L. TROHA 1-7-44 122 SEATON ST., TORONTO, ONT.
CENA NAROČNINI:
Za eno leto ........................ $2.00
Za pol leta ........................ 1.25
Za ZDA..............-........... 3.00
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ot!*wa.
Vol. No. 32.
Priče S.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV TORONTO. ONTARIO PONEDELJEK 20 SEPTEMBRA, 1943~
PARTIZANI OSVOBODILI FIUM0-SENJ-SPUT
ODLOČNEJŠO ZAKONODAJO KOLEKTIVNIH PREGOVOROV
Toronto — Eden od najtežjih problemov delavstva tako v Ontario, kakor v deželi v splošnem, je pomanjkljivost zaradi odločne delavske zakonodaje za kolegtivne pregovore. Zaradi tega narašča oči-vidno neazdovoljstvo med organiziranim delavstvom v industriji, katero zahteva bolj odločno zakonodajo v tem oziru in tudi proŠi-rjeno po vsih vprašanjih tikajočih se delavstva v splošnem.
V Ontario delavska zakonodaja ki je prednedavnim vzakonjena, omejuje v marsikaterih ozirih ono pravičnost, do katere so po vsih demokratičnih načelih upravičeni delavci. Sedaj no takozvano delavsko "sodišče" v pravem pomenu
svojega dela, je daleč od splošnih zahtev pravic za kolektivne pregovore. Izraža svojo naklonjenost delodajalcem in kjer le more daje prednost "delavski asosiaciji", ki je nič drugega kakor le zaslomba posameznih industrijskih družb ali pa finančnega trusta.
Najbolj očiten slučaj za potrdilo odločno zahteval spremenitev de-gornjega je izključitev J. L. Cohen, unijskega predstavnika, kateri je
čitev z strani federalne vlade, nikakor ni v interesih delavstva in lavske zakonodaje v odboru "delavskega sodišča". Njegova izkjlu-vojnih naporov dežele, ampak ravno nasprotno, tembolj ako računamo resno zakonodaj stvo, katero naj Ščiti interese tako delavcev, kakor dežele in naroda v splošnem.
Na več krajih "delavsko sodišče" posreduje izmed delavcev in delodajalcev. V nekaterih tovarnah kljub tem uda je ogromna večina za delavsko unijo, je dalo prednost kompanijskim unijskim priveskom,
češ naj vodijo pregovore za do-tično skupino, Toda vse kar je potrebno, da se naredi mir in porvne podlago za normalno nadaljevanje proizvodnje, je potrebno orstrani-ti in prepovedati kompanijske unije. To zahtevajo organizirani delavci, obenem zahtevajo splošni interesi naroda. Ako se bo pa nada-
ljevalo tako posredovanje z strani vlade in takozvanega "delavskega sodišča", tedaj lahko pričakujemo ne le nemir, ampak nevarnost proti osnovnim demokratičnim načelom delavcev in delovnega ljudstva v iplošnem.
RISHOP Y0RK NA ORISKU U MOSKVI
London — Napram tukaj Šnih poročil, Archbishop of Canterbury, se nahaja v Moskvi v svrho tesnejših odnošajev med Sovjetsko Unijo in Vel. Britanijo, kjer bo imel pogovor z Patriarhom Sergjiem po verskih vprašanjih.
Pregled bojevnih ert proti fašizmu
RDEČA ARMADA NAPREDUJE NA 700 MILJ BOJNI ČRTI. OSVOBODILA JE NA TISOČ! NADALJNIH MEST IN VASI. PRODIRA OB CELI ČRTI DNEPER IN DESNA REKE IN LE
JE OKROG 50 MILJ OD KIJEVA.
Kakor je znano Sovjetska Unija po svojem državnem ustavu, ni izključila cerkvenih svoboščin, ra zen po vzorcu bivšega načina poc carsko oblastjo, kjer je vodila cer kvena oblast ne le verske obrede, ampak tudi politično nadzorovala vernike v pokorščini carske oblasti.
Terej v obsegu ustava Sovjetske Unije, cerkev je ločena od države. Po cerkvenih obredih ji pripadajo njeni verski nazori, toda neizko-riščati vero kot zaslombo za dosego oblasti ali pa podpirati oblast, ki deluje proti narodnih interesov.
Dean of Canterbury, je nekajkrat razlagal o verskih svobodčinah v Sovjetski Uniji. Medtem omenil
je: " da je resnična kristjanska vera v Sovjetski Uniji, kjer človek ne trpi zaradi pomanjkanja in zapostavljanja, ampak je po ustavo ob-skrbljen za svoj živlenjski obstanek in narodni progres".
Kako naj zdaj pojasnijo oni, ki so venomer podžigali zaradi verskih vpprašanj mržnjo proti Sovjetski Uniji, obisk angleškega nadškofa v Moskvi? Gotovo je da*bodo rekli: " Moskva se povrača v kristjanstvo"! Vse kar je pa važno je to, da bi bilo zelo imenitno da se seznanijo z državnim usta-vom Sovjetske Unije in doženejo odkdaj je v kreposti.
Na celi južni in centralni fronti nacistične sile odstopajo in vsi znaki kažejo, da jim je poslednji up le na drugo stran obrežja reke Dnjepra in reke Desna. Toda posamezni strateški položaj jim tudi na drugo stran ne nudi večje za-slombe, kajti Rdeča Armada je že prekoračila Desna reko in z tem seveda onemogočila nacističnim silam, da se utrdijo in zberejo ponovno moči za protinapad.
Kako neki zdaj opravičuje go-bezdač Gobels in njemu podobni poraz nacističnih sil na vzhodni bojni črti. V zimski ofenzivi je bil izgovor, češ za nacistično vojsko je ruska zima odgovorna za poraz. Zdaj pa je poletje! Menda tudi vročina ne gre v slast nacistom — toda izgovora ni več na rusko zimo, kajti preživlja nacistična sila poraz; Še večji in bolj činkovit v poletju.
Rdeča Armada je okupirala No-vorossisk, pristanišče na Kavkazu ob Črnem morju. Z tem seveda ogroža nadaljni obstaneek nacističnih sil med zalivom Kerč in Kri
zapadne strani od Stalino in obrežju Azov morja prodira proti Dnje-propetrovsk, kateri veže poslednjo železniško vez z Krimejo. Ta vez je tudi že vsekakor ogrožena s zavzetjem Zaporožnoje, kot glavna utrda pred Dnjepropetrovskom.
Na centralni fronti od Harkova proti Poltavi in na seeverozapadni ob Bryansku in Smolensku, prodi-n na celi črti proti Dnjepr in Desna reki. V zadnjih neekoliko dni, osvobodila je na stotine nadaljnih mest in vasi, zaplenila ogromno količino vojnega materijala, ter pobila na tisoče nacističneega moštva.
V dnevni zapovedi premijer in maršal Stalin, čestital je vojakom in častnikom Rdeče Armade, ob zavzetju važnih mest, kakor No-vorossisk, Novgorod, Sevirski, Lo-zovaja, Nosovka, Nižni itd. V po-čast zmagi 124 topov je izstrelilo salvo zmagujoči Rdeči Armadi v Moskvi.
Vojni komentatorji pravijo, da ie Kijev — prvotna stopnja Rdeči Armadi od katerega je odaljena le dobrih 30 milj. O zavzetju Bryan
vest, toda vojno poročilo Rdeče Armade, ne omenja in se peča bolj s bočnim prodiranjem ob Bryan-sku, kakor pa zavzetjem samega mesta.
Poletna ofenziva Rdeče Armade, je zadala udarce ne samo zbrani nacistični sili na vzhodni bojni črti, ampak neposreedno v celi Evropi. Kakor je podkapala njeno moč pri Stalingradu, jo je zdaj pri zavzetju Harkova, Orla in drugih mestih. Njeni močni in krepki u-darci, so strmoglavili Musolinijev v Jugoslaviji, ter potresli po gesta-režim, pospešili osvobodilno borbo povcih utrjeno moč salitetnih priveskov, vkateri so pred narodnim revoltom odpovedali nadaljno podporo z vojaštvom na vzhodni bojni črti. Kako so ti udarci delovali v zasužnjeni Evropi, bodo najbolj povedali narodi v Jugoslaviji, na Balkanu in drugod.
Rdeča Armada izpolnjuje eno od najznačilneejŠih vlog za narod in človeštvo, kateri gredo zasluge na prvem mestu za rešitev sveta fašističnega suženjstva, tiranije in zlo-
KONGRES ZAGOVARJA POLITIČNO AKCIJO
"Izključitev J. L Cohen-a je protidelavska poteza" — Mosher
mejskim otokom. Kajti z južno lska nacistični krogi so ponovili to I činstva.
Zavezniška armada prodira v Italijo
POLICIJA POGNALA BOROEVIČA IZ DVORANE
Sudbury — Dne 12 septembra se je tukaj vršil javni shod sklican po treh bratskih odsekih Zvez, kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, kjer je govoril o razmerah in težki borbi prednedavnim sem dospeli Radovan DimoviŠ, ki je sodeloval v borbi proti fašističnih okupatorjev v Jugoslaviji z partizani.
Težke obtožbe očividca proti Mi-hajloviču in njegovih četnikov, kateremu gredo seveda zasluge za sto in sto umorjenih narodnih borcev, tako tudi izročiti omenjenega Dimoviča nemškemu gestapu, ne gredo v tek tako jugoslovanski reakciji na višjem položaju, kakor tudi njihovim privržencem po vzorcu Borojeviča v Sudbury.
Imenovani je prav dobro znan našemu narodu iz zadnjih let gospodarske krize. V kolikor ni INCO odvzel vsakdajnega kruha Številnim delavcem zaradi unijske aktivnosti, so ga odvzeli posamezni vohumi. Borojevič, ki se je ponašal prvi med prvimi z grožnjami proti naprednih delavcev in njihovih družin, seveda da je bil najbližji taki družbi.
V let ul934 bil je v družbi pod-žgani po tamkajŠni reakciji proti
demonstraciji za katero je izdala policija dovoljenje. Demonstracija je bila sklicana proti vojni in fa-šizum. Toda, Boroevič in njemu podobni so se drznili izvesti napad na zbrane ljudi, kateri so že takrat obsodili fašizem in vodili odločno borbo proti fašizmu in njegovim privržencem.
Toda situacija se je spremenila od leta 1934. Delavci so kljub terorju in nasilju organizirali svojo delavsko unijo, zdaj pa pri zadnjih volitvah tudi izvolili svojega predstavnika v provincionalno vlado. Z tem pa je zapečatena prejŠna sramota drznosti proti demokratičnim načelom v Kanadi, z strani takih samovoljnikov in drznežev, kot je Boroevič, kateri je mislil delati nered tudi na tem shodu. Dogodilo se pa je nasprotno.
Prišla je mestna in provincional-na policija, pograbila Borojeviča in druge fašistične kričače, ter jih odslovila iz dvorane. Zbrana množica je navdušeno pozdravila ta korak policije, ter je nadalje poslušala govor Dimoviča, ki je odkril kopreno o vlogi Mihajloviča in njegovih četnikov.
Severna Afrika. — Poročila iz zavezniškega stana vojni operacij sedaj v Italiji, zatrjujo, da je srdita borba okrog Salerno, morskega pristanišča v južni Italiji, kjer so zavezniške čete pristale na tem kraju obrežja in prodirajo v nostraj-nost ozemlja. Zelo močno oporo jim daje zavezniška mornarica ob obrežju od Sicilije proti Napolju in kakor je napovedal general Mark W. Clark, pričakuje se padec Napol j a in Š enekaterih drugih mest. Z tem bo azvezniŠka armada vsekakor si utrdila položaj za nadaljne operacije v Italiji, kateri je bil dosedaj precej napoien z ene strani, da ima sovražnik precej dobro prirodno zaslombo in od druge strani, dobava pomoči zavezniški armadi je izključno po morju.
Iz nacističnih virov so bile vesti, da je zavezniška armada pretrpela ogromne izgube v vojaštvu in voj nem materij alu. Nacistična poročila računajo te izgube okrog 10 tisoč v moštvu, ki pa niso potrjene
kljub temu, da si nihče nemore trditi zavzeti eden ali pa drugi položaj brez gotovih izgub. Toda nacističnim in fašističnim silam, je potrebno dvigniti bojeviti duh in moral, na račun "ogromnih" Številk žrtev sovražnika. Taka poročila so znana iz nacističnih virov. Resnica pa je, da je zavezniška armada pristala na več krajih italijanskega obrežja in prodira v notrajŠčino ozemlja.
Neka druga poročila trdijo, da so znaki ki kažejo poleg invazije Italije, invazijo Balkana čez jugoslovansko ozemlje. Do tega zaključka pridemo delno, ko vemo da se je okrog 108 parnikov italiajn-ske mornarice predalo zavezniški armadi in delno z zavzetjem po Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi, SuŠaka, otok Hvar in Splita, ob Jadranskem morju. Izkoristiti zdaj odprta vrata na jugoslovansko ozemlje če ne z nič drugega, vas j z vojno opremo in orožjem, je ogromna pomoč zavezniški invaziji Italije, ter pripravam za splošno ofenzivo proti nacisti-
čnih in fašističnih sil.
Medtem ne manj aktivna je zavezniška zračna sila. Krdelo za krdelom bombdnikov razbija položaj sovražnih sil tako v Italiji, kakor tudi vojaških objektov v Nemčiji. Zadnje dni na tisoče eksplozije je vrženo na važne objekte v Franciji, Berliiu in drugih mestih v Nemčiji. Vsekakor zelo značilno toda ne izključno vlogo igra zavezniško letalstvo pri sedajnih vojnih operacijah.
Nadalje iz nacističnih virov je naglaŠen proglas že nekajkrat pokojnega Musolinija, kot poglavarja fašistične stranke in tudi vlade, katera je vsekakor gestapovska ko-prena za nadaljevanje terorja in nasilja v Italiji. Oni, ki so histerično uveličevali predajo Italije, po besedah Bodoglija, se morajo sprijazniti z ono resničnostjo, da je Italija v rokah gestapa, kakor je tudi Franco v Španiji. Dejansko predajo Italije, je pričakovati edino z italijanskim narodom, ter njegovo združeno borbo proti nacistov in italijanskih fašistov.
Montreal — Tukaj se je vršila zadnjega tedna četrta redna kon-vencjia delavskega kongresa; predstavljajoč 200.000 unijskih članov obojega spola vposlenih v glavni vojni industriji. Enoglasno je izjavila svojo pripravnost podpirati
ZAHTEVE ZA DRUGO FRONTO
Mexico City — Unijski pokret v latinskih ameriških republikah, zahteva ustanovitev druge fronte, ne zato ker to potrebo naglaša Sovjetska Unija, ampak zato, ker nadaljevanje vojne pomeni ogromne materijalne in ljudske žrtve, ter večjo dajatev ljudstva v splošnem za Bojno, pravi Vincent Lombardo Toledano, predsednik konfederacije Latinsko Ameriških delavcev.
Nadalje opozarja na reakcionarne kroge, ki delujejo na tem, da se do skrajnosti podaljša vojno. Nekateri reakcionarni krogi gredo za tem, da se do skrajnosti izčrpa Sovjetsko Unijo, za diktiranje pogojev tudi pri mirovni konferenci. Toda bodočnost sveta se ne sme oslanjati na diktiranje manjšine, ampak nedvomno večine. Ker tekoča vojna je ljudska vojna, nikakor pa za interese neznatie skupine v družbnem redu.
Medtem napovedal je nevarnost diktatorskega režima Ramirez v Argentini in pravi, da bi lahko prišlo da Argentina prekine odno-šaje z osiščem le pod pretvezo sedaj-nega fašističnega režima, da si na ta način ohrani položaj in oblast. Zato naglaša potrebo enotnosti delavcev tako v latinskih ameriških republikah, kakor tudi Združenih državah, da ne pride do težkih in usodnih posledic v najbolj kritičnih trenotkih tekočega času.
IZOLACIONISTI PROTI NABORU
Pred invazijo Balkana
Vse očitnejši znaki so, da je Balkan pred neposrednom invazijom. Poročila tako iz zavezniških virov, kakor tudi radio postaje "Slobodna Jugoslavija", potrjujejo vidne znake v zadnjih operacijah in pripravah tako s invazijom v Italiji, katera je v zadnjih spopadih nekoliko pod težjimi okolŠčinami, kakor tudi v operacijah Narodne Osvobodilne in Partizanske armade v Jugoslaviji.
Zadnje dni Narodna Osvobodilna in Partizanska armada, okupirala je važno pristanišče ob jadranskem morju SuŠak, zavzela Split; Bakar in nad 120 milj obre-
žja ob Jadranskem morju, pod vodstvom generala Tito. Z tem je odprla brata tako za priložnost invazije, kakor tudi dobavam orožja in vojne opreme.
Kosta Nadj in bivši polkovnik Orovič, imenovana sta na čast generalov. Kolikor pa je razvidno iz drugih poročil, veliko Število častnikov je nasledilo svoje službe pri Narodni Osvobodilni in Partizan-sik armadi, kateri so položili ne samo Šolske izpite, temveč tudi praktično izkušenost.
Jugoslavija kakor je razvidno iz pporočila radio postaje "Svobod-
na Jugoslavija", je postala središče ne le narodnega odpora in osvo-bojenja prooti okupatorjev, ampak središče anti-faŠistov Evrope. Na njenem ozemlju organizirani so polki raznih narodnosti in v združeni borbi pripravni boriti se za svobodo in čast svojega naroda vred z bojevniki narodne osvobodilne in partizanske armade. O neki "strašni" skupini ki jo predstavlja Mihajlovič, ni sledu. Dnevna poročila očividno ne dajejo nobene pozornosti takim skupinam, katere so zdaj razpršene in brez sledu.
Washington — V ameriškem kongresu izolacionisti so pridno izkoristili proti ponovnemu voja-kčemu naboru naznanilo kanadske vlade, ki vidi potrebo razpustiti okrog 20.000 vojakov za domačo obrambo in jih vposliti na farmah in tudi v industriji. Izolacionisti, ki so proti naboru so se poleg sklicevali na znano izjavo Churchilla, ko je dejal: "Give as the tolcs — we will finish the j ob"! Obenem pa na odlok kanadske vlade za razpustitev nekaj več kot eno divizijo vojaštva sicer le za domačo obrambo.
Izolacionisti, katerim je vlavna skrb big biznis, so izkoristili kakor eno tako tudi drugo izjavo proti ponovnemu vojaškemu naboru v Združenih državah češ, Kanada razpušča armado, mi jo bomo pa nabirali.
Če primerjamo Kanado po prebivalstvu s Združenimi državami, dobimo da je Kanada odstotno daleč pred Združenimi državami po vojaštvu in tudi vojni produkcijo. V treh armadnih oddelkih, Kanada ima 722.000 armado, ne-vključujoč 40.000 mornarjev in 31.367 žensk v armadnih oddelkih in drugih vojaških poslugah.
Senator " Robert Reynolds, je kljub temu v razburljivem tonu poudari, da razpustitev delno armade za domačo obrambo pomeni, da Kanada ne potrebuje armado.
Iz tega značilno je, kako izolacionisti izkoristijo vsako potezo
Zedinjene Narodne in njihove voditelje, dokler ni zadobljena popolna in brezpogojna zmaga nad sovražnikom. Podpirajoč to izjavo, predsednik A. R. Mosher v svojem obširnem poročilo, urgiral je za politično akcijo unijskega pokreta ne le za takojšne interese delavstva, ampak istočasno v povojnih vprašanjih in preureditvi povojnega sveta, kakor so zahteve delavstva v splošnem.
Delavsko gibanje se ne sme več omejiti le na ekonomska vprašanja, izjavil je unijski vodja. Ne manj važno je, da ima podporo in potreben vpliv v političnih akcijah, če hoče doseči in doprinesti ogro men delež k javni obskrbi dežele i ljudstva.
Delegacija iz Vancouverja predložila je konvenciji protestno resolucijo radi suspendiranja unijskega lokala ladjedelskih delavcev. Predsednik Mosher, je neznanil da so pregovori v teku in se pričakuje poravnanje radi spora in suspenda-cije dotičnega nuijskega lokala, katerega delegacija je bila prisotna na konvenciji.
Kongres je enoglasno urgiral na vlado, da ta prevzame privatne radio postaje in tudi bančne korpo-racije, ter nadaljuje delovanje enega in drugega v interesih naroda.
Poleg tega kakor je razvidno unijsko delavski kongres je položil prošnjo za priključitev k CCF stranki. Naglaša da je to najbližja močnejša zaveznica v delavskih interesih unijskega pokreta.
Konvenciji je prisostovalo 455 delegatov iz svih krajev dežele, kateri so enoglasno obsodili izključitev J. L. Cohen, kot unijskega predstavnika v delavskem posredovalnem sodišču. Ta poteza predsednika vlade, je portidelavska ter obenem Škodljiva vojnim naporom Kanade, pravi Mosher.
INVAZIJAVTORONTU
Toronto — Zadnjega tedna je policijsak oblast izvršila invazijo proti raznim postopačem, gembler-jem in raketirjem z konjsko dirko. Pri tem zasačila je precejšne Število tudi takih, ki niso imeli nobenega spričevala vposlenosti, kakor tudi registracijske indentifi-kacije.
Policijske oblasti so naznanile, da bo lov na postopače ponavljan sicer tako dolgo, dokler se jih popolnoma ne očisti in tudi zaposli v industrijo, kjer je potrebno delavcev. Ni izključeno da nastopi do gotove meje tudi zakonska določba za one, ki ne bodo mogli dokazati, kje so zaposleni in vzrok ne nevposlitve. Vsekakor skrajni pa je čas, da se podvzamejo gotovi koraki proti brlogom, kjer se premečejo karte po cele noči in tudi vodi zastavo na konjsko dirko, Torontovska policija bo pa nemara morala izvesti nekajkrat podobno invazijo na take brloge, predno se jih odstrani.
za opravičiti svoje stališče napram sedajni vojni. Ni čudno torej če se vpražanje druge fronte v zapad-ni Evropi odlaša, ko Vpričo tega da je Kanada res naznanila razpustiti gornje Število armade, katera ni v aktivni službi in tudi pod zadnjo kategorijo za prekomorsko službo, ameriška, kanadska in britanska armada v Italiji, potrebuje največ
EDINOST"
Published trice monthly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. F.
EDINOST
Izhaja trikrat mesečno v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Z narodom in narodno enotnostjo je pot k zmagi
Čjmboli se bomo približevali odločilnim trenotkom k popolnemu porazu nemškega in italijanskega fašizma, ter njegovih privržencev v Evropi, toliko očitnejša bo vrednost narodne enotnosti, kot neločena opora k zmagi, kakor tudi k povojnim vprašanjem. Posebej odločilno vlogo bo igrala pri mirovni konferenci v narodnih in mednarodnih ozirih, posebej v važnih problemih povojnega Balkana, oziroma Jugoslavije.
Ze zdaj zainteresirana je ogromna večina izseljencev po teh vprašanjih. Vidi nujno potrebo združenosti Slovencev, Hrvatov, Srbov in drugih Slovanov, kot fudamentalno podlago k narodnemu napredku; gospodarski vzajemnosti in narodnemu obstoju. To so pa velevažna vprašanja ne le radi pravične preureditve v narodnih zadevah po končani zmagi, ampak tudi za trajen mir.
Ne manj zainteresirana je tudi sebična reakcionarna skupina okrog zamejne vlade, ter njenih predstavništev zlasti z Fotičem na čelu. Do današnjeega dneva nismo slišali z njene strani, kakšna naj bi bila Jugoslavija po vojni? Se manj pa o njenem načrtu s ozirom na narodno enakopravnost, socijalno pravičnost, teer narodni in gospodarski napredek v vzajemnosti; prijateljstvu in dobrih odnoŠajih z slovanskemi narodi po vojni.
Razvojna povest Balkana, je vsekakor kričeča rana. Iz svoje globine kakor nikdar prej, kliče rodoljube vsepovsod, da strnejo svoje moči, ter si v bratski vzajemnosti zagotovijo, da se ne povrnejo napake; da se ne povrne trplenje in zapostavljanje; da se ne povrne beda in siromaštvo, vsled tega ker niso bili složni in vsled tega, ker so bili goljfani po nenznatni peščici protinarodnih elementov in izdajalcev narodnih interesoov.
V ospredju so kakor omenjeno odločilni trenotki. Lahko se zgodi da nas najdejo nepripravne in nesporazumne po raznih vprašanjih o katerih razmišljajemo in raspravljamo. To bi bila največja želja onih protinarodnih sil, ki v svojih sanjah kujejo načrt nasprotno narodovih teženj in interesov. V glavnem povrnitev režima v Jugoslaviji, po vzorcu bivših režimov vladanja.
Ogromna večina ljudstva tako v Jugoslaviji, kakor tudi drugod, je proti povrnitvi predvojne dobe; proti povrnitvi onih napak, ki so razjedale narodno enotnost in podžigale sovraštvo naroda proti narodu; skupine proti skupini bodisi iz političnih, verskih ali pa narodnih zadev. Odstraniti predvojne napake v narodnih in mednarodnih ozirih, pomeni graditi novo narodno družbo na podlagi narodnih pravic in interesov.
Po vsih teh vprašanjih, ne bo nihče drugi bolj uspel res postaviti nove fudamentalne pogoje za povojni svet, kakor narod sam, če bo zedinjen in složen. Glas zedinjenega naroda v bratski slogi in vzajemnosti, se bo ne le slišal pri mirovni konferenci, ampak tudi vpoštevan. Taki zedinjenosti ne bo mogoče naprtiti trgovske pogoje v narodnih vprašanjih, kakor so ti bili naprteni po prvi svetovni vojni o katerih, če ima kdo večje krvave preizkušnje, tedaj jih imajo Primorski Slovenci in Hrvati. Take preizkušnje imajo tudi drugi narodi, toda nas na prvem mestu interesirajo naše narodne meje; narodna pravičnost, enkoprav-nost in tudi obstoj, toda neločeno od splošnih vprašanj.
Kaj je važno za nas v tem odločilnem trenotko je to, da delujemo na polju bratske sloge in zedinjenosti vsak po svoji narodni pripadnosti in obratno. Nam v Kanadi so potrebne narodne zedinjene postojanke, neločene v svojem delu in aktivnosti od splošnih interesov Kanade prvem mestu; zatem pa naših narodnih vprašanjih za pomoč naših trpečih bratov in sester. Ta dva vprašanja sta tesno in neločeno vezana drugo ob drugem. Kajti tekoča vojna ne predstavlja več neločenih in zasebnih vprašanj; zasebnih privilegij, ampak izključno ali bo povojni svet počival na zdravi, pošteni in svobodni podlagi kot celota, ali se bodo pa povrnile pregrehe, napake in tudi ponovni vzroki za nadaljno vojno klanje.
Nekdajne narodne meje, ki so bile zavarovane z orožjem posebno manjših narodov, ne predstavljajo več one sigurnosti, kakor se je preteklost opirala. Sodobnost zahteva od svih svobodoljubeČih in rodoljubnih sil, nove pogoje in nov način sigurnosti. In ta je na prvem mesto z katero se moramo sprijazniti in ji dati največjo podporo: "Narodna enotnost, pošteni in bratski odnošaji izmed narodov — bratska vzajemnost za splošen napredek in sigurnost za obstoj".
Kdo naj spreči protinarodne sile in reakcijo, ki kuje načrte za povojne pregrehe?
Jasno je, da nihče drugi, kakor zedinjen in složen narod. Da dosežemo potrebno zedinjenost, soglasje in sporazum, je odvisno od našega dela, razumevanja in požrtvovalnosti. Iz izkušenj pa vemo, da je tak uspeh edino mogoče doseči z močno organizacijo, katera je v tem oziru največja opora moči, soglasja in sporazuma. Brez take organizacije, splošen uspeh je lahko le delni, na pol pota in končno neuspešen.
Zato bi ne smelo biti nikjer ugovora za Slovence v Kanadi, da strnejo svoje soglasje in sile okrog Zveze Kanadskih Slovencev; naši rojaki v Združenih drŽavah okrog sedajnega SANS in Združenega odbora ameriških južnih Slovanov. Kajti kakor SANS, tako tudi Združeni odbor južnih Slovanov, ne more delovati nepristransko in zasebno od splonših nalog v vojni Združenih držav. Tako tudi ne more delovati Zveza Kanadskih Slovencev, ali pa katera koli skupina v Kanadi zasebno m ločeno od splošnih vprašanj v vojni vezanih na našo novo do-m,ovino.
v Vsak na svoiem PoIlu gradimo narodne postojanke, ki bodo res izra zale naše težnje in pripravnost k splošnim nalogam za brezpogojno zmago nad sovražnikom, istočasno pa nudile organizirano moč složnih in zedinjenih Slovencev v Kanadi in Ameriki, vred z sobrati Hrvati, Srbi in drugimi Slovani; ter vred z drugimi demokratičnimi narodi v splošnem, za one stvari, za katere Čutimo po narodnih in mednarodni vprašanjih, da so pravične in da je njihova pravičnost le fudamentana sigurnost, da se ne povrnejo napake; da se ne povrnejo pregrehe v narodnih in mednarodnih ozirih.
Naj nas ne preslepi ozek in zaseben pogled na svet! Naj nas nenad-vladu,e,o le ozki čuti v obsegu skupnih in celotnih vprašanj. Naj nas navdahne ona sloga in požrtvovalnost po vzgledu naših bratov in sester v domovini, ki skupno zdaj z četami, polki in batalijoni drugih narodnosti, vodijo osvobodilno borbo za svobodno Zedinjeno Slove-
Borbe v Jugoslaviji
Poročilo vrhovne komande Na- ločno borbo na Dolenskem, razs-rodne Osvobodilne in Partizanske trelili so tri mosta na Železniški
armade z dne 2 septembra pravi: "Naši oddelki nadaljujo z uspešnimi operacijami. V Hercegovini in Dalmaciji, edinice trinajste divizije očistile so precej del ozemlja od ostankov okupatorskih, ustaških sil in MihajIovičevih četnikov."
Dalmatinske edinice katere so zavzele trg Zadvarje, razorožile so 350 prisilnih nabornikov, zaplenile 388 pušk, dva mortarja, 13 strojnic in večjo količino municije.
Na Notrajnskem v Sloveniji, naši oddelki zasledujejo preostanke okupatorskih sil v osvobojenem ozemlju, ter vničujejo železniško progo. Z zadnja dva dni, notrajn-ski partizani so pobili 300 mož o-kupatorskih sil, izstrelili so vra-žni bombnik in poškodovali en tank. Zatem razstrelili so -na Štirih krajih železniško progo Ljub-ljana-Trst, kljub temu da je močno zastražena, ozirom na vsakih 100 metrov so stražarnice ob progi. Promet med Ljubljanom in Trstom, je bil prekinjen za daljšo dobo.
progi, Ljubljana-Novo Mesto. Istočasno izvršen je uspešen napad na stražarnice ob progi in medtem zajeto večje število italijanskih vje-tnikov in zaplenjeno večja količina vojne opreme.
Kakor na Dolenskem tako tudi Gorenjskem oddelki Narodne Osvobodilne armade, vodijo odločno borbo proti okupatorskih sil, posebno so pogostoma izvedeni napadi na sovražne garnizije in komunikacijske centrale.
OFRMIRANI SO ANTIFASISTI-
ČNI ODDELKI DRUGIH NARODNOSTI
Poleg junaške vztrajnosti Narodne Osvobodilne in Partizanske armade v borbi proti fašističnih o-kupatorjev v Jugoslaviji, se v njenih vrstah bore prejšni vjetniki Angleži, Novo Zelandci in Francozi, katere je osvobodila Narodna Osvobodilna in Partizanska armada. Zatem je precejšne Število Čehov in Slovakov, ki so živeli v Jugoslaviji. Tem so se pridružili če-
do in nezavisnost naše domovine Čeho-Slovačke Republike. Srmt fašizmu! Svoboda Narodu!
Čehoslovaški diviziji v Sovjetski Uniji brzojav se glasi: "Navdahnjeni z vašo srčnostjo, junaštvom in herojstvom nepremagljive Rdeče Armade in drugih zaveznikov, pošiljamo vam naše tople pozdrave in bodite uverjeni, da bomo storili vse za svoobodo in nezavisnost naše domovine."
Na dan formiranje madžarskega batalijona, poslan je sledeči pozdrav načelniku glavnega zapovedni-Štva v Hrvatski in vrhovnemu za-
3U[ip0q0ASQ SUpOJE^, OA^IUpSAod armade.
"Pozdravljamo vas na dan formiranja našega batalijona in bodite uverjeni, da ne bomo žalili truda v borbi proti fašizmu, za svobodo in demokracijo.'
Nemške edinice anti-fašistov, so poslale naslednji pozdrav: "Na
Bodočnost na Obzorju
PISE: L. ADAMIČ
Ta kolona bo išla pod gornjim naslovom dvakrat do Štirikrat me sečno v kakih petindvajsetih hrvaš kih, srbskih, slovenskih, bolgarskih in macedonskih listih v Združenih državah. Pisal bom kolono, kot predsednik Združenega odbora juž-no-slovanskih Amerikancev, organiziranega v Clevelandu, dne 7 avgusta, ter vključujučega reprezentativne Amerikance iz vseh peterih narodnostih ozadij. Skoro me je sram priznati,da sem jaz osebno bil prav malo udeležen pri formiranju tega odbora (zdi se, da so me "dra-ftali" v predsedništvo) ; vljub temu s ponosom poudarjam, da je to prvič, da so prišli srbski, hrvaški, slovenski, bolgarski in macedonski Amerikanci skupaj v eni organizaciji.
Nekaj informacije o organizaciji Združenega odbora je že bilo obja-vlljene v tisku; vse podrobnosti pa
dan formiranja naših Čet, poŠiljamo je najti v Prvi "BulIetina"' vrhovnemu poveljniku Narodne katereŠa se ™zpoŠilja ta teden. Vsi Osvobodilne armade Jugoslavije in
I .* r t* i * * • ^ v, načelniku glavnega Štaba HrvaŠke, |ški anti-fašis i, ki so ušli ,z češke naše borbene draye „
in rP^Lri \Td 10 L* I mrtki lTirnn."	»»	J '
Zdne 3 septembra isto poročilo in Češki va'aki mobiHzirani P° ne
rv\XU<	__ ____T *	-v	1
pravi: "V Srednji Bosni po krvavi bitki, naši oddelki so zavzeli me sto Kotor VaroŠ, katero se nahaja jugozapadno od Banjluke. Žatem vničile so en batalijon nemške "Tiger" divizije, zajele 55 vojakov, 11 strojnic, tri mortarja in druge vojne opreme v večji količini.
Za času borbe za VaroŠ, 560 prisilnih nabornikov, kateri so bili pod komando nemških oficirjev, prešli so na našo stran z popolno vojno opremo. Mnogi od njih so takoj stopili v vrste Narodne Osvobodilne armade.
18 avgusta drugi batalijon tretjega polka nasilno zbranih nabornikov na čelu s dvajset aktivnih in šest rezervnih častnikov, prešel je na našo stran pri Bankovcu.
V	krajini naši oddelki osvobodili so Prekop, blizu Gline. Nedaleč PeruŠiča v Liki, razbita je ena kolona ustaŠev pri čem je izgubila 70 mrtvih in večje Število ranjenih.
Na Kapeli Planini v enem spopadu naši oddelki so zajeli 123 četnikov.
V	Sloveniji oddelki Narodne
mški oblasti in poslani v Jugosla vijo. Medtem veliko Število nemških anti-fašistov je zadnje dni pristopilo k vrstam partizanov.
V Slavoniji je organizirana prva edinica iz drugih narodnosti. Prvi Čeho-SlovaŠki udarni batalijon je organiziran pod poveljstvom Josipa Rpžičke, madžarski batalijon znan pod imenom "Sandor Petefi" pa pod poveljstvom Forenskega. Dočim je edinica nemških anti-fašistov le prednedavnim organizirana. Vse te edinice in oddelki, so del drugega hrvatskega korpusa Narodne Osvobodilne armade Jugoslavije.
Vojaki čeho-slovačkega batalijona poslali so dva pozdrava podpisana po njihovem poveljniku Ru-žički; en predsedniku BeneŠu in drugi čehooslovaŠki diviziji v Sovjetski niji.
Brzoojav poslan BeneŠu se glasi: Mi vam pošiljamo iz Slavonije, naše borbene pozdrave in odločno vero, da je zedinjena borba z naši-
mo vas, da se bomo borili do zadnje kapi krvi proti fašizma, da ope-remo sramooto, katero je Hitler največji zločinec, navrgel nemške mu narodu." Smrt fašizmu! Svoboda našemu narodu!
Gornje poročilo daje precejšen pregled nove situacije v Jugosla viji. Jugoslavija opstaja z odločnostjo Narodne Oslobodilne in Par tizanske armade, ne samo središče odpora proti okupatorskih sil v Jugoslaviji, ampak kakor razvidno celega Balkana, Madžarske, Čeho-slovaške in vključno tudi nemških anti-fašistov. Ta značilnost ej vsekakor naj očitnejši dokument, kaj je Narodna Osvobodilna in Partizanska armada, kako dalekosežen je njen program i ntudi vplivno njeno vodstvo. Od druge strani pa, da so oddelki drugih narodnosti zdaj formirani na jguoslovans-ki zemlji, neločeni v osvobodilni borbi za čast in svoobdoo svoje domovine. Poleg vsega pa, Mihajloviča nikjer neomenjajo, razen skupnih obtožb njegovega izdajstva narodnih interesov, kar pomeni da
mi zavezniki, Sovjetske Unije, An- je nastopila v Jugoslaviji druga
Osvobodilne armade, ki vodijo od- glije in Amerike; borba za svobo- doba.
PRIJATELJI EDINOSTI IZ DETROITA
Najbližji prijatelji Kanadskih jateljev še zmiraj na delu v teh mes-
Slovencev so Amerikanski Sloven ci v sosednem Detroitu. Odkar so se naselil prvi Slovenci v Windso-ru so obiski Amerikancev pomagali tolažiti pa tudi materij alno podpirali sorojake in sorodnike tukaj v Kanadi, kar nam je Še zmiraj v hvaležnem spomenu.
Ne na vsih, pač pa na mnogih društvenih prireditvah smo opazili Amerikanske Slovence in Slovenke in Detroita včasih pa tudi iz Cle-velanda.
Več bivših Kanadskih Slovencev je zdaj v Detroitu in v drugih mestih Amerike. Da so njim Kanada in Kanadski Slovenci še zmiraj v prijaznem spomenu je dokaz pri vsakem pogovoru in obisku Slovencev iz Windsora v Detroitu.
Da ima list "Edinost" toliko svojih naročnikov v Detroitu je zasluga zvestih, marljivih in naprednih rojakov in odbornikov pri društvu I. W. O. Št. 3943 v Detroitu.
Te prijatelje list "Edinost" največ zanima društveno delovanje Kanadskih Slovencev posebno pa Zveza Kanadskih Slovencev katera ima isti cilj in isto nalogo kakor amerikanski SANS čeprav je ZKS v Kanadi bila vstanovljena več mescev popred kakor pa društvo SA NS v Ameriki.
Med pogovorom o društvenih razmerah skoraj nikoli ne manjka sobrata Frank Modica, njmu so znane Kanadske prilike, delo in težave Kanadskih Slovencev. Mesta Windsor, Kirkland Lake, Lawack
za list "Edinost" in pa za Zvezo Kanadskih Slovencev ? tih, so povezana z njegovim vprašanjem:
Kaj pa je on naredil za društvo,
POTREBNO MU JE POČITKA
, kjer je on delal, so njemu še zmiraj
nijo; svobodno in Združeno Jugoslavijo; svobodno in br^tsko^sosedstvo v dobrem sPomenu-na Balkanu in v svetu.	T
Imena njegovih znancev in pri-
Zadnjič je obiskal UreniŠtvo E-dinosti, Anton Zornik, zastopnik "Prosvete". Kakor njemu tako rojaku Klemenčiču, zaželeli smo le dober uspeh in dobro druščino med kanadskimi rojaki, ne neglede na to, kako misli in sodi rojak Gornik, bodisi list Edinost, ali pa eno in drugo stranko, zlasti v Kanadi. To je njegova zadeva! Toda vsekakor če že nima pravega počitka in razsodnosti, tedaj bi bilo bolj pametno zainteresirati se do cela za resničnost in potem soditi napake.
Zdi se, da je Zorniku vse kar ni po njegovi želji "komunistično". To je stara pesefn, rojak Zornik! Te se bodo znebili posamezniki le tedaj, ko jih pokrije črna zemlja. Razumni ljudje vsekakor prezirajo one, ki jo vedno ponavljajo, le zaradi tega, ker jih je doba prehitela in se ne morejo znajti vnjej. Nekaj takega bo tudi pri rojaku Zorniku.
Mož precej ambiciozen, že pri letih in pogovoru žnjim, človek dobi dojem, da je na vse Štiri kraje sveta hkrati. Toda kako je težavna pot na severni tečaj, preko Atlantika, Pacifika itd., je stranskega pomena za njega. Tako tudi razpoznavanje posameznih strank, časopisov itd.
Najbolje pa je, da se dobro počijo
Kod zavedni delavci pri slovenskih društvih in drugih slovenskih vstanov v Detroitu tudi niso pozabili na obletnico našega lista v Kanadi, ter nam izročili 14 ameri-kanskih dolarjev za obletnico listu, Še posebej pa 3 dolarje za eno novo naročnino lista "Edinosti".
Sobratu Frank Modecu in družini Kapel naša azhvala za vse požr-tvovanje, za v prid listu v katerem vidimo napredovanje Slovencev in Slovenk v Kanadi.
Tega bratskega sočutja Slovencev v Detroitu se mi Kanadski Slovenci vselimo in upamo da ostanemo tovariši na tem polju slo venskega napredka, da bo sloven ski narod v Kanadi, v Ameriki in v rojstnem kraju čimprej zedinjen in svoboden.
Da ste razumeli nalogo prvega slovenskega lista v Kanadi že od začetka so dokazali naročniki lista "Edinosti", mi Kanadski Slovenci smo pa ponosni na vaše prijateljstvo, Še bolj pa hvaležni za vašo materijalno pomoč našim društvom in našem listu.
Louis Zdravje.
ČIM DALJE ME BOLJ ZANIMA LIST
Chaput Hughes — Cenjeno uredništvo: Tukaj prilagam dva dolarja za ponovitev moje naročnine, ki je potekla že precej času od tega. Lahko rečem, da sem precej pozen, toda so gotovi vzroki včasih da človek pozabi in z tem seveda čas se izmika.
List je pa čimdalje bolj zanimiv in ga prav rad čitam.
T. Gliha.
oni, ki bi radi dobili izvod Bulleti na naročnina; stroški odbora se Za "Bulletin" ni določena regularna naročnina; stroški odbora se krijejo s prostovoljnimi prispevki.
Stroški so v glavnem za tistk, poštnino, najemnino za urad, uradne na naročnina; stroški orabdozzgip potrebštine, ter palča za eno uradnico. Noben drug v organizaciji ne prijema nobene plače.
Naslov te kolone je bolj ali. manj jasen sam na sebi. Združeni odbor je zainteresiran v bodočnost Amerike in južnoslovanskih dežel. Ena naših temeljnih idej, je, da je svet sedaj ena celota. Svobode in demokracije ne bo v Yugoslaviji, Bolgariji, na Balkanu ali v Evropi sploh razen, ako se veliko Število Amerikancev (ne samo južno-slo-vanskih Amerikancev, ampak Amerikancev v splošnem) prične živo zanimati zato, kaj se bo zgodilo v teh deželah po njih osvobojenju izpod osiŠča. In zanimati bi se morali! In mi jih moramo zainteresirati! Zakaj nedemokratični, reakcionarni razvoji v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Bolgariji, Macedoniji, Črni gori ali Grčiji, na Balkanu in v Evropi, kot celoti, bodo prizadevali neugodno demokracijo in svobodo v Ameriki.
Združeni odbor se ne boji bodočnosti. Bodočnost je že tu, kaže se nam na obzorju. Je to Še negotova bodočnost, toda mi sprejemamo njene možnosti, pozdravljamo obljube, *ki jih nosi v sebi in smo odločeni se boriti proti njenim nevarnostim.
Pred to bodočnostjo se ne smemo tresti, ampak ji moramo iti naproti, jo skušati, doseči in storiti kar moremo, da jo izoblikujemo. Ako tega ne bomo storili, nas bo dobočnost pokopala pod seboj, kot nezaželjivo žalostno sedanjost in se bo zgrnila nad nami, kakor nesrečna preteklost.
En namen in cilj Združenega odbora je, da govori v Združenih državah in v ostalem zavezniškem svetu, kamorkoli bo mogel seči naš glas, v interesu demokratičnih in naprednih elementov, ki se borijo proti okupacijskim in kvizlinŠkim silam v Jugoslaviji. Borijo se, da osvobodijo naše matere in sestre, domove, v katerih se je rodil mno-gokdo izmed nas, ki sedaj .živimo tukaj in zemljo, po kateri smo hodili, kot bosonogi otroci. Faktično se celo naše sestre in nečakinje borijo v gerilskih vrstah. Ali ni naša dolžnost storiti vsaj toliko, da jih reprezentiramo in predočimo njih žrtve in junaške zmage našim so-Američanom drugih porekel?
V tej moji prvi koloni se nočem spuščati v navajanje potankosti o tem, kaj so gerilci dosegli tekom zadnjih dveh let. Rečem samo, da jnihove pridobitve potom borbe in doprineŠenih žrtev so tako velike, da zaslužijo up in zagotovilo za bolljšo bodočnost onih, ki bodo živeli tam, kjer zdaj oni prelivajo kri. Dozdaj takega upa in zavo-tovila — izrecnega zagotovila — od strani zavezniških velesil nimajo. Jaz pobližje zasledujem razvoj položaja, ki se tiče Balkana in ostale južno-vshodne Evrope in moram ob tem pisanju poročiti, da je vse Še negotovost.
To je v prvi vrsti pripisovati strašni neznačajnosti in reakcijonar-stvu jugoslovanjke vlade v zamejstvu in njenih diplomatskih predstavnikov v prestolnicah zavezniških dežel. To ni zgolj moje osebno mnenje. Stike imam z mr. Wiskham Steed -om, odličnim britanskim prijateljem jugoslovanskih ljudstev, kateri je začetkom meseca julija letos pisal pismo Milošu Tri-funoviču, ki je bil tedaj jugoslovanski premier, ter ožigosal celotno zamejno vlado, ker ni mogla zastopati interesov jugoslovanskega ljudstva. Avgusta 23 je mr Steed tudi meni poslal kablogram v tem smislu.
Dne 27 avgusta sem prejel dolgo pismo od Mihaj la PetroviŠa, predsednika organizacije jugoslovanskih novinarjev, (Udruženje jugoslo-venskih novinara) v Londonu, katera zveza vključuje srbske, hrvaške in slovenske časnikarje; on mi piše o kriminalni nemoznosti jugoslovanske zamejne vlade tekom zadnjih dveh let. V vsej tej dobo "ni storila popolnoma ničesar za razvitje propagande v korist Jugoslavije."
"Nasprotno", piše Petroviš, "za-mejna vlada je storila vse, kar je mogla, da je onemogočila vsakemu izven nje, da bi predstavil stvar jugoslovanskega ljudstva v tej veliki svetovni krizi. Vlada ni izdala enega samega pamfleta o Jugoslaviji. Zbrala in izdala ni niti amterijala in podatkov o beštijalnih grozodejstvih nad našim ljudstvom v Jugoslaviji. Medtem, ko izdajajo Poljaki v Britaniji čez 30 listov, nimamo mi Jugoslovani v Angliji ene same Publikacije. In jugoslovanski vla-dini "informacijski aparatus" ima v glavnem nalogo, ne da informira, ampak, da vesti iz Jugoslavije in iz Amerike zatira — razen, če so te v prid Mihajloviča in mahinacij FotiŠa. Jugoslovanska vlada je na-primer prejela dolga poročila o slovenskem in hrvaškem kongresu in tudi o Združenem odboru, toda to je bilo "samo za gospodine ministre" in mi nismo dolgo vedeli nič o tem, kaj ste započeli jugoslovanski izseljenci v Ameriki — dokler nismo dobili privatnih pisem iz Amerike.
"Vse to, kot uvidite, je jako slabo. Britanci so zelo revno informirani o balkanskih vprašanjih. O-čividno vedo in poznajo le negativne stvari. Mnogi imajo vtis", da so Slovenija, Hrvatska in Srbija tri posamezne norišnice, ter dvomijo o trdnosti ali vrednosti kakršnekoli ideje za ponovno vzpostavitev dežele. Med ljudmi, ki so tega mnenja, je mnogo važnih angleških osebnosti in pri tem, naj poudarim, da je to izredno resna stvar. Po mišljenju mnogih Britancev je cela bodočnost južno-slovanskih ljudstev v Ivomu".
Naj pristavim, da se je mr. Steed izrazil v istem smislu, rekoč, da so uradni predstavniki Jugoslavije dovedli stvari v Angliji tako daleč, da so celo stari in iskreni prijatelji jugoslovanskega ljustva zmedeni in negotovi glede izgledov za do-dočnost Jugoslavije.
Združeni odbor bo storil kat bo mogel z ozirom na položaj, kakor hitro mogoče, kajti situacija v Angliji ni nič slabša, kot v Združenih državah. Z Zvezo jugoslovanskih žurnalistov v Londonu vzpostavljamo zvezo in skupaj bomo storili, kar bo moč, da se popravi slabe posledice proti-jugoslovanskega stališča ubežne vlade, ki je vodila tako sstališče in smernice več kot dve leti s pomočjo milijonov dolarjev srbskega, hrvaškega in slovanskega denarja.
* * *
Agentje ubežne jugoslovanske vlade v Združenih državah delujejo s pomočjo svojih podrepinikov med priseljenci z vso silo, da bi ovirili Združeni odbor in njegovo delovanje. Naznanili so nas menda Dieso-vemu odboru, ter nas obtožili, da smo "komunisti" in "sovjetski a-genti", kar trdi tudi "Ameriška Domovina" v svojem nedavnem napadu na Odbor, kar se mora zdeti zabavno vsaj enemu izmed članov tega odbora, kateri je poznan, kot zelo imovit mož.
Toda te vrste propaganda ni o-mejena zgolj na Ameriko. Vrši se tudi v Jugoslaviji potom ljudi, ki priznavajo, da so fašisti. V Zagrebu je pred kratkim izdelal list "UstaŠi" (Nadaljevanje na 4 st.)
Sloga zmaguje
Sudbury — Prva slovenska konvencija je minula. Ali se bomo ravnali po njenih pravilih, ali je pa Še naših rojakov v Kanadi in Ameriki, ki se držijo pa. stari navadi.
Dostikrat se pravi peto kolonci. Marsikateri pa ne ve, kaj je peta kolona, ter različni drugi in vohuni. Petokolonisti so razni vohuni, saboterji itd. Njihovo delo je različno in dostikrat neopaženo odkod izvira razdor, mržnja in sovraštvo proti organizaciji, delavskemu tisku itd. Toda nespamtno bi bilo trditi da so vsi taki peto kolonci, saboterji in vohuni. Jast bi za dosti njih lahko rekel, da so nevedne-ži in nepoznavalci tekočega času, oziroma doba jih je prehitela tako daleč, da ne razločijo dobrih in poštenih stvari od Škode in ovir.
Mi v Kanadi smo mladi neselje-nci. Vsak ima svojca v starem kraju. In zakaj bi bili tako brez srca, da bi se borili proti svojim bratom in sestram, katerih je bila edina izbira v borbo proti okupatorjev, ali pa živeti ponižno, prežimo in zaničevalno v koncetracijskih taboriščih, ter v suženjstvu.
Današnja vojna je obenem naša vojna. Slovenci moramo se prizdru-žiti k našim Slovenskim bratom in bojevnikom, za svoj narodni napredek in obstanek. Slovenci smo dosti pretrpeli! Preganjali nas so na razne načine; razkrajali našo zemljo med seboj in ji prizadajali teŠke rane. Vse to pomeni da je res nastal čas ko moramo sami spoznati, kje je naše mesto in tudi kako moramo delati da se narodno, kulturno in tudi gospodarsko osvobodimo.
Zveza Kanadskih Slovencev, je organizacija za vsakega Slovenca in Slovenko. Ali bi ne bilo res imenitno, da se skupno sporazumemo in združimo! Zdaj bodo nastali hladnejši dnevi in bo priložnost za koncerte, igre, predavanja in za marsikatero dobro stvar poduka in razvedrila. Poleg tega delno bomo lahko tudi prispevali v sklad za pomoč našim bratom in sestram r stari domovini.
Naj omenim da je dne 12 septembra tukaj bila res sijajna zmaga zedinjenih Slovencev, Hrvatov in Srbov. Namreč tri bratske Zveze sklicale so javni shod, kjer je govoril Radovan Dimovič, eden izmed bojevnikov proti fašističnih okupatorjev v Jugoslaviji, ik je pred nedavnim prišel v Kanado.
Prvi govornik je bil od odseka Zveze Kanadskih Slovencev, rojak J. Salmič. Drugi od Z. K. H., Valentin Legac in Z. K. Srb. M. Pilja. Glavni govornik, katerega je predstavil rojak Salmič, je bil Radovan Dimovič. V svojem govoru nas je točno informiral o vlogi četniko'- in Mihajloviča, ter drugih strahotah, ki jih izvršujejo fašistični zločinci z katerimi četniki in Mihajlovič, so vodili borJx> proti narodni osvobodilni in partizanski armadi.
Kot navadno Sudbury iz prej-nŠih let, ni bilo shoda, kjer niso prisostovali zgagarji in zavajalci. Tako je topot izkoristil z svojo skupino P. Borojevič, ter pričel kričati proti Dimoviču, češ da je laž kar je govoril o razmerah v Jugoslaviji. Nevem kaj bi bilo da ni prišla policija. Ko pa je policija prišla, se je Borojevič znesel Še bolj oholega misleč da je ta ob njegovi strani in pravi: "Zdaj me pa le dajte ... " Toda zgodilo se je ne po-volji njega, ampak po načelih pravice. Policija je zgrabila Borojeviča, ter ga pognala ven. Tako je Borojevič občutil moč pravice, kakor tudi njegovi privrženci. Prisotni v dvorani in tudi drugi v naselbini, so si pa v znak zadoščenja Šteli ta slučaj veliko zmago nad onimi, ki so s grožnjami in celo napadi strahovali v tej naselbini že leta.
Nato je imel zaključni govor Bogoljub Stevanov iz Toronta.
Drugih novic tako posebnih od tukaj ni. In glej skoraj bi bil pozabil omeniti obisk "Štorklje", ki se je sukala okrog družine Lukežič. Prinesla je krepkega sina! Kakor mati tako sin, se dobro počutita. Naše čestitke!
Franc Zaic
Z NARODNO ENOTNOSTJO K ZMAGI IN 0SV0B0JENJU
Jugoslavija središče vsih anti-fašistov Evrope. Kosta Nadj imenovan generalom. Narodna Osvobodilna in Partizanska Armada odprla vrata za invazijo na Jadranskem morju.
ODSEK DEMOKRATIČNIH JUGOSLOVANK V WINDSORJU
OČISTIMO NAŠ NARODNI VRT RAZNEGA MRČESA
Po naključju mi je prišel pod roko eden naših slovenskih časopisov v Združenih državah. Zaenkrat neomenjam njegovega imena, da se izognemo nepotrebne polele-miek in tratenja času. Bolj pametno bi bilo, da njegovi čitatelji ki so po večini delavci, spoznajo njegovo vlogo in jo zavržejo, kot neodgo-varjajočo za današnji čas in naloge vsih svobodoljubečih in rodoljubnih sil.
Iz šolske dobe spominjam se na neštetokrat razlago po "arabskem sanovniku" sanj. Če se Še kje prodaja ta "knjižica" ali pa ne, me to ne zanima. Kajti v poznejših letih, smo se taki razlagi na skrivaj nasmehnili in jo popolnoma vazrg-li. Le sem in kje so Še stare ženice kaj rade pripovedovale o svojih sanjah in ugibale v pogovoru, kaj neki naj pomeni. Mogoče smrt? Pismo! Ženitovanje itd., ali pa končno prepir, sovraštvo in prezir . ..
Ker sem že omenil nekoliko o samovnjaku, naj omenim Še druge pripovedke o coprncah. Te so bile za nas otroke strah in trepet, za starejše pa gotova nesreča in škoda, posebej če je že tako znana soseda prehitela pot.
Spomijam se, ko so mi mati enkrat naročili, če bi slučajno "stara Katarina" prešla pot, naj zaustavim voz, naredim velik križ z Šibo izpred volov, ter jih nato poženem kolikor bolj hitro mogoče proti domu. Znani so mi slučaji, ko so se nekateri vaščani ob njenem srečanju povrnili na dom, mesto pa z živino kam na polje ali pa v se-nožet.
Tako so ljudje trpeli praznoveren strah, oni pa, ki so ga podžigali in razlagali na različne načine, želi pa dober uspeh za svoj položaj.
Nič bolj primernega se mi ne zdi ob tem času one člankarje in dopisnike, ki podžigajo strah pred "rdečim strašilom", obtožujo narod proti naroda in ustvarajajo odvratno nezaupanje k slogi in enotnosti ljudstva. Ti so podobni iz davnine
razlagačem sanj, kakor tudi o coprncah, kar je za današnji čas zelo smešno in neverjetno, kakor bo tudi za bodočnost današnje razlage o "komunistih".
Moj namen ni braniti to ali pa ono politično nazorstvo posameznika, kakor tudi stranke. Smo živa bitja in med nami so dobre in tudi slabe lastnosti. Toda morala človeka, dostojnost; znanast in v splošnem tehtnični razvoj, ki se je razvil do visoke stopnje v človeški družbi, ga opominja da kot človek deluje ne za voljo ene osebnosti, ampak za voljo in interese človeške družbe.
Razne stranke ne bodo odstranjene zaradi volje posameznika, ampak takrat kadar jih večina zavrže in si zgradi nekaj novega na njihovem mestu. Približno nekaj takega se ponavlja v razvoju človeške družbe, toda ne brez sneti, katere koreni se prenašajo iz enega v drugo pokolenje in iz ene in drugo dobo razvoja.
Po mojem mnenju večje sneti ni tako po ideologiji, nauko, gospodarstvo in praktičnosti, kakor je fašizem v človeški družbi. Kdor tega ne vidi, je podlegel nezrelosti.
Fašizem je kriminalna snet! Borba proti njega je opravičena ravno tako za njegovo izkoreninenje, kakor dober gospodar očisti svoj vrt raznega mrčesa in zalege, da zavaruje rast zdravega stebla in njegov sad.
Torej sprijaznimo se z to resničnostjo posebno ob čitanju raznih časopisov. Obudite spomin na njihovo preteklost in spoznali boste, da so kupi napak na njihovem pragu s ozirom na razlago o borbi proti fašizmu in tudi obožbah proti "komunizmu", Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi in Še nešteto drugih vprašanj.
Postanimo enkrat zares dobri gospodarji in očistimo naš narodni vrt raznega mrčesa, ter raznih razlag o sanjah in coprncah!
Lipovčev.
Takoj ko se sem povrnil iz konvencije, je bila moja osebna želja opisati moje utise. Ni pa izljučeno da se v splošnosti pričakuje s posebnim zanimanjem posebne idaje "Zapisnik Konvencije", ki bo tiskana v obliku časopisa, katera bo naj doslednejši pečat njenega dela, sklepov in načrtov.
Torej prisostoval sem prvi konvenciji Zveze Kanadskih Slovencev, ki se je vršila v pričetku tega meseca v Torontu, kot delegat iz Windsorja. Nisem bil sam iz Win-dsora! Z menoj sta bila rojak Zdravje in Kobetič, ter rojakinja K. Crnek, tako da je Windsorska delegacija bila res družinsko zastopana.
Ob našem prihodu v Toronto, oziroma dvorano kjer se je vršila konvencija, seznanili smo se z delegati in delegatkinjami iz drugih naselbin. Po kratki proceduri seganja si v roke, nas je že opomnil glavni predsednik Martin Bayuk, da zavzamemo svoja mesta. V kratkem in zelo pomembnem nagovoru pri otvoritvi konvencije, pozdravil je delegate v imenu glavnega odbora Zveze, za kar je žel odobravanje. Nato se je pristopilo k dnevnemu redu od 11 točk s zaključkom Konvencije. Izvoljeni so potrebni odbori za voditi konvencijo, kakor tudi nadzorni odbor za pregledovanje knjig. Zatem je sledilo glavno poročilo glavnega tajnika, ter dodatno poročilo Urednika Edinosti.
S posebnim zanimanjem smo poslušali oba poročila. Poročilo glavnega tajnika je vsebovalo organizacijska vprašanja, naš dosedanji uspeh, nedostatki in tudi priporočilo k bodočemu načrtu. Dočim poročilo urednika Edinosti, se je temeljito oslanjalo na svetovni položaj, razmere v Jugoslaviji, tukaj v naši novi domovini, ter o nezlomljivi enotnosti vsih svobodoljubečih sil v borbi proti fašizmu, kakor tudi pravični preureditvi povojnega sveta. Kakor eno tako drugo poročilo prežeto je v neposredni nalogi delovanja za stvar zmage nad sovra-
rodoljubov vsepovsod, proti raznih izmišljenih dosedajnih in tudi v bodoče prigovorom.
Konvencija je bila javna, dostopna brez izjeme na člansko pripadnost. Vsak pošten človek, kateremu je količkaj pri srcu dobri nameni za narodno stvar; za stvar zmage, nad fašizmom, ter osvobojenju sveta, bila je njegova dolžnost ust-nemo ali pa pismeno izraziti svoje
Na sodišču odkrita vohunska mreža
Now York — Tukaj se je vršila sodnijska obranava proti nemškim vohunom prednedavnim aretirani v Združenih državah, kakor smo že poročali.
Na Federalnem sodišču dokazano je, kako je Ernest Friderick Lebmitc z pomočjo kemične tekočine natančno pismeno poročal o kretafflu parnikov z vojaštvom in vojnim meterijalom. Vsebina enega pisma se glasi:
"Nocoj "Conte di Savoia" (pre-jšni italijanski parnik), odpluje z armado: 156-to ParaŠutistov, 152-to inžinirjev in 68-ti pehotni polk. Potoval bo po severnem potu proti Bostona, nato Nefoundland v Vel. Britaniju."
Obtoženi vohun Libmitc, je priznal na sodišču, da je pisal taka poročila in kakor je dognano da so nekatera izmed teh bila militarne informacije za naciste.
Kemična tekočina ki je služila za črnilo, je nevidna na prostem papirju. Berlinska Šola za vohune, ki so razposlani, v razne države, je nedvomno precej dobro izurila jih v vuhunskem delu, kagor tudi pripravvah potom katerih se poslužujo za nacistične informacije. O-čistiti vohune, pomeni prihraniti sto in sto ljudskih živlenj in tudi materijalnih sredstev. Obenem pa moč tako za bojno črto, kakor tudi za njeno zaledje, želje in tudi nezadovoljstvo. Ogo-
Zveza Kanadskih Slovencev, po svojih pravilih; načelih in po svojem delovanju, je narodna protifašistična in demokratična ustanova, nepripadajoča niti eni politični stranki. Ameriški SANS., še bolj pa program Združenega odbora, bi ji bil najbližji. Toda po svojih točkah pravil, je daleč pred SANS., zlasti po objektivnih vprašanjih Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, kakor tudi zavezništva z Sovjetsko Unijo, Vel. Britanijo, Združenimi državami, Kitajsko in drugim Zedinjenih narodov.
Zato priporočam, da trezno pre-čitate tako zapisnik, kakor tudi poročila, sklepe in pravila Zveze. Kajti z tem boste pomagali samemu sebi, kakor tudi splošnim interesom.
Jožef Miketič, gl. Predsednik.
Dne29 avgusta bo šel v lep spomin našega ženstva v, tej naselbini. Kajti tega dne vstanovile smo odsek Jugoslovanskih Demokratičnih Žena. Takoj na vstanovitvenem sestanku vpisalo se je 29 članic.
Kakšna je svrha in namen našega odseka?
1) Ker smo v strašni vojni in kakor pravijo človeštvo ni pričalo enaki v vsej svoji povesti, so potrebne poleg puške, topa, tanka in bojnega letala, tudi druge potrebščine. Vemo, da so tisoči in tisoči položili svoja živlenja na oltar osvobojenja; prelili svojo kri, da bi človeški rod res enkrat vžival blagostanje, srečo in mir.
Kri v tem oziru je dragocenjen zaklad. Sto in sto vojakov težko ranjenih na bojni črti, je rešeno z pomočjo transfuzije krvi. Zato naš odsek demokratičnih Jugoslovank je ne le pripravljen potom svojih članic, sicer onih katerih kri odgovarja v^vrho darovati svojo kri, ampak obenem apelira na naše ženstvo v splošnem za dar krvi. Če pomislimo
Malo pojasnila
Znano je, da se je lani v Bihaču ustanovil "Narodni protifašistični svet". Zbor, na katerem se je to zgodilo, je imel značaj parlamenta in delegati so se sešli iz vseh delov Jugoslavije. Za predsednika je bil izvoljen dr. Ivan Ribar, za vrhovnega poveljnika Narodne O-svobodilne Vojske pa je bil potrjen Tito.
Takoj po tem dogodtku se je pričela strupena propaganda proti Svetu in proti osvobodilni vojski. To propagando je organizirala — kar bi bilo kaj lahko uganiti — nemška uradna kovačnila laži. Mnogo poštenih ljudi pa vendar vam, da sta Svet in vojska komu-tega ni uganilo in verjeli so trdit-nistično maslo in da oba faktorja služijo boljeŠviziranju Jugoslavije. , Komur so razmere količkaj znane, bi bil lahko spoznal smešnost takih trditev. Predsednik Narodnega sveta je tisti dr. Ribor, ki je bil pred dvajsetimi leti predsednik Ustavodajne skupščine, prvega jugoslovanskega parlamenta, ki je bil pravilno izvoljen. Od komunistov je bil takrat bolj oddaljen kot zemlja od sonca. Vteku časa,
no, da je OSVOBODILNI POKRET V JUGOSLAVIJI NARODNO GIBANJE, pri katerem sodelujejo vsi pošteni rodoljubi BREZ OZIRA NA STRANKE, NA POLITIČNO MIŠLJENJE, VERO IN NA NARODNOST.
"Nameni tega pokreta so sledeči:
"Prvič — osvoboditev dežele od okupatorskih sil in priboritev neodvisnosti in resničnih demokrati-čnis pravic in svobode za vse narode Jugoslavije.
"Drugič —nedotakljviost privatne lastnine in neovirana inicija-tiva v industriji in pridelovanju.
"Trejtjič" — v socijalnem življenju in delu se ne uvajajo nobene radikalne izpremembe, razen da se z ljudskim glasovanjem nado-
z naše strani je to skromen dar, toda v splošnosti pa tako plemenit in le oni, katerim je rešeno živlenje na ta način, bodo celo živlenje hvaležni.
2) Je naš namen kakor prej tudi v bodoče podpirati humanitarno ustanovo Rdeči Križ. Po raznih naselbinah vstanovljeni so ženski odseki, katerih članice pomagajo pri pakiranju raznih zavitkov za armado, zbiranje daril in stotero drugih potrebščin. Medtem vemo, da je to edina ustanova v Mednarodnem obsegu, ki ima vezi z vojnimi vjetniki.
Nespametno bi bilo misliti da je z darili vojnim vjetnikom vse gladko in točno. Že samo dejstvo da so vojni vjetnijci v rokah in pod nadzorstvom krutega sovražnika, nas prepričuje na marsikatere neured-nosti. Toda zavedajmo se, da so to vojni vjetniki in tudi če drugo ali pa celo tretje darilo pride njim v roke, smo z tem olajšali njihove misli, navdušili jih k vztrajnosti in vlili duhovite moči dokler ne bodo rešeni trplenja in zapostavljanja.
Torej naš odsek bo v tem oziru tesno sodeloval z ustanovo Rdečega Križa.
3) Največkrat nas pa opominjajo rodoljubni čuti napram našega trpečega naroda v stari domovini. Kako radi bi priskočili mu v pomoč ne samo z denarjem in drugimi potrebščinami, ampak tudi osebno se pridružili njegovim junaškim vrstam.
Vsak izmed nas ima tam svojce, brate, sestro, starše, ali pa ženo in otroke. Kako težki so naši čuti in kako globoko nas navdaja mržnja proti krutega sovražnika, bi vsak sam najlažje razložil. V splošnem smo in tudi bomo prvi za pomoč pašemu narodu, kakor hitro se ukaže ta priložnost.
Torej naš odsek bo v tem oziru deloval z vsimi močmi za pomaga-nje našega junaškega naroda v stari domovini.
Kakor razvidno naš program je
mestija reakcijonarne občinske u prave (katere so nastavili diktator- v omenjenih treh točkah. Kakor
ena tako druga in tretja tesno vezane z plemenito nalogo. Enkrat v tem mesecu odsek priredi razstavo
ski režimi). O izpremembah v so cijalnem živlenju in v državni organizaciji bodo odločevali po vojni poslanci, katere bo narod svobodno volil.
žnnikom, kakor tudi vsih potrebnih (varanj-e na skrivaj in obsojanje po- ko je morai _ kakor Svetozar Pri
pripravnosti za moralno in materi jalno pomoč našega trpečega naroda v starem kraju.
Omenil sem delno vsebinsko stran teh velevažnih poročil, ki so v posemeznih vprašanjih obširna, objektivna in odgovarajajoča kot po-tokaz za naše bodoče delovanje. Kajti cel potek Konvencije bo tiskan v posebni izdaji v obliko časopisa, kjer bodo čitatelji imeli priloŠnost se seznaniti z Konvencijo, njenimi sklepi; pravili Zveze; sodelovanju z SANS, ter Združenim odborom ameriških južnih Slovanov. Zatem Številni pozdravi od raznih organizacij, kakor tudi Vse-Slovanskega odbora iz Moskve.
Prisostoval sem že več konvencijam, ter tudi konferencam. Toda prva konvencija Zveze, mi res ostane v globokem spomenu, ne radi tega da me je zapadla posebna čast an njej, ampak zaradi tega, ker smo prvikrat kanadski Slovenci zbani skupno se posvetovali po najvažnejših vprašanjih naroda in Človeštva. V tem je njen zgodovinski pomen in močnejši odgovor zvestih
sameznih ljudi, ni pošteno; ni mo-žakarsko in tudi ni v skladu znanih demokratičnih načel. Smo ljudje! Priroda nam je dala vse potrebno, da se tudi kot ljudje pogovarjamo, posvetujemo o vsih nalogah in po-težkočah. Zato je skrajni čas, da spoznamo to demokratično načelo in ga izkoriščamo v svrho sporazuma za naš društven in kulturni napredek.
TEŽKA NESREČA
MOUNTAIN PARK, ALTA
V prilogi vam pošiljam denarno nakaznico v znesku osem dolarjev, namenjenih za Štiri ponovne naročnine.
Kakor sem bil obljubil storiti nekaj vprid ponovitvam naročnin, sem obiskal dotične naročnike in niti eden mi ni odrekel naročnino. Tem potom se jim lepo zahvalim in tudi priporočam v bodoče. Na ta način bomo seveda storili dobro delo vprid listu, obenem pa zmanjšali delo uredništvo glede opomina na potekle naročnine.
F. Mekis. • Prisrčna hvala rojak Mekis, kakor tudi ponovnim naročnikom, Ured.
Aldershot, Ont. — Tukaj je prišlo do težke nesreče, ko je Canadian National brzi vlak udaril nedaleč železniške postaje Aldershot v autobus in je pri etm izgubilo 12 ljudi življenje.
Poročevale cCanadian Press, ki je bil na potu za Montreal, je med drugim opisal omenjeni slučaj, kot eden od najstrašnejših, kar jih je videl. Ravno tako načelnik postaje, ki pravi, da je to ena od zadnjih 33 let največja.
Brzivla kje udaril z tako silo, da je autobus popolnoma znečkan in so kosci najdeni tričetrt milje na daleč v stran. Nekatera trupla so našli potem ko se je vlak z silo zaustavil, na prednjem delu lokomotive in tudi ob železniški progi v razdalji od 200 jardov.
Autobus je pripadal Greyhound Coach Line in je služil le za predmestni izvoz potnikov in Šolskih otrok za Hamilton. Večje Število delavcev in tudi Šolskih otrok je zamudilo prvi termin, čakajoč na povrnitev autobusa, ko se je zvedelo o neljubi nesreči, so si Šteli v srečo za svoje živlenje. Medtem, če tudi je autobus popolnoma razbit, dva potnika sta ostala po naključju pri živlenju. Neki zdravnik je pripomnil, da je res čudež, da je sploh kdo mogel si rešiti živlenje.
bičevič — spoznati, kaj pomeni centralistična vlada, ko je videl, kako so se ljudske svoboščine likvidirale ena za drugo, kako je režim naposled zabredel v diktaturo in kako je ta dobila popolnoma fašističen značaj, se je v marsičem spremenil in nič posebno čudno ni, da ga gotovi nasprotniki mečejo v en koš s komunisti. Danes je namreč v Jugoslaviji vsakdo označen za komunista, če ne trobi v en rog s pristaši starih diktatorskih režimov.
Toda Ribar je prav tako malo komunist kot je bil v času svojega predsedovanja v skupščini in prav tako ni komunističen Narodni svet z Osvobodilno vojsko. To je jasno razvidno iz Izjave, ki je bila razglašena takoj po ustanovitvi Sveta. Ampak sovražna propaganda ne miruje. Pred kratkim je izšel neki letak, ki so ga baje izdali partizani, kar je ime članov Osvobodilne vojske in ki je bil napolnjen s tistim komunizmom, s katerim plaši Berlin ves svet. Že to bi bilo lahko zbudilo sum. A dognalo se je, da je bil ta letak izdan v Zagrebu v Vstaški" tiskarni, ki je popolnoma pod kontrolo Gestapa.
Z ozirom na te mahinacije je Narodni svet ponovno izdal svojo snovno izjavo in pravi:
"Voditelji našega osvobodilnega pokreta ne mislijo narodu vsiliti nobenega režima. Neštetokrat so izrekli, sutmeno in pismeno, da bodo PRPEUSTILI NARODU, DA SAM ODLOČI O SVOJI U-SODI. V zvezi z najnovejšo fabri-kacijo (namreč z omenjenim letakom) katero je razširila nemška uradna agentura DNB je treba v-novič pokliacti v spomin sklepe Narodnega protifašističnega sveta in vrhovnega poveljstva Narodne osvobodilne vojkse. Tam je izreče-
"četrtič — Narodni osvobodilni pokret, ki se bori za svobodo ljudstva in za socijalne in demokratične pravice, je nasproten vsakemu nasilstvu in vsaki nezakonitosti.
"Petič — častnikom, ki se pridružijo Narodni vojski, se garantira njihov čin in nameŠčenje po njihovih sposobnostih.
"Šestič — Narodni osvobodilni pokret priznava v popolnosti narodne pravice Hrvatske, Slovenije in Srbije, kakor tudi Macedonije in ostalih narodnosti.
"Pokret ima enako ime v Srbiji, v Sloveniji in Hrvatski in predstavlja garancijo, da se bodo dosegle narodne pravice za vse narode Jugoslavije."
To izjavo sta podpisala za Vrhovno poveljstvo narodne osvobodilne vojske Jugoslavije vrhovni poveljnik Tito, za Narodni proti-faŠistički svet pa dr. Ivan Ribar.
■m	*	*
Vsakomur mora biti jasno, da je med to Izjavo in komunizmom razlika kot noč in dan. Toda ko je Nemčija napadla Rusijo, je njena propagnda spustila "komunističnega hudiča" z verige, računajoča, da bo s te mnacizem dobil zaveznike po vsem svetu, ki ji bodo pomagali rešiti človeštvo "najnevarnejšega sovražnika civilizacije in kulture". Dasi je prihajala ta modrost iz ust nacijev, je vendar Šlo dosti kalinov na nastavljene limanice. Na srečo niso predstavljali Združenih narodov ne Petaini, ne Chamberlaini in tu je nemaška propaganda ostala brez uspeha. Toda nacizem ve, da iz mnogih majhnih reči tudi lahko nastane kaj večjega in je rovaril dalje, kjer koli je našel priliko. Po vseh evropskih deželah je bilo čez noč na kupe "komunistov". Kdor ni lizal nemških Škornjev, je ibl komunist. Tako je nenadoma tudi Jugoslavija preplavljena s "komunizmom" in vsak borec za svobodo je "boljŠevik".
v dvorani Rdečega Križa na Quo-llette Ave. Za razna jedila ob tej priložnosti, bo naš odsek priredil res nekaj po starokrajnskih predpisih kuhinje. Nepozabite Windsor čanje za ta dan o katerem boste še posebej povabljeni.
K sklepu naj omenim nekoliko besed s ozirom na to, da sem edina Slovenka v odseku Jugoslovanskih Demokratičnih Žena. Izvoljena sem za blagajnico odseka; predsednica je F. Brozovič in tajnica Nevenka Gričb. Ker je v naši neselbini precej naših rojakinj, je moja dol-žonst apelirati na njih, da se včlanijo in nam pomagajo v prej omenjenimi plemenitimi nalogami, da bomo res Slovenke, Hrvatice in Srbkinje, sledile vzoren primer naših sester v stari domovini. Naj nas skupno navdušijo njihovi junaški vzgledi v borbi proti sovražnika, za blagor, srečo in mir.
K. Crnek.
ZASAČILI TATOVE
Toronto — Pet oboroženih vlomilcev je vlomilo v tukajšno Ro-yal bančno hranilnico in se jim je posrečilo odnesti $34.000.
Z odprtimi samokresi so držali zaprtega bančnega ravnatelja, Wi-lliam oFrshee in njegovo soprogo, ter dve drugi sulužbenki, dokler so izvršili ttavino in nato z avtomobilom zbežali nevedoma za njihov sled.
Zadnjega tedna se je pa kljub temu posrečilo detektivom zaslediti vlomilce, takeri so takoj pri priči aretirani. V njihovih kovče-gih je najdeno precej orožja, zlatnine in tudi skupno nekako okrog 6.00 dolarjev. Medtem značilno je to, daso vsi trije bili v vojaški obleki, katero so nedvomno izkoristili v svrho da odvrnejo sumnjo proti zasledovanju vlomilcev.
Trije vlomilci so: William Lake 25 let star iz Toronta; Hecktor Le Blanck 23 iz Montreala in Stanley Scrafild 22 i zLong Branch. Vsi Od nemške propagande je to pri-troje s ozdaj v zaporu tukaj vTo-čakovati, toda tisti, ki se bore zo-rontu, proti katerih se bo vršila (Nadaljevanje na 4. ts.) obravnava enkrat v tem mesecu.
GOVOR DR. M. KREKA NA LONDONSKEM RADIU
Težka nesreča, ki je povzročila smrt predsednika poljske vlade, generala Sikorskega in njegovih najbližjih vojaških sodelavcev, je dala povod nacistom in fašistom, da raz-lijejo novo ploho laži in sumni-čenj po Evropi in svetu. Svobodni narodi, ki imajo priložnost, da spre mljajo dogodke z v seh strani in stališč, se seveda smejejo nizkotnim, zlaganim trditvam, da so Sikorskega umorili Angleži ali Rusi, radi njegove politike ali radi drugih političnih vzrokov. Toda zasužnjena Evropa, ki tretje leto ne sliši in ne dobi drugih vesti, kot one, ki so Šle skozi Goebbelsovo in Musolini j evo cedilo, je v mnogo večji izkuŠnjavi, da takim lažem, ki jih ne ponavljajo samo listi in radijska poročila, ampak slovesno in odločno potrjujejo najvišji nemški državni funkcionarji, pokloni vsaj toliko vere, da ne verjame na nobeno stran in da sumniči na vse strani, čim nacisti in fašisti to dosežejo, da se v Široke plasti prebivalstva vgnezdi sum-nja in dvom, so že dosegli to, kar so s svojo lažnjivo propagando hoteli. Oni namreč hočejo pri vsaki priliki ubijati zaupanje in vero zasužnjenih narodov. Zaupanje v vodstvo velikih zaveznikov, zaupanje v njihovo politiko, zaupanje v njihovo sporazumno delo in s tem zaupanje v vojni uspeh in povojne cilje. Čim pada to zaupanje, gine tudi vera in navdušenje, gine razpoloženje, ki daje zaleta za požrtvovalno službo v borbi za svobodo. Osebnost generala Sikorskega in njegova iznenadna tragična smrt je bila za vse te podlosti izredno dobrodošla. Znano je žal le preveč, da politični računi med Poljsko in Sovjetsko Zvezo niso razčiščeni, da celo politično zbližanje med Poljsko in ČehoslovaŠko ne napreduje, kakor bi vsi iskreno želeli. Znano je, da sta Anglija in Združene Države Amerike poljsko borbo za svobodo z odprtimi rokami podpirali — saj je radi napada na Poljsko Anglija stopila v to svetovno vojno, ali prav tako je bilo tudi dobro znano, da radi najvišjih interesov združenih narodov niti An glija, niti Amerika ne moreta in ne smeta posegati v spore, ki med zavezniki nastajajo, v veri in zau panju, da Sovjetska zveza najodloč neje odklanja vsako vmešavanje v notranje razmere drugih držav in narodov. Razpust kominterne po meni, da Sovjetska zveza hoče uveljavljati svoje interese in zalagati svoj vpliv v zboru zavezniških narodov, samo in izključno samo po uradni, iskreni, odprti, poti, ki se jih redno poslužuje država v občevanju z držav. Sovjetška zveza je s tem raztrgala kopreno, resnično ali namišljeno, ki jo ležala nad njeno
diplomacijo, presekala Hitlerjevo propagando proti njej in postavila nov temelj zaupanja v iskrenost njenega zadržanja. Gospodarski sporazum za vzajemen napor pri obnovitvi — čeprav ni v nobeni neposredni zvezi z razpustom kominterne — je vendar V veliki meri sad in uspeh rastočega zaupanja med velikimi silami.
Zavezniški narodi moremo biti samo srečni in veseli takega razvoja dogodkov. Velike sile na obeh polovicah sveta postavljajo kvadre sporazumne zgradbe, ki bo razprostrla svojo zaščitno streho nad vse velike in male ter jim omogočila razvoj življenja v svobodi in sigurnem zavetju kakršnega samo svetovna združitev sil more dati.
Pred nami so veliki vzgledi smo-trenega dela za trajne obče cilje, naša vloga in naloga je, da jih 5rav spoznamo in razumemo, se v-sega malenkostnega otresemo in vtrajno pomagamo.
Dogodki se trdo vrste. Domovi na po rešitvi vpije. Tem bolje jo bomo rešili, tem temeljiteje bomo svoje narodne ideale dosegli, čim bolj bomo znali v svojem lastnem, narodu uresničiti velike vzore, ki dolbejo življenju nov obraz. Kot Slovani imamo Še posebno hvaležno nalogo, da pomagamo graditi trden most zveze med slovansko velesilo in zapadnimi demokracijami, ki je edino jamstvo naše in svetovne varnosti.
REVEREND AMBROZIČ 0 SLOVE NSKIH KATOLIKIH
BRENER PASS
BODOČNOST NA OBZORJU
(Iz druge strani) letak, ki je propagiral bolševizacijo Jugoslavije, ter je naprtil ta letak Osvobodilni fronti. Dne 20 avgusta, pa je radio Svobodna Jugoslavija označil letak, kot lažnjivo pod-taknjejne. "Kdor je količkaj seznanjen z gerilskim gibanjem," je poudarila oddaja, "lahko hitro zazna, da je to najgrša laž, ter da je bil letak natisnjen v nemških in ustaŠ-kih propagandnih krogih. Voditelji našega ovobodilnega gibanja nočejo ljudstvu vsiliti nobenega režima. Poudarili so že ponovno, v govorjeni in pisani besedi, da bodo pustili ljudstvu, da odloči o svoji bodočnosti".
V kaki poznejši koloni, ' bo zdelo vredno, bom pokazal vez med pogonom proti Združenemu odboru v Washingtonu, New Yor-ku, Chicagu, Clevelandu in v Kaliforniji in med naci-ustaško propagando proti Osvobodilni fronti v Jugoslaviji.
Ali, jaz ne bom posvečal mnogo časa in energije za obrambo Zru-ženega odbora. Imam veliko zaupanje v namen in cilje, ki jih imamo pred seboj in vem, da bo veliko Število Hrvatov, Srbov, Slovencev, Bolgarov in Macedoncev podprlo odbor moralno in finančno. Pred seboj imamo važno nalogo in delo in nam je v resnici vseeno, kako nas nazivajo podrepniki oblastnikov balkanske reakcije.
Brener Pass, preko Alp veže Italijo in Nemčijo in okupirano Avstrijo, je najbolj direktna in značilna vez med Berlinom in Rimom. Tetunci so nekaj krat izkoristili to prirodno utrdbo in položaj v srednjeveškem času za invazijo Italije. Takrat je bil znan njim in tudi na zunaj, "pot črez dolino Trenta."
Direktna pot drži iz Berlina proti Jugo do Municha; zatem preko avstrijske meje in med gorovjem znanega starega mesta Innsbruck. Od tukaj se dviga Brener Pass za vsakih 12 unčev na 40 v promeru stopnjev visočine v nagli razdalji od 25 milj, dokler končno ne doseže Brener postajo, katera je na avstrijsko-italijanski meji. Izmed Brener Pass in Innsbrucka, se viso-čina Brener Pasu dvigne na 4.500 čevljev nadmorske višene, dokler je Innsbruck negako okrog 2000 čevljev.
Piše LOUIS ADAMIČ.
Preveč sem zaposljem te dni, z delom, ki je zvezi z mojim pre-dsedništvom Združenega odbora južno-slovanskih Amerikancev, da bi odgovarjal na napade Rev. Am brožiča. Znabiti pa ne bo pravi odgovor nato nikdar niti potreben — V enem njegovih člankov me pisec prikazuje za lažnika. Moj odvetnik me je informiral, da lahko na podlagi tega vložim tožbo proti Reverentu in proti listom, ki so prinesli njegov članek pod naslovom: "Lous Adamič in naša sloga". Trenotno sem sicer prezapos-ljen tudi zato, a garantiram pa nikakor ne, da si ne bi vzel časa enkrat v bližnji bodočnosti, ter vložil "libel suit" proti Rev. Am-brožiču. Za enkrat se mi zdi, da stvar lahko počaka dokler ne izide moja knjiga; potem ameriška in slovensko-ameriška javnost sodi, kdo je lažnik.
V resnici se čutim napram Rev. Ambrožiču skoro hvaležnega, kajti on je začel oglašati mojo knjigo
eno moje kratko pismo, izjavljajoč — brez dokazov — da se nanaša na neki dokument, katerega je rečeno, da sem jaz videl. Hočem se mu oddolžiti enako s citacijo iz pisma, katerega mi je Rev. Ambro-žič pisal v marcu 1943 in katero mislim, da bo zanimalo vse dobre katoliške slovenske Amerikance.
"Žal", mi je pisal v pismu, "so jugoslovanski narodi deloma po značaju taki, deloma so bili tako vzgajani skozi stoletja, da (kar se tiče vere) vise bolj na akciden-talijah nego na bistvu. Emocija je pač močnejša ko globok premislek.
"Morda bi kaj pojasnila nasle-danja ilustracija:
"V Kanadi sem srečal starejšo Slovenko, ki mi je pripovedavala z velikim navdušenjem o svoji "cer-kvenosti" v starem kraju, da je ni nikdar manjkalo pri nobeni cerkveni slovensnosti, pri nobeni maši, itd. itd. Ker sem vedel, da v Kanadi sploh ni hodila v cerkev, sem
___________ ___ jo vprašal, zakaj je nehala. Odgo-
še preden je izšla. Ali more pisatelj vor: "Ko sem prišla sem, sem Šla priččakovati kaj več od svojegav cerkev (v Greemsby), pa sem nasprotnika?	se gzrozila, ko sem videla, da ni-
Rev. Ambrožič je tudi objavilmajo nič oltarja. . . . Povedala sem
PA SE NEKAJ...
Od tukaj drži južno pot v nemško govoreče mesto Bolzana, ali pa kot znano Bozen, Trent ali 3a Trento in Verona. Od Innsbrucka do Verone je zračne linije razdalja 175 milj.
Zgodovinski podatki podajajo sregled italijanske invazije skozi Brener Prelaz. Zadnjih 600 let oziroma do leta 1402 ti podatki bi-Iježijo, da je 65 imperorjev prekoračilo z invazijom ta prelaz.
Železniška proga je zgrajena med letom 1864-67, cesta pa v letu 18j2. V poznejših letih zlasti izboljšan je cestni promet.
Vsekakor Brener Pass ni izključno edini prehod črez Alpe za Nemčijo. Lahko bi postal pa celo nevaren vratolom. Zlasti v zimskih mesecih je nepristopen za armado, vsled snežnih metežev. Nacistične sile zdaj v severni Italiji, ako se jih prisili v kratkem na umik v gorovje, se lako zgodi dabodo našle mnoge večje ovire za ishod, kakor celo zdaj iz severne Italije. Odvisno vsekakor je od preračunanega času in tudi gotovih akcji.
Zadnja poročila sodeč po raznem časopisju, so tako zmešana in v protivrečju, ter celo smešna o sijajni zmagi Narodne Osvobodilne in Partizanske armade. Namreč Toronto Star" je prinesel velik naslov: "Srbi so zavzeli 4 pristanišča na Jadranskem morju", samemu članku je dan naslov: "Jugoslovani zavzeli 120 milj obrežja in odprli premostje za invazijo Balkana". Podnaslov pa: "Gerilci so zavzeli glavno pristanišče Split — Ruski oficirji so spuščeni s pa-dobrani" itd.
Dokler v članku opisuje ogromni uspeh Narodne Osvobodilne Armade, pod vodstvom generala Tito, med odstavki se najdee tudi zamisel, ki je vsekakor skuhana in prepečena nekje z dotiko prijateljev Mihajloviča, da se je začel gibati.
Bajka o kraljeviču Marku, da nekje spi in da bo podrl cel svet, je smešna celo Šolskim otrokom.
IZ VANCOUVERJA
Prilagam denarno nakaznico v znesku osem dolarjev, kar je na-meffleno za Štiri ponovljene naročnine.
Rad bi pa vedel aki je cena Edinosti dva dolarja', kakor je bila, ali se bo pa zvišila na tri dolarja letno.
J. POPOVIč.
Pripomba! Cena naročnini je dva dolarja za eno leto in $1.25 pa j pol leta. — Ured.
Štiri konvencije, so se pred kratkim vršile, dve vKanadi in dve Tako je tudi gibanje Mihajloviča. v Združenih državah. Ker dajemo do neke mere prednost našim sosedom po njihovem Številu, naj tudi omenim konvencije na njihovi strani.
Namreč vršila se je konvencija Hrvatske Bratske Zajednice. Takoj na prvem zasedanju poslani so br-zojavi, zavezniškim voditeljem, Stalinu, vodstvo narodne osvobodilne in partizanske armade v Jugoslaviji. Konvencija je izmenjala dosedajne vodstvo, odstranila one dosedajne vodstvo, dostranila one iz glavnega odbora, ki so podžigali sovraštvo med narodom in dajali zaslombo protinarodnim elementom. Izpremenjene so tudi pravila posebno zaradi plač glavnih odbornikov ob potnih stroških itd., kjer so kakor je dokazano plačali za eno večerjo po sedem in več dolarjev. Tako je konvencija storila precej dober korak k napredku in enotnosti.
Na drugo stran se vrši konvencija rSbskega Narodnega Saveza. Od njenega dela se malo ali pa nič sliši. Nemara da je poslala vroč pozdrav Mihajloviču, celo morda Nediču itd. Nič boljša pa tukaj v ki se je vršila tukaj v Hamiltonu, Kanadi od Srbske Narodne Obrane, Ontario.
Kakor za eno tako za drugo v glavnem propagandno delo se je sukalo po devetih nebesih z Mi-hajlovičem, četniki in seveda na živem peklo Partizane in borce Narodnee Osvobodilne Armade. Dočim kako naj skupno pomagamo vojnee napore Kanade in Amerike, kako je potrebna sloga Slovencev, Hrvatov in Srbov, za njihov narodni in gospodarski obstanek, seveda o tem se ni govorilo, razen
po načrtu vladanja bivših jugoslovanskih režimov. Celo so zagrozili neki okrog nedorastlega Mar-koviča, da bodo razrušili poslopje na 206 Adelaide St. W.
Ni izključeno da bi ne imeli za kaj takega koražje. Saj je Boroevič strahoval precej času po Sudbury, dokler ga ni končno provincional-na in lokalna policija brcnila iz dvorane ob priložnosti javnega shoda.	^
Zatem se jevršila konvencija Zveze Kanadskih Slovencev, katera je kakor HBZ., smatrala najprej za potrebno pozdraviti vodje Zedinjenih Narodov, Narodno Osvobodilno in Partizansko armado, ter naglasiti svojo pripravnost sodelovanja z vsimi skupinami in organizacijami v borbi proti fašizmu za popolno in brezpogojno zmago.
Torej, čitatelji! Sami sodite pomen Štirih konvencij, ki so se pred nedavnim vršile. O njihovih skle-pit itd. boste pa nedvomno imeli Še jasnejšo podlago razsoditi njihov pomen.
to svoji prijateljici, pa mi je zatrdila, da tu spolh nimajo oltarjev po cerkvah. Se danes meje sram, da v tej kontri Jesuza tako tritajo.
"Ko sem nadalje vprašal glede oltarja, sem zvedel, da je zanjo oltar &mo tisto, kar je pravzaprav okrasek oltarja: ogromen tron s farnim patronom, mnogo drugih svetnikov, angelov, itd . , . Dejala mi je: "Ja, doma, tam smo imeli takega imenitnega svetega Martina na oltarju, da se je res splačalo moliti . . . Tukaj pa — ali boš v prazne stene molil . . . ?
"In tako je bilo konec vse njene toliko hvaljene "cerkvenosti" . . .
"To ni nikak osamjlen slučaj, ali je najbolj eklatanten med vsemi, kar sem jih srečal. Faktum je, da je med vsemi Jugoslovani versko prepričanje površno, plitvo — vsaj tako je bilo do zadnjih desetletij. Obešali so se na zunanjosti, okraste — trimmings — bistva niso zadeli. Zamera bi bila, seveda, če*bi človek zato delal odgovorne cerkvene predstojnike, župnike, kaplane, škofe. Morda tudi ne bi bilo pravično. Saj sami niso čutili, da je v resnici tako, ker so vsi skupaj živeli stoletja v sigurnosti "apo stolske Avstrije" oziroma "pravoslavne Srbije" in niso se zavedali, da utegne priti čas, ko bodo narodi postavljeni v drugačen milje in bo "readjustment" zanje težak*..."
To je kar misli vodilni slovenski duhovnik o slovenskih katoličanih in v tem njegovem mišljenju so očividno vključeni tudi oni v Združenih državah. Mislim, da bi morali njegove besede dobro premisliti. Od moje strani ne potrebujejo nobenega komentarja. Jaz samo vračam uslugo za uslugo. Rev. Ambrožič oglaša moja Še neobjavljena naziranja; jaz občem storiti nekaj, da reklamiram njegova.
SANS. Deluje v Kanadi
Kot je bilo že poročano v listu Glas Naroda, smo tudi v Kanadi, namreč v Kirkland Lake ustanovili podružnico Št. 90 z 21 člani S. A. N. S.
Dasi smo se malo pozno vzdra-mili ker v USA. so naši rojaki doprinesli in nabrali dosedaj že lepo vsoto skupaj. To vemo iz svojih lastnih izkušenj, da, brez truda in žrtev, ni nobeno delo o-pravljeno. Mi vsi želimo da bi bila bodoča Slovenija — leepa in velika! Namreč, združenje vsih slovenskih bratov v federalni in demokratični državi. Ali vprašajmo se, kaj smo storili v ta namen ? Večkrat slišim od tega ali onega: "Kaj bomo mi? Mi smo premajhni — nas je prav malo.
Povem pa da ravno zato moramo biti čuječi, glasni in združeni skupaj v en glas, da nas bodo slišali vsi tisti, kateri imajo sedaj na tehtnici svetovni položaj.
Večkrat so se že vršile tako ve-levanže konference med pred. Roo-seveltom in premijerjem Churchillom. Znano nam je tudi da se je respravljalo o povojnem problemu. Gotovo je bila tudi naša stara domovina na tehtnici. Zadnja konferenca je bila v Kanadi. Dovolj žalostno od nas niti ena organizacija ali ustanova se ni oglasila ravno tako, kot da nas Slovencev v
VAŽNO ZA TORONTO
VARILO ZA REDNO SEJO
Neki znanec je napisal naslednje: "V neki sicer slovenski hiši je nekoliko zbranih da se pokažejo kot pravi "narodnjaki" pričelo peti nemške pesmi. Rekli so, kaj — Jugoslavija in za njeno povrnitev da bi delovali ? Ne. Avstrija je bila dežela . . . Frdamte kerl . . so nadaljevali z pokvarjeno nemščino ... in pozabili na tisti ponavljajoči "Švanjeraj" in "slaviše Hunt" pri sedemnjastem peŠpolku v zadnji svetovni vojni. Celo pozabili so veste govoriti po slovensko, če tudi jih je rodila pristna slovenska Mati!
Dne 3 aktobra se vrši redna seja odseka Zveze Kanadskih Slovencev, kot navadno vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani 386 On tario St., Toronto. Pričetek ob drugi uri popoldne.
Poleg dnevnega reda, bo poročilo delegatov prve konvencije Zveze Kanadskih Slovencev, katera se je vršila v pričetku tg. m.
Poživljamo tako člane in članice, kakor tudi druge rojake brez izjeme na člansko pripadnost. To smo podudarili neštetokrat in nikomur Še nismo odlonili priložnost da se svobodno izrazi o onem ali pa drugem vprašanju tikajoč se Zveze in njenega delovanja. Pravilno je, da tisti ki imajo od zunaj precej opravka o organizaciji in društvih, da pridejo na sejo in tam povejo svoja mišlenja, prigovore in priporočila. Odgovarjanje bodisi organizacije, društva ali pa osebe tam kjer ni mesto zato, je nepravilno in tudi nepošteno.
Zato, kakor je omenjeno redna seja odseka se vrši vsako prvo ne-
Plesna zabava za bo&icna darila našim vojakom v armadi.
Zedinjeni odbor slovenskih, hrvatskih in srbskih organizacij v Toronto, priredi plesno zabavo v soboto dne 25 septembra. Zabava se bo vršila v Community dvorani 386 Ontario St. Pričetek ob 8 uri zvečer.
Čisti dobiček zabave je namenjen za božična darila našim vojakom v armadi. Nekateri so že na ono stran oceana in celo v borbi, drugi so pa tukaj na vežbah. Ker so pripravni dati svoje živlenje na oltar osvobojenja, se moramo spomniti jih ob praznikih z primernim darilom, katero jih spomni da niso pozabljeni, ampak da smo z duhom in v delu z njimi.
Vsled tega uljudno vabimo tako članstvo slovenskih, hrvaških in srbskih organizacij, kakor tudi druge prijatelje in znance, za obilno vdeležbo. Namen zabave je plemenit in gotovo da vsak čuti svojo dolžnost napram onim, ki so na bojni poljarfi ali pa pripravni da odidejo.
Pridite bratje in sestre v čimveč, jem Število! Nepozabite da je dober uspeh odvisan od vaše pomoči!
ODBOR.
deljo v mesecu, kjer je najboljša priložnost povedati vse napake pri enem ali pa pri drugem; brez zamere in brez zato gojiti sovraštvo. Smo pač ljudje.— ter imamo tudi različna mišlenja, toda kljub temu če poznamo demokratična načela, tedaj se ne smramimo jasno in odločno povedati to, kar nam narekuje želja in tudi smo prepričani v bratski besedi.
R. MAURIN, tajnik.
Kanadi sploh ni. Ali ni bil čas in uporabiti tako lepo priliko, poslati čestitke z pripombo opomniti na naše trpeče brate v okupirani po nazi-fašistih zasužnjeni domovini.
Večkrat se sliši kaj bomo mi tukaj? Narod doma si bo sam naredil, kakor si sam želi. Narod bo postavil vlado kakoršna bo njemu paŠala. Strinjam se z vami, kdor dela in trpi, tisti naj vodi dom. Ali povem pa, da naša pomoč v Ameriki in Kanadi, nam je neobhodno potrebna. Ker lahko se ravno v Ameriki odločuje o usodi našega naroda. Zato jim pomagajmo, kjer koli moremo, nezamudimo nobene priložnosti, ampak vsaka najmanja manifestacija obrne pozornost nase, kjer je pa pozornost, tam pride vpoŠtev naše slovensko vprašanje.
Zato vzdraimmo se Kanadski Slovenci, bodimo čuječi, pokažimo da smo tudi v Kanadi Slovenci po krvi in borbenosti naših trpečih bratov v domovini. Da SANS ne more delovati brez stroškov, to mora biti vsakem ujasno. Ker vsaka narodna ustanova ima stroške. Dolžnost naša je da ga podpiramo, ker SANS deluje za blagor naših zasužnjenih bratov v stari domovini. Vsak član naše podružnice Št. 90 v Kirkland Lake, bo ali je prejel nabiralno polo. Na enake pole se je že nabralo za Rdeči križ in za Ruski relif (Aid to Russian Fond) itd. Nihče pa dosedaj se ni spomnil našega trpečega slovenskega naroda. Kako žalostno! Zato vas prosim rojaki in rojakinje, ne odklanjajte nabiralce, kadar vas obiščejo. Zavedajte se, da darujete za svoje trpeče brate in za Slovensko — Slovansko stvar.
Kakor na mje znano, se je vršila konvencija Zveze Kanadskih Slovencev. Nisem Še imel prilo -nosti priti do pravil. Dali jih sloh imajo? Prepričan pa sem, da se gre za dobro stvar! Želim obilo uspeha. Ker sem pa slišal že na-migavanje od politike, dasi nisem nasproten, se bojim da ne bo dosegla zaželjenega uspeha, kakor bi ga obratno. Zato povdarjam kot vedno — proč z politiko — proč z vsakovrstnim sovraštvom, ker sedaj ni čas zato. Imejmo samo eno pred odčmi: Naše Slovenske-Slo-vanske brate, da trpijo in umirajo za domovino. Strnimo se vsi skupaj v eeno samoo vrsto in pomagajmo jim.
Dragi rojaki-nje Širom Kanade. Ustanovite si podružnice SANS v vsaki naselbini; prispevajte vsak po svoji moči. Narod umira! Zato ne držimo križem rok. Z izgovorom jaz bom svojim sam poslal, kadar se bo spet lahko poslalo, je stara bajka. Naše pomoči rabijo vsi, brez izjeme, vsaj smo vsi iste krvi. Zato imejmo geslo: VSI ZA ENEGA EDEN ZA SVE! DOL Z FAŠIZMOM IN NACIZMOM! SRMT IZDAJALCEM NAŠEGA NA IN SVOBODNA SLOVENIJA V FEDERALNI JUGOSLAVIJI!
Anton Kraje Pred. Podruž. Št. 90 78 Wood St. Kirkland Lake, Ont.
Malopojasnila
(Iz tretje strani) per nacizem, bi morali imeti od prte oči in rzaumeti cilje takega spletkarstva.
V Jugoslaviji je aktivni odpor proti okupatorjem največji in Ne mčija bi krvavo potrebovala divi zije, katere jo morajo varovati po slovenskih, hrvaških in srbskih krajih, na drugih bojiščih. Zato skuša z vsemi sredstvi diskrediti-rati osvobodilne bojevnike, ki ji prizadevajo toliko Škode, da ne more dopoklicati niti enega polka iz Jugoslavije.
Ali naj ji pomagamo s tem, da Še mi blatimo te borce, ki so najdejavnejši tovariši Združenih narodov?
Izjava Narodnega sveta jasno kaže, da se to predstavništvo bojuje za demokracijo, ki je priznan cilj vseh Združenih narodov. Enako jasno naglaŠa, da bo o vseh notranjih zadevah odločeval narod
sam. To esveda nekaterim gospo dom vLondonu negre v račun, ker mislijo, da so oni poklicani, diktirati narodu svojo voljo.
Izjava tudi pravi — in to je posebno važno — da bodo vsi narodi v Jugoslaviji uživali enake pravice. To je posebno hud udarec za cen-traliste in za velesrbe, ki sovražijo misel na avtonomijo Slovencev in Hrvatov — in celo Macedoncev!
- bolj kot fašizem. Ampak to je program, ki so ga vsi resnični demokrati v Jugoslaviji zapisali na svoj prapor in za katerega se — na temelju kongresovih sklepov — bori tudi SANS.
To je treba imeti pred očmi in se po tem ravnati.
Kdor dela težave resničnim borcem za svobodo, pomaga — hote ali nehote — sovražniku.
ETBIN KRISTAN.
KUPON ZA SPREMEMBO NASLOVA:
Naročnik, kadar se preselite in spremenite svoj naslov,
ah vam je pa potekla naročnina, izrežite in spopolnite spodnji kupon;
Ime;
Ulica, hš. št. ali poštni predal
Mesto: .............................................Prov.
NOVI NASLOV:
Drž.
Ime in primek: ..............................
Ulica, hš. št. ali poštni predal
Mesto: ............................................prov. .............. Drž....................
Pošljite z spremembo naslova ali pa ponovitve naroč.
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.