastopu nezasluženo izgubila. Danes se je rezerva rehabilitirala v meri, ki je prešla pričakovanja mladostnih kibicev. Rezultat 8:1, ki je bil dosežen brez posebnega truda, menda dovolj zgovorno pripoveduje o resničnih sposobnostih enega in drugega moštva. Hkratu pa potek dogodkov lahko opozori našo sodnike, ki se spuščajo iz metropole, da je treba biti v krajih, ki leže zunaj središča, presneto pazljiv, — pa ma-gari ne glede na lastno dragoceno kožo! Sodniško dostojanstvo ne sme nikoli poznati ne Damoklejevega meča, ne Scile in Haribdel Ta stavek je treba dobro pregruntatil Malo po četrti uri sta nastopila glavna dva partnerja, partnerja, za katera smo v dnevnem čsopisju našli dovolj reklame —: pred tekmo seveda! Bila sta to Austria in SK Ljubljana, naš edini slovenski zastopnik v ligi — za letos!! Moštvi sta nastopili v tehle postavah: Austria: Kolitsch. Melisnigg-Krontmeyer; Schimek-Serainigg-Rieder; Berginz-BrUnner-Pon-tasch-Kommhofer-Fronek. Ljubljana pa: Logar - Šiška - Bertoncelj; Slapar-Pupo-Boncelj; Janežič-Lah-Makovec-Grintal- Llubliansko gledališče DRAMA Začetek ob osmih. Ponedeljek, 10. maja: Zaprto. Torek, 11. maja: »Dr«. Izven. Gostovanje g. Dušana Radenkoviča, člana belgrajskega Narodnega gledališča. Znižane cene od 20 din navzdol. Sreda, 12. maja: »Peter in Aleksej«. Premiarski abonma. Četrtek, 13. maja: »Rivala« Red Četrtek OPER A Začetek ob osmih Ponedeljek, 10. maja: Zaprto. | Torek, 11. maja: Zaprto. Sreda, 12. maja: »Vesel: studenček«. Red Sreda. Četrtek, 13. maja: »Plamen«. Red C. »Dr« uspela komedija B. Nušiča se ponovi v drami v torek, 11. t. m. V glavni vlogi Zivote Cvi-; joviča gostuje prvak belgrajske drame g. D. Uaden-j kovič, ki je najboljši karakterni pred6tavljalce po-: pularnih Nušičevih tipov in kot tak ljubljenec publike. Te dni gostuje v Zagrebu v ;-Dr< in s Sati-nom »Na dnu«. Predprodaja vstopnic je pri operni 1 blagajni. Cene oo znižaue, Pepček. Naše najboljše moštvo za prihodnje ligaške tekme!! V 12. min. je tolkel BrUnner 1:0 za goste, v 18. min. je zabil Kommhofer že kar 2:0. Šele v drugem |>olčasu je znižal po četrti minuti Grintal na 2:; — in pri tem je tudi'do konca ostalo! Austria ni moštvo visokega kalibra. Njena igra je v glavnem kopija igre dunajskih klubov, — samo, da to igro moštvo izvaja z manjšim znanjem, toda z večjo surovostjo. Napadu vsiljuje (včasih celo prav robustno) vse ideje certerhalf. Krili sta slabi. Najboljši njeni možje so: center-lialf. desni half, desni bek. leva zveza in desna zveza. Ostali ljudje so povprečne moči, ki pa — k sreči hkratu in k zavidanju — znajo svoje pomanjkljivosti šatiratl z zadostno ostrostjo in surovo odločnostjo. Ljubljana je povsem razočarala pred naslednjima ligaškima borbama. Napad ob tem razumevanju svoje naloge ni vreden pasje fige. Halflinija mnogo ne zaostaja po negotovih efektih. V obrambi je deloma »zadovoljile le »Švejk« Šiška. Sodnik g. Macurati prvi polčas prav dober, pozneje konsterniran. Jugoslavija I. Madžarska 1.1 :1 (1:0) Budimpešta. 3 maja. Včerajšnja tekma med Jugoslavijo in Madžarsko, ki se je zopet vršila po nekaj letih, je prinesla Jugoslaviji nad vse časten rezultat, golmanu Glaserju pa velikanski triumf in poj>olno rehabilitacijo za napade, katerim je bil v9postavljen zaradi dejstva, da se je preselil iz Belgrada v Zagreb. Igra Glaserja je bila nadvse sijajna in je nedeljeno žel odobravanje vsega na-vzočnega občinstva. Zanimanje za to srečanje je bilo v Jugoslaviji in_na Madžarskem velikansko. In se je tekme udeležilo preko 20.000 ljudi. Iz Zagreba je med drugim tudi odšel poseben vlak navijačev, dočim so morali Belgrajčani svoj poseben vlak odpovedati, ker se je prijavilo premalo ljudi. Tekma je bila odigrana na igrišču Hungarije. Tekme se je med drugimi udeležil tudi jugoslovanski poslanik v Budimpešti dr. Vukčevič z jugoslovanskim vojnim atašejem in celotnim osebjem poslaništva. Državni reprezentanci sta nastopili v naslednjih postavah: Madžarska: Szabo—Koranyi, Vago—Lazar, Tu-ray, Palotas- Sas, Cseh, Tcleky. Zsengeler, Titkos. Jugoslavija: Glase1-—Hiigl, Matošič—Lechner, Jazbec, Kokotovič—Tirnanič. Lojančič, Lešnik, Vu-jadinovič, Pleše. Uspeh Jugoslavije v Budimpešti pomeni velik uspeh, kajti Madžari so v mednarodnem svetu priznani igralci in bo brez dvorna neodločen rezultat, postavljen v Budimpešti, odjeknil po vsem športnem svetu. Jugoslavija II. : Madžarska II. 3 : 0 (0 : 0) Belgrad. 9. maja. Tekma med obema drugima reprezentancama Madžarske in Jugoslavije se je končala z lepim uspehom jugoslovanske B reprezentance. Tudi ta tekma je vzbudila mnogo zanimanja in se jo je udeležilo preko 6000 gledalcev. Gole za Jugoslavijo so zabili: Antolkovič, Šurdo-nja in Perlič. Izmed vseh igralcev moramo predvsem omeniti Šurdonjo, ki je s svojo neumorno in dobro igro dejansko vodil ves naš napad. Obe drugi reprezentanci sta nastopili v sledečih postavah: Jugoslavi: Mrkušič, Beloševič, Andjelkovič, Domorotckl, Jazbinšek, Kneževič, Glišovič, Šur-donja, Sekulič, Antolkovič in Perlič. Madžari pa v postavi: Kori, Kis, Joosz, Paz-mandi, Szak, Szalay, Koczis, K'«z. Szenredi. Finta in Haydu. Skoti na Dunafu Zanimanje za gostovanje učiteljev nogometa, ki so nastopili včeraj na Dunaju proti avstrijski reprezentanci, je bilo velikansko. Že sam sprejem škotskih igralcev v petek je bolj ličil na sprejeme znamenitih mož, ki so |>ostali zaslužni na kak drug način, ne samo z žogo Na kolodvoru je Škote sprejela več tisočglava množica, godba z »God save the King« fotografi in reporterji, z eno besedo, bil je sprejem, kot se ga pripravlja znamenitim možem. Tekma eama je prinesla neodločen rezultat 1:1, (0:0). Igra sama pa je zlasati v drugem polčasu nudila nadvse zanimivo in borbeno igro. Tekmo je sodil belgijski sodnik g. Langenus. Tekme za Davisov pokal Jngoslavija:Romnnija 5:0. Franeija:Norveška 2:0. Italija :M*naro 2:0. Nova Zelandija:Južna Alrika 1:1. Koliko zaslutijo pri nas tuji kapitalisti kaj redko slišimo. Eno takih podjetij, kjer delajo težke milijone, je rudniško podjetje, ki se imenuje »Trepča Mineš« v Srbiji. Lani je družba-lastnica samo v zadnjem trimesečju zaslužila 63 milijonov dinarjev, letos pa v prvem trimesečju že 56 milijonov dinarjev, ln ves ta denar je iztisnjen iz krvi našega delavca, koristi pa za naše gospodarstvo ne pomeni, ker gre v tujino. Pa »Trepča Mineš« ni edini tak primer. Inženirji iz vse države so zborovali v Novem Sadu. Poleg svojih stanovskih zadev so obravnavali tudi vprašanje elektrifikacije in zlasti visokih cen električnega toka. Menijo, da prinaša vsako odlaganje elektrifikacije veliko škodo našemu gospodarstvu. Zavzemajo pa se tudi za ustanovitev obrtnih šol v sedežih bnovin, v katerih naj bi se ^vzgajali strokovni mojstri. Na mesarski način so neznanci do smrti razrezali gozdarja gozdne uprave v Karlovcu Stevana Tepšiča. Kmetje so našli njegovo truplo ležeče sredi ceste pri Virginmostu. Ker so pri mrtvecu našli nedotaknjeno vse, kar je nosil s seboj, je gotovo, da je gozdar padel kot žrtev osvete. Neznanci so ga iz zasede napadli in z noži razmesarili. Zaseda je morala biti dobro pripravljena, ker gozdar ni mogel uporabiti revolverja, ki ga je nosil s seboj. Osem gozdarjevih otrok je sedaj ostalo brez skrbnikov, kajti pred kratkim jim je umrla tudi mati. Edini gozdiček pri rasi Široki pri Šibenika so posekali okoliški kmetje iz jeze, ker jim Širo-čani niso pustili v gozdu sekati. Že več let so ei bile okoliške vasi v sporih zaradi gozdička, ki bo ga kmetje iz Širokov smatrali za svojega. Ker okoličanom na noben način ni uspelo, da bi si ga vsaj del priborili, ga niso hoteli privoščiti tudi drugim. Ko je bil gozdni čuvaj odsoten, se je zbrala truma kmetov in v nekaj urah posekala gozdič, ki je bil dolg en kilometer. Čeprav so bila drevesa le redko zasajena, vendar je škoda toliko večja, ker daleč naokoli ni nobenega gozda več. Trikrat je ? osmih dneh gorelo v prekmurski vasi Panovci. Kmetu Ivanu Hariju je ogenj uničil gospodarska poslopja z vsemi zalogami slame in sena. da je utrpel 60.000 din škode. Naslednjo noč se je rdeči petelin pokazal pri njegovem zetu Ivanu Krčmarju. Zgorela mu je hiša z gospodarskimi poslopji, vsa živina in poljski pridelki. Z njima deli kot tretja žalostno usodo pogorelca posestnica Frančiška Hari. Tudi njej je pogorelo gospodarsko poslopje. Vsi trije pa niso imeli ničesar zavarovanega. Prepogosti požari prepričevalno govore, da požari niso slučajni, temveč podtaknjeni. Orožniki pridno iščejo požigalca. Tudi v Sarajevu je nekaj odmevalo zaradi smučarske polomijade na planini Jahorini. Prireditev je organiziralo planinsko društvo »Roma-nija«. Pred dnevi pa je sarajevska zimskošportna podzveza kaznovala ta klub z izključitvijo in utemeljila 'svoj sklep s tem, da je društvo kot organizator zveznih tekem na Jahorini pozabilo na obljube, ki jih je dalo, ter je vse priprave urejevalo z vidika zasebnega žepa. Klub torej ni smatral organizacije izleta kot častno dolžnost. Podzveza ga je zato izključila in poslala svoj sklep v odobritev zimskošportni zvezi v Ljubljani. Slednja je odlok sarajevske podzveze potrdila. Pred nekaj tedni je na Sušaku umrl lesni 9 indnstrijec in trgovec Josip Premrou iz Martinjaka pri Cerknici. Dolgo let je živel na Sušaku in se tam skoraj pohrvatil. Njegovi dediči so podedovali veliko premoženje, vendar so se spomnili tudi drugih, 620.000 dinarjev so darovali za sušaške študente, revne otroke in sirote. Za reveže v rojstnem kraju pokojnika v Martinjaku, s katerih žulji je.rastla in še raste gospodarska veličina te rodbine, pa so dediči poslali 10.000 dinarjev. Poročilo hidrotehničnega oddelka gradbenega ministrstva o stanja povodnji dno 8. maja 1937. Zadnjih 24 ur je Sava v gornjem toku pri Krškem m Zagrebu padla, pri Zagrebu za 30 cm, pri Sisku stagnira; pri Jasenovcu je narasla za 9«m, pri Brodu, Šabcu in Rači pa narašča za 9 cm, pri Sremski Mitroviči je narasla za 8 cm, pri Belgradu je padla za 8 cm, pri vodostaju 62 cm pod maksimalnim. Desni pritoki Save padajo. Tako je Kolpa pri Karlovcu padla v zadnjih 24 urah za 65 cm, Una pri Novem za 12 cm, Vrba« pri Banjaluki za 26 cm, Bosna pri Doboju za 9 cm, medtem ko je Drina pri Zvorniku narasla za 5 cm. Ker je deževje v zgornjem toku Save prenehalo, je pričakovati padanja Save v gornjem toku in neznatno naraščanje v srednjem in gornjem toku. Stanje v poplavljenih krajih ob Savi se je zaradi močnega dežja še poslabšalo. Nasipi organiziranih in urejenih vodnih zadrug so zunaj nevarnosti' Velika Morava je v vsem toku neznatno narasla. Pri Cupriji za 6 cm, Donava na področju naše države še nadalje pada. povprečno za 9 cm. Po vodostaju Donave in njenih pritokov je pričakovati nadaljnje padanje pod Belgradom. Včeraj je ponekod de-zevalo v porečju Donave, Save in Velike Morave, do 11 mm (Belgrad) in 18 mm (Kraljevo). Z dovoljenjem ministrskega sveta bo generalno ravnateljstvo drž. železnic nabavilo iz tujine več posebnjh vagonov za sadje, oglje in beucin. Prva partija bo štela 20 posebnih vagonov za prevoz presnega sadja, vagonov, kakršnih naše državne železnice niso imele. Čeprav so ti vagoni železni, so lažji, ker imajo samo dve osi. Pri nabavi se je posebno upoštevalo to, da bodo ti vagoni s posebnimi napravami omogočili neprestano zračenje. Razen teh posebnih vagonov za presno sadje bo generalno ravnateljstvo kupilo še 15 posebnih vagonov za oglje in 40 cisternskih vagonov za bencin. Vsi ti vagoni so opremljeni s tako imenovano Božičevo zavoro in bodo popolnoma ustrezali zahtevam mednarodnega prometa. Svojega soseda je ubila kmetica Jalia Posavec iz Novega Marofa, ker ji ni pustil, da bi gnala svojo živino preko njegove njive. Kmetica je šla s srpom v roki, njen sin pa je gnal krave. Ko sta prišla do njive Ladislava Piškora, sta hotela živino pognati preko nje. Ker kmet tega ni pustil, se je vnel prepir. Razjarjena kmetica je s srpom mahnila po Piškorju in mu z enim udarcem razparala bok in pljuča. Kmet je nato v bolnišnici umrl zaradi hude rane in prevelike izgube krvi. Nemj-orški župan La Gnardia je star znance Reke in tamošnjih Hrvatov. Bil je sicer rojen v Južni Ameriki na fartni, vendar je svoja mlada leta preživel na Reki. Mož je naredil svojevrstno karijero, ki jo je kronal z izvolitvijo za župana največjega mesrta na svetu. Iz Reke je šel v Ameriko, tam študiral, vendar pa si je moral vsakdanji kruh služiti na iznajdljiv način. Nekaj časa je služil kot godbenih po lokalih, pozneje pa je postal tolmač za hrvaščino pri izseljenskem uradu na Ellia Islandu pri Newyorku. S tem lažjim zaslužkom je končal 6voje študije in si ustvaril pot, po kateri se je povzpel do županskega stoka. Jetniki s 33 Hudičevih otokov »V prvi vrsti ukažite, da nama prineso nekaj jedi in pijače, ker sva popolnoma zdelana in onemogla.« Poveljnik je pozvonil in že je stopil v sobo mlad črnec v čuvajski uniformi. »Tudi to je dečko, na katerega bi se mogel zanesti,« je pristavil poveljnik Muddu, ki ie med tem že posadil Bucka v udoben naslonjač, »la dečko bi tudi šel za mene v ogenj in vodo, kaj ne John?« »Da, gospodar!« je potrdil črnec. Zasvetili 60 ee mu beli zobje. »Pojdi, John. pobrigaj se sedaj, da bo dosti jedi in pijače. Prinesi malo več sem, za ta dva... Poišči ono močno črno vino, ki je bilo namenjeno meni.. Pojdi, podvizaj se ...« »Razumem, gospodar! je dejal črnec in že odhitel. Zdravnik Mudd se je med tem bavil z Buckom. Po toliko in toliko letih je sedaj na njem prvikrat spet preizkušal svoje zdravniško znanje. Skrbno ga je pregledal, nato pa dejal: »Hvala Bogu. nič ni nevarnega. Skrušilo ga je to trpljenje, ki sva ga oba preživela, posebno pa lakota in žeja.,. Upam, da bo čez nekaj ur 6pet popolnoma pri močeh.« »Spravili bi ga v zadnjo 6obo, ako hočete,« 6e je trudil poveljnik. »Dobro, toda prej naj se malo pokrepča.« Črnec John se je med tem že vrnil. Prinesel je ogromen pladenj in na njem skodelo juhe, iz katere se je še kadilo, nekaj vrst pripravljenega mesa, kruha, močnate jedi ter nekaj steklenic črnega vina. . . Ko je Buck zaduhal vonj jedi, ah morda tudi iz kakšnega drugega razloga, je kar nekam oživel. Hotel se je dvigniti, toda bil je še vedno preslab. Padel je nazaj v naslonjač. Mudd je natočil čašo do vrha z močnim vinom in mu jo je podal k U6tim. »Pijte vi prej, gosjx>dar,« je napol glasno spregovoril Buck »Ne, ne. ti si tega mnogo bolj potreben, kot pa jaz.. Le pij!« Buck je v dušku zvrnil kozarec. Vino je hitro delovalo. Oči so Bucku naenkrat vse bolj živo zaigrale, na lica je f>očasi prihajala spet rdečica, njegovi sključeni udje so sc sprostili, kakor da je vanje dahnilo novo življenje. Zdravnik Mudd mu je pomagal do mize, kjer mu je fonudil jedi. Ko je prestradani jetnik piotešil lakoto, ga je Mudd odvedel v zadnjo sobo ter ga spravil v posteljo. Nato se je šele jx>krepčal tudi Mudd sam. V sobi. ki je bila namenjena zanj, je bilo pripravljeno sveže perilo in še nekaj, česar je bil še bolj vesel — priprave za britje 2e leta in leta se ni bril in bil je izredno dobre volje, ko ?e mu je zopet nudila prilika za to. Nad stvarmi ki jih toliko časa ni videl, se je veselil kot otrok Ravno, ko se je bril, je prihitel k njemu v sobo črnec John z naročilom: Poveljnik mi je zapovedal, da vas vodim v kopalnico. Tam se iKiste malo osvežili.« Gladko obrit in skopan ter čisto v novo preoblečen je stal zdravnik Mudd poleg poveljnika jetnišnice ter obenem z njim gledal skozi okno proti vojašnici, kjer so napravili okop>e črni čuvaji. »Ali so še vedno tako bojno razpoloženi, kakor so bil' v začetku?« je vprašal zdravnik Mudd P°* veljnika. »Pa še kako!« je odvrnil ta. »Ko so zvedeli, da stari kaznilniški zdravnik Mc Intryre umira, so odpovedali fiokorščino in se zabarikadirali v 6voji vojašnici.« »Ali ste sploh kaj ukrenili proti njim?«_ »Poslal sem k njim jx>sredova!ce. da bi jih pregovorili in šli spet na svoj posel. Celo zapretil sem jim. pa vse skupaj ni prav nič pomagalo. Zad- I nje ča6e se zdi, kaikor da so pobesneli. Nihče se | jim ne sme približati, ker prete. da bodo vsakega, kdor bi hotel v njihovo bližino, ubili.« »Naj bo, kar hoče. mi rabimo ljudi, ki nam bodo pri našem jx>slu pomagali,« je odločno dejal zdravnik Mudd. »Bojim se. da jih v vsej kaznilnici ne bomo mogli najti.« »Poizkusili bomo!« Poslednje besede je zdravnik Mudd spregovoril s tolikšno odločnostjo, da 6e mu poveljnik ni mogel niti zoperstavljati. »Ali imate kakšnega bolniškega strežnika?« je vprašal Mudd. Poveljnik je nekaj časa molčal in razmišljal, nato p>a je vzdihnil: »Na žalost, nobenega nimam!« »To je težko, res težko. Pa vendar, poglejmo...« Medtem je že odprl vrata v sobo. kjer je ležal Buck. »Halo, Buck. ali si se že kaj popravil,« »Zdaj 6em zopet popolnoma pri močeh, gospodar. Počutim se tako čilega in zdravega, kot nikdar prej!« »Hvala Bogu,« se je oddahnil Mudd ter pristopil k Buckovi postelji. »Sedaj hitro vstani... Morava opraviti težko dolžnost.« »Takoj, gospodar. Takoj bom nared.« Zdravnik Mudd se je vrnil v sobo, kjer je pustil prej poveljnika. »Ali bi mi mogli dati nekaj orožja?« se je obrnil k njemu. »Kolikor hočete. Kaj pa rabite?« »Dober samokres zase in puško za Backa.« »T&koj bom ukazal, da vam to pripravijo.« Že je pozvonil ter dejal Johnu, ki se ie na zvenenje hitro pojavil v sobi: »Hitro mi prinesi nov samokres in puško z nekaj deset nabojev.« . »Razumem, gospod poveljnik!« je kratko dejal mladenič in že odšel. Hitro se je vrnil ter prinesel samokres in puško. Zdravnik Mudd je nekaj časa ogledoval orožje, nato pa zadovoljno prikimal: »Dobro je. Če Bog da, nam bo usjjelo.« Medtem so se že odprla vrata zadnje sobe in ob njih se je p>oiavila koren jaška postava Bucka. Ko se je približal smeje Muddu, je dejal: »Sedaj sem pripravljen, da greva, kamorkoli hočete.« »Ali 6e počutiš dovolj krepkega?« »Bolj kot kdaj prej!« »Dobro, Buck,« je zadovoljno pristavil Mudd in potrepljal svojega zvestega tovariša jx> rami. Poveljniku pa je dejal: »Če hočem imeti usp>eh pri svojem delu, moram marsikakšno stvar storiti tudi brez vašega predhodnega odobrenja in ne da bi se prej z vami sporazumel.« »Napravite, kar se vam pač zdi najbolj pametno. Ukažite, karkoli se vam zdi potrebno. Za vse bom no6il odgovornost jaz.« »Hvala, gospod poveljnik, da mi toliko zaup>ate. Bodite prepričani, da tega neomejenega zaupanja ne bom zlorabil!« Podala sta si roke in se prisrčno poslovila. »Vzemi puško, Buck, in pojdiva!« je še dejal zdravnik Mudd. Črnec ni ničesar spraševal. Le poslušal je, kar mu je rekel Mudd. In odšla sta. Poveljnik je dolgo časa gledal za njima, dokler mu nista izginila izpired oči. »Bog daj, da bi uspela,« je še pošepetal sam zase. »Ce se tema dvema ne posreči, potem je vse izgubljeno. Potem res ne vem, kaj bi storil.« Mudd in Buck sta bila kmalu na drugem koncu dvorišča in 6ta se že približala vojašnici, v kateri so se zabarikadirali črni up>orniki. Skozi razbito okno je počila puška. Črni čuvaji 60 hoteli ta dva prestrašiti. »Ne streljajte!« je zaklical zdravnik Mudd. »Midva sva vaša prijatelja!« Niti za trenutek se nista ustavila... Sla sta kar naprej proti vojašnici. »Slovenski dom* mh»iA rsak delavnik nb 12 Mesefina naroftnina 12 Din za Inozemstvo 2S Din DrednlStvo: Kopitarjeva alica BflTL Telefon 2994 in 2996. Uprava; Kopitarjeva Telefon 2991 Za jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: K. Ce& Izdajatelj; Ivan Rakovce. Urednik; Jože Količek. odredbami, za katere bi potreboval celo legijo novih paznikov, da bi pwomet p>otekal v redu. Kljub temu se najdejo ljudje, ki vidijo smešno stran te zadrege. Tako je bilo videti te dni postavnega gospoda, ki jo je mahal golorok, z zavihanimi hlačami, z ovratnikom in kravato za pasom in na hrbtu z napisom: »Na poti do moči in lep>ote. Peš iz Hammersmitha v Oldgate.« Na drugem mestu je bila zopet gruča mestnih uradnikov v kratkih platnenih hlačali, z obleko v nahorbtnikih, na katerih so imeli pripete tablice z rdečimi napisi: Pionirji telesne okrepitve. Tako se v londonski prometni stavki zabava pet milijonov ljudi in čaka, kdaj 6e bo mrtvi promet spet zganil. (g) V Nemčiji se jim tudi starega, zavrženega papirja predeljujejo Zvonovi kličefo: ,(Svobodnjaki Švice, i tako so v nedeljo, 3. maja.zvonovi slovesno oznanjali prebivalcem švicarskega okraja Glarisa. In res, pričeli 60 prihajati kmetje, obrtniki, trgovci, težaki, drvarji in pastirji iz najoddaljenejših gorskih vasi in najbližje okolice, tako da se je do desetih nabralo okoli 10.000 fantov, mož in starcev. V rokah so imeli meče vseh mogočih oblik in starosti, znamenje volivne pravice in 6vobode iz pradavnih dni. Zbrali so se na glavnem trgu v Olarisu, kjer je bila postavljena ogromna tribuna v obliki elipse. Ob desetih so zop>et zvonovi oznanili pričetek te tako zvane »Landsgemeinda«. Občinski in okrožni odborniki so prišli v sprevodu, ki ga je spremljala telesna straža v starodavnih zgodovinskih unifor mah. Postavili 60 se na oder sredi tribune in predsednik, Landamman, je imel začetni govor, ki 60 ga ga v takihle mlinih zopet drobe in v novega. pridite na posvet!" vsi poslušali zelo sjjoštljivo, s klobuki v rokah. Nato so vsi 6 prisego potrdili 6vojo zvestobo do 6tarih pjostav in volitve so se zaključile z razgovorom o najnovejših zakonih o lovu divjačine in rib ter dru-hij krajevnih potrebah. Na vrsto je prišel tudi proračun. To je edini in morda zadnji ostanek nekdanjega splošnega načina volitev in zborov v švicarskih okrožjih, ko so ljudje z dviganjem rok volili svoje odbornike, ko je vsak, tudi najmlajši volivec, imel pravico povedati svoje mnenje in predloge, ko so morali predsedniki m odborniki javno dajati račun o svojem delu, ko so tako vsi skupno delali zakone za svoje okraje in volili zastopnike za zvezni odbor. To so ostanki pwave ljudske demokracije, ki je poznala in priznavala božje in svoje postave. (g) Po bojih, ki 60 zadnje čase divjali pri Eibarju v Španiji. Elizabeta, najskromnefša angleška kratica Pariška modna umetnica Madame Berthe že delj časa živi v buckinghamski palači v Londonu, kjer neumorno od jutra do večera urezuje, pomerja in šiva obleke za kraiico Elizabeto obleke, ki jih bo nosila ob kronanjskih svečanostih. Saj je pa tudi treba napraviti 40 oblek, za 40 raznih prilik med kronanjem. Kraljica sama je vsak dan jx> več ur na razpolago svoji umetnici šivilji, ki 6e takole izraža o tej visoki odjemalki. »Se nikdar nisem imela opraviti 7 dostojneišo gospo, ko* je prva gospa britskega imperija. Ne glede na vsa modna pravila mi strogo brani delati preveč pregloboke izreze za vrat pri večernih oblekah. Niti kratkih rokavcev mi pri teh oblekah ne pusti delati, kaj šele brez rokavov, dasi imam p>o-6eben recept za izdelovanja le-teh. Opomba, da bi pa v teh oblekah imela razgaljen hrbet, jo je naravnost raztogotila. Tako sem morala narediti večerne obleke brez vseh njihovih bistvenih delov. Samo kraljica si lahko privošči tako kljubovanje modnim zakonom.« Bolj kot vseh teh 40 večernih oblek in celo bolj kot nedopovedljivo krasni plašč za kronanje, ki je iz najdragocenejše svile pravljično vijoličaste barve z všitimi zlatimi rožami, veseli kraljico obleka iz turkiza. Ta je najpreprostejša od vseh in v njej se bo kraljica počutila najsrečnejšo žensko na svetu, tako ji to blago ugaja. (g) 5 milifonov ljudi čaka na avtobus Nekaj dni že kaže London posebno lice; a ne zaradi kronanjske mrzice, ki ga je prijela, marveč zaradi stavke autobusov. Ker imajo autobusni uslužbenci fond enega milijona funtov, 6 katerim se lahko perživljajo, bi ne bilo nič čudnega, če si bi privo-voščili precej dolgo stavko. Toda posledice te stavke so tako nepričakovane, da bodo oblasti morale jx>-skusiti vse, da jo ustavijo. London je brez autobusov mrtev. Če pomislimo, da je okrog 6000 autobusov po 56 sedežev, si lahko predstavljamo, kakšna mora biti gneča po ulicah radi ogromnega števila taksijev, ki so *ako zoptet prišli v veljavo in radi pešcev, ki taKsija ne morejo dobiti ali 6i ga privoščiti. Zato pa je tem večji naval na jx>dzemske železnice, kjer so morali nekatere male postaje kratkomalo zapreti, da so preprečili naval. Londonski autobusi so porabili dnevno okoli 250.000 litrov bencina; vsa vozila, ki so pa sedaj prišla na njihovo mesto, pa porabijo petkrat več. Lahko 6i je torej misliti, kako neznosen in, škodluv mora biti zrak, ki ga tako kvarijo, kar daje velike preglavice raznim higijenskim ustanovam, še večje skrbi pa ima Scotland Yard s svojimi varnostnimi Radio Podroben program ljubljanske in vseb e»roj>-iikih postaj dobile * najboljšem in oajrenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo deset dinarjev. — Programi Radio Ljubljana Ponedeljek. 10. maja: 12.00 Majniški sprehod (plošča) — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Ca», spored, obvestila — 13.15 Citruške in mandolinistične točke (plošče) — 1-4.00 Vreme. borza — 18.00 Zdravniška ura: O sladkorni boltzni (g. dr. Ivan Matko) — jg.20 Glazunov: Stenka Razin, simfonična pesnitev (plošče) — 18.40 Maksim Gorkij (g dr. Nikola Preobraženskij) — 19.00 Cns, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Belgrad v ilirskem pokretu (dr. I. Nevestič) — 19.50 ZanimivORti — '20.00 Rezervirano za prenos — 22.00 Ca«, vreme, poročilo, spored — 22.15 Zvoki T oddib (Radijski orkester). Torek. 11 maja: 11.00 Šolska ura: Kdo je naš največji sovražnik (predava v mlad. zaščitnem smislu K. V. Jagodič) — 12.00 Virtuozi (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Cas, spored, obvestila -- 13.15 Radijski orkester — 14.00 Vreme, borza — 18.00 Pesmi iz Istre — 18.40 Pregled današnjega stanja Islama (g. urednik Fr. Terseglav) — 19.00 Cas. vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nao. nra: Meštrovičev Vidovdanski hram (Branko Mašič, knjii.) Zagreb — 19.50 Zabavni zvočni tedr.ik — 20.00 Gotovac: Koleda (plošča) — 80.20 Violinski koncert Roberta Soetensa s sprernljevanjem Orkestral. društva Glasbene Matice. -Uvodno besedo bo govoril g. prof. L. M. Škerjanc. — 22.15 Lahka glasba (Radijski orkester). Drugi programi Ponedeljek, 10 maja: Belgrad: 20.00 Romanski večer — 21.00 Poljudne pesmi — 22.20 Radijski orkester — Zagreb: 20.00 Cel. koncert — 20.30 Večerni koncert — 22.20 Plesna glasba — Dunaj: 19.25 Cavalleria R11-sticann — 22.20 Radijski orkester — Milan-Trst: 20.40 Pestra glasba — 21.00 Vokalni in instrumentalni koncert — 23.15 Plesna glasba —; HimBari: 21.00 Vokalni in instrumentalni koncert — 19 25 Gledališki večer — 20.10 Brnska filharmonija — ?2.2(l Plošče — Vartava: 10.S5 Violoneello — 21.00 Ir Ibsenovih '*ram — 2130 Plošče — Berlin: 20.10 Vojaška godba — Vratislava: 20.10 Red »Nemškega orla«, ki so ga v Nemčiji ustanovi* za zaslužne tujce-nemške državljane. Naročajte Slovenski dom! Sodba velikega gledališkega režiserja Reinhardta: Film, umetnost, umetniki Maxa Reinhardta pozna vsakdo, kdor se je malce resneje ukvarjal z modernim gledališčem, katerega si brez Reinhardta ne moremo misliti. Vse grandiozne uprizoritve Shakespeareja, Hoff-mannsthala, Biichnerja na Dunaju in v Nemčiji so njegovo delo. Reinhardt je bil režiser velikih scen in velikih množic in velikih eksperimentov. Kriza gledališča, prav za prav kriza evropskih ledaliških financ, je prišla v Nemčijo in Avstrijo kratu z dvigom hitlerjevstva na oblast. Za Reinhardta, ki je po rodu Jud, in za njegova umetnostna stremljenja, ni bilo v Evropi več prostora, ne sredstev. Pred dvema letoma se je poslovil od nje in krenil v Ameriko, kjer je v ateljejih velikega filmskega podjetja Warner Bros First National sprejel mesto glavnega rešiserja. Prvo njegovo filmsko delo je bil Shakespeare-jev »Sen kresne noči« Vsi se še spominjamo ne-nadkriljive režije v tem čarobnem filmu. Če človek ve, da filmske družbe v Ameriki razpolagajo z milijoni dolarjev za vsak film, da lahko zadoste umetniškim zahtevam v vsakem pogledu,, potem lahko razumemo, zakaj je Reinhardt pobegnil iz gledališča k filmu. Ni šel za denarjem, iskal je novih in večjih možnosti, da bi ustvaril vse tiste velike zasnove, ki jih na gledališkem odru ni mogel spraviti v življenje. Sicer gledališča in Evrope še zdaj ni zapustil. Se zmeraj — tud; to poletje — gostuje v Salzburgu na slavnostnih igrah, katerih organizator je s svojimi uprizoritvami »Slehernika« in »Fausta« bil. Stalno njegovo bivališče pa je v Burbanku pri HoIlywoodu. Za počitnice se je Reinhardt vrnil v Evropo in se ustavil v Parizu. Pri tej priliki se je razgovarjal z zastopniki vseh večjih evropskih listov. Poudaril je, da je v Ameriki in v ameriških filmih našel dosti več, kakor pa je pričakoval. Našel je velike umetnike, kakor so: Fredrich March, Flynn, Leslie Hovvard, Donald Woods, Paul Muni, Kay Francis in režiserje velikega kova, kakor Kertesza, Die-terlea, Le Roya itd. Našel je vdane in vestne umetnostne delavce, ki so vsi do zadnjega pripravljeni na najnapornejše in najpožrtvovalnejše delo. Našel je producente in odločujoče ljudi, ki kažejo največje razumevanje za ustvarjalno delo velikih in smelih zamisli. Reinhardt je dejal, da je imel priliko, prepričati se, da po delavnicah v Burbanku ne vlada sistem zvezdništva ter reklama imen, marveč, da ima tam vsak sposoben človek priliko, da je vzgojil nekaj igralcev, ki so dosegli vsetovni sloves. Flynnova prva vloga, je dejal Reinhardt, je bila na primer v »Capitanu Bloodu«. Ta dozdaj nepoznani igralec je s tem iilmom kar čez noč zaslovel v Ameriki in v Evropi. Isto velja za 18-letno Olivijo de Havilland. ki je pod Reinhardtom nastopila prvič v »Snu kresne noči«, a je potem takoj igrala glavno žensko vlogo v največjem filmu, kar so jih Amerikanci do zdaj spravili na platno — »Anthony Adverso«. Kaj takega — da namreč odločuje samo umetniška sila igralčeva, se more zgoditi samo v podjetju, katero vodi modra politika ljudi, ki se zavedajo svoje odgovornosti, ko so Sprejeli nase nalogo, da svetu nudijo filme, o katerih je treba priznati, da so res umetniška dela. Med svojim bivanjem v Parizu je Reinhardt imel tudi predavanje v radiu, kjer je razložil svoje načrte za bodočnost. To predavanje je bilo prav za prav izpoved, s katero je veliki gledališki umetnik izrazil svojo vero v film, tudi v ameriški film. Kot prvo njegovo filmsko delo bomo dobili spet neko Shakespearejevo komedijo, ki bo nedvomno prav tako odkritje, kakršno je bil »Sen kiesne noči«.