Očitni uspehi stabilizacijskih prizadevanj
Stabilizacijski programi so vredni toli-ko, kolikor jih uresničimo v praksi saj še tako lepo zapisana načela le na papirju ne pomenijo nič. Delovne organizacije v občini Ljubljana Vič-Rudnik so stabili-zacijskc načrte napravilc in v njih zarisa-lc jasno pot k boljšemu gospodarjcnju v scdanjih zaostrenih pogojih. Do kjc so prišli po prvih mcsccih smo povprašali po delovnih organizacijah z različnih podro-čij.
Majhen uvoz onemogoča velik izvoz
V Silvaproduktu smo sc pogova rjali z direktorjem PETROM PE-ROVIČEM. »Programi so povsod jasni. V praksi jih nato prcizkusimo in rczultat jc nckjc na srcdini. Z zakonom »ukaza-nc« kritcrije smo najlažjc izpolnili. Čc-prav smo žc prcj izredno varčcvali m tako sedaj sploh nc poznamo vcč reprc-zentance in lc malo službenih poti, pa zato s tem nismo kaj prida pridobili. Privarčujemo tam, kjer smo sami našli možnost. Štedimo material in energijo. Slednjo niti ni težko ker ne dobimo ku-rilnega olja. Varstvo pri delu je tudi ena izmed nalog saj nesreče in bolezni kolek-tiv veljajo ogromno. Naš direkten uvoz zlahka pokrivamo z izvozom. Letos planiramo dva milijona izvoza - torej petkrat več kot lani. To bomo izpolnili saj smo že doslej izvozili za milijon. Naš izvoz je omejen na sred-stva za zaščito lesa ki jih izvažamo v Avstrijo. Zakaj pravim omejene? Naši kooperanti nam ne dobavljajo surovin ker zanje potrebujejo posamezne uvože-ne artikle. Brez teh surovin pa mi ne moremo narediti izdelkov za izvoz. Izvo-zili bi lahko neprimerno več, če bi nam dobavljali potrebno. Razmerje med ma-lenkostjo ki bi jo morali uvoziti in izvo-zom bi bila 1:100.
Zavedamo se da nam ne bo na svetu nihče pomagal, ker smo premajhni in, da bomo imeli toliko kot bomo samo nare-
dili. Zaskrbljuje nas to, da imamo v prvih treh mesecih tretjino večjo proizvodnjo kot lani in manj dohodka. Naročil imamo čez glavo pa jih ne moremo izpolnjevati, ker nimamo surovin. Težave bodo večje kot smo pričakovali in malce se bo naša usmcritev na izvoz poznala na domačem trgu saj nc bo rednih dobav.«
Polna skleda naj ostane polna
»Ljudje si pri nas izrcdno prizadcvajo urcsničiti stabilizacijski program. Glavni problem to jc premostitev misclnosti, da ni trcba štcditi smo razrcšili čcprav jc rcs, da s<> bilc ob tcm tcžavc, pravi dirck-tor inštituta za elcktroniko in vakuumsko tchniko dr. AVGUST BELIČ. »Mi smo v prctcklosti in šc dancs izrcdno dobro gospodarili. Zato sc lahko pohvalimo s polnimi skladi. Izrcdno visok jc pri nas čisti dohodek, ki doseže včasih celo med 30 in 40 odstotki dohodka. Takšna polna skleda pa scveda mami vsakogar. Mi imamo istočasno razmeroma preccj nižjc osebnc dohodke kot bi jih lahko izplačc-vali tudi po najostrcjših kriterijih. To ima za posledico občasna negodovanja. To je bila miselnost, ki smo jo tnorali ob stabilizaciji znova premagati. Pri nas so osebni dohodki že leta strogo vezani na dohodek in tak oster dohodkovni odnos nam je omogočal, da nas sedanji gospo-darski trenutek ni prehudo prizadel. Uspeli bomo tudi v sedanjih pogojih. Mislim, da viri varčevanja ki je eden temeljev stabiliziranja našega gospodar-stva še zdaleč niso izčrpani. Najti bomo morali še nove dodatne ukrepe in sedanji že izboljšani položaj še popraviti. Lju-dem moramo tudi dopovedati to da tisti ki ima več akumulacije, da ima več mož-nosti za uspeh v prihodnosti. Tako so polni skladi zelo pametna stvar.«
Ljudje uhajajo iz trgovine
»Pri nas smo si zastavili kot nalogo da uresničujemo     poleg    stabilizacijskega
programa sprejetega na ravni TOZD tu-di še vse tiste posamične stabilizacijske prograrne in ukrepe, ki jih lahko napravi vsak poslovodja ali prodajalec sam« ra-zlaga ZDENKO POTOČNIK predse-dnik dclavskega sveta TOZD Trgovina v sklopu Ljubljanskih mlekarn. »Naša na-loga je povečati promet. To ni lahko v času ko jc znano da kupna moč pada in pri nas kjer ni posebnih dobičkov pri še tako visoki stopnji prometa. Pri kaki tr-govini s tchniškim blagom jc lažjc. Pri nas jc v prvih trch mesecih kljub vsemu promct porascl, vcndar dobička ni bilo. Mi skušamo šc naprcj povečati promet na zaposlenega. Mislim, da jc cna naših glavnih stabilizacijskih nalog tudi la da zagotovimo iskano in potrebno blago po-trošniku. S tcm, da potrošnjk dobi vsc brcz iskanja in zapravljanja časa in gori-va, ko iščc blago po različnih koncih smo tudi nckaj doprinscli. Vsak poslovodja jc napravil spisek kaj bi lahko naredili v njcgovi trgovini za varčcvanje in poveča-njc promcta.
Štednja je pri nas očitno z ukinitvijo vseh nadur in zaostrovanjem pri bolni-škem staležu posebej ob koncu tcdna in konicah. Vse to zaostrovanje pa ima dva konca kot vsaka palica: Ijudje odhajajo. V naši panogi je vse bolj očitno, da Ijudi ni in zaposlujemo celo že tiste brez šol. Pri zaostrovanju moramo biti zato zelo previdni, ker že na marsikateri trgovini visi listek: »Zaprto, ker ni prodajalcev«. In kam nas lahko to pripelje? Pa ne mislite, da odhajajo prodajalci le v ban-ke, ne, tudi v neposredno proizvodnjo za tekoči trak, ker se jim bolj splača kot pravijo. Pri nas moramo biti zato pri vseh ukrepih zelo previdni, če nočemo imeti zaprtih trgovin.«
Jugoslovanski vzor: Elektrokomontaža
Elektromontažo bi lahko upravičeno imenovali idealni vzorec viškega gospo-
darstva. Že leta nazaj to delovno organi-zacijo na vseh nivojih" kažejo kot vzor dobrega gospodarjenja in sedaj so jasni tudi podatki, da je v celotni Jugoslaviji ta kolektiv v svoji panogi po vseh merilih daleč najboljši. Direktor JOŽE ORE-ŠKOVIC pravi: »Takoj smo sprejeli vse stabilizacijske programe. Ko smo pri-merjali z našimi dosedanjim načinom go-spodarjenja stabilizacijske zahteve, ki jih postavljajo v okviru države smo ugotovi-li, da so zelo mile. Pri nas imamo mnogo ostrejše varčevanje in pogoje gospodar-jenja že ves čas. Zato tudi nismo imeli nikoli nobenih težav. To kar sedaj zahte-vajo zakoni in razni forumi od gospodar-stva smo mi naredili že sami od sebe zdavnaj in to zato da lahko dobro poslu-jemo. Mislim da je naš glavni stabilizacij-ski načrt v tem, da še naprej zagotavlja-mo redno delo in prilagajamo organiza-cijo dela potrebam. V delovnem procesu ne sme biti izpadov! Prehod na takšne ukrepe stabiliziranja kot si jih nekateri predstavljajo scdaj, bi za nas pomcnil razsipništvo v primcrjavi z nanii. Kaj so potcm počeli v teh kolektivih prcj čc to scdaj imcnujcjo stabilizacija? V izvoz bomo šc vedno šli v sklopu vclikih podje-tij, prcdvscm gradbinccv.«
Prodaja je začela upadati
»Pri nas smo ob začctku stabilizacijc šli takoj v rcbalans plana. Sprcmcnili smo načrtovano strukturo proizvodnje in jo usmcrili bolj v izvoz. Kljub tcj izvozni usmcritvi pa letos še nc bomo pokrili uvoza z izvozom. Zato smo že sklcnili s Slovcnijalesom sporazum o dohodkov-nih odnosih in si tako zagotovili potrebne devize. Izvoz smo izredno povečali in kot je videti bomo uspcli letos na tem po-dročju narediti velike premike. Na Za-hod izvažamo največ sveče na Vzhod pa različne kreme« pravi predsednik osntK-ne organizacije sindikata v TOZD Ilirija delovne organizacije Ilirija-Vedrog FRANCI MUNIČ. »Tako se je naša ogroženost zaradi uvoza zmanjšala saj imamo več deviz. Sočasno smo se usme-rili kjer je to le mogoče na domače suro-vine in tudi tako zmanjšali odvisnost od uvoza. Ljudje so stabilizacijo vzeli nad-vse resno in nihče ne pričakuje rešitev od nekoga pd zunaj. Zaskrbljuje pa nas, da se je ustavila prodaja. Sezonske vzroke imamo že vkalkulirane v načrtih in sedaj izdelujemo podrobno analizo. Prvi trije meseci so bili normalni potem pa je pro-daja zelo upadla. Je vzrok vsega zmanj-šanje kupne nioči?«
Hitre raziskave prihranijo dvakrat
»Bistvo naše stabilizacije je strogo pridrževanje terminov za oddajo raziskovalnih del. Prej se nam je namreč dogajalo da smo letno zaostali za planom del za osem raziskav. Tega sedaj ni več in tako mora ostati pravi direktor Metalur-škega inštituta ALOJZ PREŠEREN. »Pravočasno dostavljanje raziskovalnih del je izrednp pomembno za proizvodnjo zato ker je problematika proizvodnje v delovnih organizacijah odvisna od razi-skav našega inštituta. V delovnih organi-zacijah lahko naše raziskave prinesejo velike prihranke in na naše raziskave so večkrat vezani stabilizacijski načrti de-lovnih organizacij. Tako pomeni naše stabilizacijsko vedenje velike prihranke ne le pri nas temveč še večje v tovarnah.
Povečali smo disciplino pri vseh struktu-rah in dosegli večjo povezavo med razi-skovalci in drugimi. Sirimo tudi doseda-njo ozko specializacijo saj je sedaj marsi-kaj »stalo«, če je bil strokovnjak odsoten drug pa ni nihče znal njegovega opravila.
Vse to nima le ekonomskih učinkov tem-več tudi »vzgojne« saj urejamo tako tudi medsebojne odnose. Varčujemo pri re-promaterialu in elektriki. Pri elektriki sedaj prištedimo mesečno po 40 tisoča-kov. To pa ni malo! Brez novozaposlenih bomo povečali število raziskav in to predvsem raziskav ki imajo takojšnjo praktično vrednost in uporabnost v pro-izvodnji.«
MILOVAN DIMITRIČ