«•u ;10*1 ^á Holktoffc VETA glasilo slovenske: narodne: podporne jednote OfftM ti •ena». Ui t® 1 §pkor0 . i «a h «t «w « "4 rt a ' ro-YEAR XVII. »TWar sras^-sag^cng cu«.*», m., »or*, u. «*gu.u (a»,. 26) m stev—number 201. IEDNARODNI FI-IANČNIKI SI OD iESELJA MEN-AJO ROKE. PIVA ODPLAČILA BO NEMČIJA PRIČELA ODPLAČEVATI fl po PEVEM SEPTEMBRU ki parlament i« ni «prejel Dawesovega porodil«. Paril, Pran. — Velika veeelje se y pojavilo v mednarodnih finanč lih krogih, kajti glasovi se sliši jo, da prične Nemčija odplačevati po Daweaovem načrtu že v pr vrm tednu meseca septembra. Herriot je dosegel veliko zrna« fo t francoski zborni«!, o senatu ft upajo, da izvrši, kar je storila niska zbornica. Ii Berlina so prejeli vest, da letnik i parlament danes ali jutri iprejme Dawesovo poročilo. Is N«w Torka poročajo, da Seymour ker Gilbert sprejme mesto od ninakegs agenta, medtem ča iom bo za tri mesece opravljal njegovo delo Owen D. Young is New Yorks, ki obenem *isdela tudi no organizacijo 0 James Loganu, neoficijelnem ameriškem opazovalcu gre glas, ¿a «prejme meito v odškodninski ^komisiji. Se preden so pričeli izvajati Da. vesov načrt, so nastale nove skr 4L Tako zdaj nekateri ugibajo, a-ko bodeta Francija in Italija lah ko «prejeli odplačilo Nemčije. Grave namreč dvomi, da bi zavez-aiki lahko porabili 2,500,000,000 liatih mark na leto, o katerih sodijo "zvedenci", da jih Nemčija lahko plača. Tako zdaj študirajo, da elektri-flfirajo francoska Ha "bi se pa| Tiko elektrifikacijo pripravljajo tndi za Italijo, da tako postane leodvi^na od angleškega in nem-ktn premoga. Orave meni, ako kodo zavezniki sprejeli vse blngo in produkte, ki jih bo zsnje pro-durirala Nemčija, tedaj bodo uni-iili Bvojo industrijo. •I »«riil ral« •( »MU« APEL SE ZASLUl V OKTOBRU. Lansing, Mich. — Najvišje sodišče je po devetmesečne^ odlašanju odločilo, da se zasliii priziv C. E. Ruthenberga, izvrievalnega tajnika delavske stranke (Workers party). Datum je določen na prve dni v oktobru. Rutkenbcrg je bil spoznan krivim na nižjem sodišču, da je kršil protiaindika-listični zakon. ORGANU DELAVSTVO JE AKTIVNO V KAMPANJI. PORO. Kritiki proti Barryju vstajajo. V KORUZNEM PASU SE PRIČNE POLITIČNI DOJ TA TEDEN. —.— i. Republikanci pravijo, da si bo Ooolidge ohranil glasovno višino, ki jo j« dosegel na primar. nih volitvah. •aeja nos, AW# najboljše zdrsv-^'ipi. da njog^l i^ai 1 PfJŠajo lepoto. ' 1 * "«unaai norci. ^ j kil ri„ k'i fim m' i* «K, . lik. t*t> rr, i to;., K', r trai lik v K U Ti čete ZA PUSTE dommuhd. M. - li^lgfjako fete 0 i« Don manda prve i ^pteaakvm Oh t*m tudi posadka v 4 j / i LETALCA BE PRIPRAVLJATA HA POLET HA LAEEADOE. Italijanskega letalca i« pogrešajo. Washington, D. O. — Lajtnanta Lowell Rmith In Erie Nelson sta dospela s svojim letalom v Ivig-tut v Grenlandiji. Tnkaj bodo na letalih Izvršeni popravki, preden poleti ta na polotok Labrador, ki je oddaljen pet sto milj. ft krilarja «'Milwaukee*' j« dospela brzojavka, ki govori, da iščejo italijanskega lefalea Loea-tellija. Iskanja so se ndelelile tudi danak* oblasti in krliarji so pre-ploli krilen, okrog 4,200 štirja-šklh milj. toda o letalcu ia njegovem letalu niso nail i ničesar. KITAJSKIM DIJAKOM HE PEL POEOOAJO AMERIKE tanga j, KHaj. — Hto omdeeet mladeničev se je odpeljalo i A-m«riko. da ftt odiraj« aa vaeattli ščih. Ministrstvo sa poduk v Pe klag« izdalo poziv, da naj kitaj-«ki mladenk* a« hod je študirat v Ameriko, kjer j« lahke dobi U diplom*, poduk j« p« povr šea. Ramo taka «vari mkaistretve i ŽENSKA IMENe- LA POLLETTOVA MOČ JE lllul AA|IP. ZELO VELIKA MED KME- 1 VANA ZA GO VER. TI V HEBJLAEKL ' Omaha, Nebr. — Nebraska b« pozorišče tridelne bitke, ki m prične prihodnji petek, ko m vraq Charles G. Dawes v svoj« rojsno mesto Lincoln. Todaj se v političnem osirf prične prava pravcata borba «a osem.izbornilkih glssov te drla» ve, kakortudi celega zapada. Demokratski predsedniški kandi* dat Janez Davis pride v drže v« teden dni pozneje. Priiel bo semjl ksj, da pove kmetom, kaj misU storiti aanje ,in da se pokloni drlavi, v kateri je doma njegov kandidatski drug govarnsr Bryan. Ljudje ipislijo prirediti veliko demonstracijo Dawesu, obenem pa pozdraviti generala Johna J. Pershings. Lincoln je bilo mesto, kjer sta oba pričela karijero javnega življenja. Pershing je bil vojaiki učitdj na $rfavni univerzi v Lineolnu Ne bralki republikanci ko ga pre( štirimi leti postavili za predsed niškega kandidata, ko j« šlo na tedanji konvenciji sa pr#ds4dni ško nominacijo. Ko se malo poleie navdušenj« ti«te dcmonstrscije, zsvre polit» na borba v Ncbraski. Konce bo vsega prijateljstva, in vsi trlj« tabori bodo na delu. V glavnih stanih vseh treh tekmecev goje selo veliko upanje v končno zmago, Časniksrski poročevalec, ki jo po držsvl preučil politični polo iaj ter se rasgovarjsl s kmeti In časnikarji .postsvlja predsed ni Ake kandidate v tale red: Coolid-ge, La Pollette, Davis. On prsvi, da verujejo ljudje iskrenost predsednika Coolidgs, ker je štedljiv in vsrčen v vlad nih tadevah. Med kmeti je glavno vprašanje davčni problem. To, d s je vetlral predlogo sa -vojaški bonus in sa poviianje poštne pls če, nI omsjalo med kmeti saups nja vsnj, meni onftnjcni časni ksrski poročevalec. Poizkusna glasovsnje v drisvi kažejo, da je republikansko gla sovanje v večini vsepovsod. Iz tega sklepajo, da* si La Follet te in Dsvis delits liberalne in radikalne glasove isven repub liksnske strsnke. Kakor sedsj prevladuj« mne nje, pridobiva Kollette svojo moč iz demokratskih frst. Demokratski voditelji so prišli po naglem pregledu političnejrs položaja do zsključks, da smejo z veliko sanesljivostjo upati na zmago, Governer Bryan je naj večji demokratski saklad. Kmet javoru jejo v njegovo iskrenost, pravijo. Ali U Follet lova moč pa je vendarle silna ▼ Nebraaki. r« se ne bodo dali kmetje zopet enkrat prav pošteno potegniti z bahatimi poročili o velikanskem bogastvu, ki se bojda obeta letos koruznemu pasu, bo traba resno računati obema strankama s La Pollettom. ki bo imel v Ukinem slučaju odločilno besedo v Nebr s tki. KANDIDATI NJO, DAWES AMBRlftKI F Al 1ST. Brooklyn. N. V. — Soaijalíst¡finí kandidat sa newyorftkoga go vern*rjs Norman Thomas je «trta čil Daweaa sa 'natega smoriák' ra faAmu aa takajšnjma «kodu, ki se je vriii aa proat^n Napadel j« tad i Jokaš W. Devisa Ur ai o*.ul. da j« hlap* v»Ukik kar poraeij. Ogreval ee j« tadi sa U, da naj vlada popobeoM kantro lira letoato. ia aakuvsl aem-Ijiftfai davčni sistem, ki M lahko "t Ogromni mnoliol j« povedala in«-novanka, da ja nj«na snaga ponižanju njenega noia V aado Š6«nj«. _ ŽENA ODSTAVLJENEGA OO VERHERJA ZMAGATA S 100,000 GLASOVI VlOlME. • . Dsllss, Tez. — Ga. Miriam Fcr guson je bila imenovana sa govtr nersko ksndidstinjo na domokrat-skl volilni listi ^ večino ,ki utegne biti večja kakor 100,000 glasov. Isid je znsn is 227 od 252 okrajev. In iz njega je ras vidno, da je zmagala nad kuklukaovskim kandidatom sodnikom Felikaom D. RoberUonom a 83,000 glasovi. Sodnik Bobertson ji jc brzojavno čestital ter priznal poraz. Temple, Tez. — Žensko sre« ostane žensko vse, pa nsj bo sroe governerke sli pomivalke, kraljice ali sužnje, in src« je govorilo v gej. Miriami A .Ferguaon, ki jc biU na demokraUkih primarnih volitvah imenovana za governer-h ko kandidatinjo v državi Teza« — govorilo je irce, ne pa držav* lipE™,- Vprašana je bila tole: "V kot« ro zadoščenje vam je vašu /ina- ga r "Zsdoščenje mojega moža .Jima," je odgovorila bres vsakršnega obotavljanje. *'Dosegla sem svoj gUvni smoter, Izpolnile «e mi je nsjiskrenejšs željs. "Prod sedmimi leti sem Jimom zspiutila državuo hišo. On j« bil javno obtožen, odstavljen in s kamenjem pogosti is urada Odvzeta mu je bila pravica do vsake javne službe v tsj držsvi. Zaobljubila sem se ip prisegle, da pride dan, ko se vrncpio v držav no bižo z njim, in da bo njegovo ime z našim vred zopet očiščeno. Ta zaobljuba je sedaj izpolnjena " na. Kandidatinja je v srednjih letih, priprosU in prijazna. Do-vtipna j« in duhovita, in vse to jc tsk« vplivalo na poslušalstvo, da so se ljudje počutili v njeni bližini kakor doma. Dogodek, ki se je odigral v nedeljo popoldne, dokazuje to. O poltreh popoldne je stala imeno-vanka odepredaj pred hišo na verandi pred veliko množico navdušenih in zadovoljnih ljudi. Klicit "GovoriU, govorite!" so jO pripravili k temu, d« «« j« na-poeled lotila neprelahke naloge. Molze veselja in sreče ps hvaležnosti so ji lezle po licih. Njen jezik je odpovedni službo, In grlo jI j« bilo prepolno prijasnih be- Njen mol, ki je zrel politikar in izurjen govornik, se je nsgnil njej Ur ji zašepetsl ,ksj naj pove zbrani množici. Nenadoma pa se jo otraela tre notnega gaautja Ur odgovorila: "Ata, pojdi proč In sadi, sakaj, jaz imam beeedo." O tem, kako mhili voditi gover-nrrske posle in upravljati državo, je fovoriU inteligentno in easo-treno. N« bi m kotno maščevala aad kukluksovei ali drugimi političnimi sovražniki svojega mola, ja rekU. Mav« m pa bom drfala dane obljube ^ eeaa jo dala Ij^letrn v državi Tesae, Ur gledal««ns ta, da NASPROTNIKI DE LAVSTVA IMAJO DESEDO PRI REPUBLIKANCIH. TO HAJBOU JASHO GOVORI, KAKO HAKLOHJEHI SO RE PUBUKAN0I DELAVSTVU, Znani advokat Roy 0. W«st J« tajnik narodnega rspublikanzkcga komiteja. Waskington, D. 0. Frank Morrison, tajnik Ameriške delavske federacije, nasnanja, da jo Roy O. West, tajnik nsrodnegs republikanskega komiteja v zvezi s sodnijiko prepovedjo, ki jo je izposlovala Western Union Telegraph kompanija proti lokalnim organlsaeijsm električarjev, orne-tačev, zidarjev, vodovodnih mon terjev, graditeljev dvigal in proti trem lokalnim organisaoijam Že lesostavbinskih delaveev. Roy West j« Man advokatske tvrdke West A Kekhardt, ki is poslovala sodnijiko prepovedpred zveznim sodnikom J. H. Wilkcrso nom, to je pred tistim Wilkerso jiom, ki je zadržal želesnllk« de-lavee, da niso mogli ob času «tav ke Keletniških delavcev Uvajati svojih v uatsvi zsjamčenih prs via, Wilkeraona je izbral IUrry Daugherty, ki je bil takrat I« jus-lični tsjnik. In vprsv Daugherty je akužal s njim uničiti delavske unije. "Pričakovali smo ksj tskegs," prsvi Mcrrison. MV republiksnikl plstfortui ni ničesar, ksr bi sadr-žalo mr, Wests, tajnika nsrodne ga republiksnskegs komiteja, da ne sledi Daughertyju v preprri« vanju delaveev pri Uvajanju njih sakonitlh pravic.' Republik a nalca stranka še na videz ne nasprotuje sodnijaki prepovedi. Daugherty West in sodnik Wilkerson n|so nesoglasju s republikansko plat formo, dnsiravno niso v soglasju z ustavo Združenih držsv In vsa ko. temeljno pravleo> * "Weet-Wllkersonova sodnijska prepoved v prid Western Union Telegraph komp«niJi,Je bila vtU njen« meddriavns voaja s določ bo, ki zsbrsnjuje delaveem se nmešsvstl v meddržavni bUnls kompanije. Ampsk to ne spreme ni stvsrl, To je, jasno ranlksnje zskonitih pravic, v ksterem nsj demo tsjniks nsrodnegs republl ksnskega komitejs, da «e ravna tsko, kot so pričakovali veliki blz-ntški Interesi proti koristim In pravicam delavcev. ♦'Advokatje, ki so v polltičn ali javni slulbi, sli ki se pogsnja jo zsnje, se morajo nsučitl, da ne morejo priznati svojih nsčel, do kler 10 pod vplivom korporaelj skegs honorarja in drugih načel, ko beračijo zs delsvske glssove/j Zadnjs st relies je bils isstrelje na proti Westu in Dsvisu, LESNA PRODUKCIJA JE OŽIVELA Taoona, Wash. — Lesni trgovci in industrijalci poročajo,Ma sta kupčija in produkcija s lesom so« pet oživeli, ki sta dremsli skoii več mesecev. Delo je pričelo um žagah in v žumskih taboriščih, v ka* terih je delo počivalo dslj čas«. Družbe sprejemajo sopet nazaj v delo star« delavce, ki so bili do* ms, ko ni bilo naročil na les. i bo sprejeta postava, ki bo raz- oblegali številni obiskovalci. krinkaU kukJttkaavra ia iAtavala objavo iaaaa #laaav U orgs nUarije," j« dajala. Nadalje bom pa tudi tala U, da bo nojema n»ža vrnjena pravica do javnih V nseuvljaaja uradMBOO m t 400 KLOBUČARJEV ZA-STAVKALO. Oranje, S. J, — Atiristo klobučarjev je odložilo d®U pri tvrdki F. Berg k Co. Njihova glavna pritožba je to, da poAUja tvrdks delo v Dsnhury, Conn., vsledčrftsr j« veliko število delsv« eev v Orsttgu bres dels. bom delala »ikekio« razlike med moikimi in iensksml "Hposobnost Im> odločevala," ja dejsls. V borbo je šU s iskrenim sreem ter neksj takega tudi lakala s svojim spelom na Ijad stvo "In usti* sem tisto sree v ljud stvu," Je rekla v nedeljo popoldne "Tako hočem v »postaviti srce tudi v vladi. Vedno so bili v njej molgeni moški možgani. Ali kakor mialim, naredi lahko m|o veliko dobrega žensko sree tudi v drža*ai sdministrseiji." Ol dsa so PergiMonov dom Nominaetja s tako ogromna ve čiao glasov p'/m^al v Tesasu čisto gotova isvoliuv, ia taka se bo sgodtlo, da Ijo ga. Ferguooa v Združenih drUvsh prva žcask«. ki je t« kdaj raVsela mc«U držav« governor je V MEHIKI RIDARI KAPITALIZEM ZOPET V KALNEM. RAZDVOJITI SKUlA DELAV« OB IN KMETE.. V pooepljenju delovnega ljudstva vidi A« vadno «voj« najbolj!« orolj«. Mehiko, Mak. - Bodoči pred« sednik PluUreo Elias Calles je odšel na potovanje v Evropo, da štu* dira ondotns rasmsre. Kapitalistični interesi so sopet porabili to priliko, da zanesejo počepi jen jg med mehiško delavno ljudstvo, ki je v ssdnjih letih pričelo vedno bolj «posnsvati, da se mora sdru* žiti proti privatnim blznižkim in* teresom, «ko noče, ds se povrnejo sopet stari Dlasovi časi, v katerih 'je pšenica sorela le za ljudske is-korižčevalee. Privatni bisnilki interesi so na« jefl gotove elemente, ki služijo vsakemu kot proste sullee, sko jih plača, da prične bujskstl del«ve« proti km«ton, konfederiran« so«U alist« pa proti msnj radikalnim e* lementom. Ko so bile UvrŽent prve poUse zs rssdor, so privstnl biznižki iuteresi brsojavlli v svet, d« jc političen položsj selo reicn, ker jo odpet o vsi Oatte« v Evropo, Tsmu so pridjali, da msnjka ko-maj še teden dni, da se snlde po-stavodajna sbornles, verificirati je pa Že treba iivolltev sto petde* set poslancev, it« dsn ps izvrš« komaj šest verifikacij. Ta vest bo ž« bolj učinkovala, «o dodali, da je Calles isradltege odpotoval v Evropo, ds se mu nI treba IsreČl sa nobeno frakfijo, Take vesti imsjo tudi ivojo do. bro stran, ker n»in«nJ«Jo, da privatni blinižkl interesi že vedno ribarijo v kalnem, da povzročijo nove homstfje v Mehiki, Priv«t« nlm blznižkim Interesom je mirna Mehika nsjvečjl strah. Ako so Mehika raivlje tako daleč, ds J« nemogoče vprizsrjsti revolučie« na umeten način, ne morejo zahtevati ▼ «roje korist vmešavsuja tujih sil v meltižk« razmere, ksr pomeni, ds ss morajo podvreči obetoječira postavam v Mehiki, in sieer tudi takim poetavsm, ki so bile sprejete v interesu delovnega ljudstva. KAPITALIST POJE USPAVAN« KO O PROSPBRITETI Haw York,Ur T. - WillU VL Booth, predsedalk mednarodue tr« govsks zbornice In podpredsednik Guaranty Trust kompanije se Ja vrnil I« Evrope. V čssu, ko Je bival v Evropi, «• J« prosperlteta zelo posužils, da IsgM«. kakor da j« jetlčna. Ampak Booth J« dejal tskoj po svojem povrstku, ds sl zaradi Ug« ni treba staviti sivih las v glsvo, ksjtl prosperlteta sa k mala dobro zredi, ker Js bil spre« Jat Daweeov načrt Caeniksrsk'm poročevalcem j« priinsl, da se l»o prosperlteta redila počasi, smpsk njena debelost bo poUm bolj IraJ-i, / Pravil J« nedalje, d« J« D««re. sov načrt ssmo začetek in ds l»o Amerika v bodočnosti v veliko večji meri saiaUreelrsn« v evra« pe Jakih aferah. Tadl drugi glavarji I« Well Htreeta so seveda ravao v tem Ča« «a govorančili, da se proeperiteta vrae la ds j» Daveeov asčrt nsj. veJjl korsk, ki je bil pod v set p* vojni v interesa miru V flliaotea kja vr< kaMa. Solne« v che ja ob «4M a. n «ahaja ob 7 34 p n. JapéUi Mare «ta v PROSYETA GLASILO SLQVtWSKS WABOPWl fpgfWI» i«>l>OTK TMNINA SLOVAKS NA.ÔDNE ^^itjiOHOTt doiovya. K.kopisl 00 BSi ttaêojo. NaroSmlmit Zediajcae drlave "levca ČkU»m») 11.00 M leu. Eleu ib llif m tri meiMi; Ofckeae M SS — Irl Msy», i» - teosfmctvo li.fO. NmU* m «h, kar lase star • "PROSVETA" mTME EMLICHTENMBIir Q~ed Wy tU Wm*—t «e— U"lf 1-34) p»l*g veiega mrnmtml âm *M Je • fm érn^mm peUki* Mreéetaa. |UM| Oft M VMM M Mlevl II*. POCEPLJENJE DELAVCEV SE IZPLAČA ZA PRIVATNE BIZNlSKE INTERESE. GOVORNICA. Pocepljenj« delavcev bi bila ie zdavn«J pozabljena reč, ako bi poeepljčnje delavcev ne služilo gospodujočemu razredu, da ložje izkorišča delovno ljudstvo. V »Uri skrahirani Avstriji se je umetno gojila narodna mržnja. V interesu gospodujoČega razreda je bilo, ako so Slovani sovražili Nemce, Italijane, Madžare, Ru-mune itd., ti narodi pa zopet SlQvane in tudi med sabo. V Ameriki so ustvarjali taka gibanja proti tujezemcem. Po letu 1860 se je ustanovila stranka neveničev (know nothings). Glavni cil^te stranke je bil uničiti vpliv v tuje-zemstvu rojenih državljanov. Po zimi leta 1854 in 186$ so nastopili s silo pri volitvah in priilo je do krvavih spo-padov pri volitvah v Louisvillu, Baltimorju, Washingtonu in New Orleansu. Ampak stranka neveničev je imela kratko življenje. Izginila je ravno tako hitro, kot se J« pojavila. V sedanjih časih nlmairib politične stranke, ki bi kaj takega propagirala. Organizirala se je pa brateka organi* zacija pod imenom KukluRsklan, ki vodi boj proti zamorcem, katolikom in Židom. Ob ustanovitvi se je ta organizacija izrekla tudi proti tujezemcem, kasneje je pa spremenila svojo taktiko in pričela sprejemati v tujezemstvu rojene državljane, ki so proti Židom, katolikom, zamorcem in ki odobravajo njen protidelavski program. Tb je bilo povedano oficijelno. Ampak v resnici služi ta organizacija popolnoma drugim namenom in sicer pocepljenju delavstva, kot govore dogodki v Trentonu, N. J. Podjetniki so zvabili iz južnih krajev veliko fttevilo zamorcev pod raznimi obljubami. Največjo privlačno lilo je seveda imela obljuba, da bodo zamorci stalno delali. Prišli so slabi časi. Podjetniki so pričeli odpuščati delavce: belopoltne in zamorske. Belopoltnim delavcem se ob takih prilikah sugestira, da so zamorski delavci krivi, da so brez dela. Zamorskim delavcem m pripoveduje, da so njih nesreče krivi belopoltni delavci. Tako nastane prerekanje med delavci zaradi polti in plemena. Delavci v takih prepirih pozabijo, da vse delavce izkoriščajo enlistl interesi ne glede na verč, spol, narodnost in pleme. I)a to počepi jen je seže še dalj, priporočajo gotovi elementi, ki so v službi privatnih bizniških inttresov ali ki v svoji duševni omejenosti smatrajo belopoltnike za ljudi In pol, da »e zamorci ne sprejemajo v delavske strokovne organizacije. Tako povzročijo delavske organizacije same, da zamorski delavci stavkokazijo. Živeti morajo, v unijskih delavnicah ne dobe dela, tatvina j« kaz-njiva po postavah in ostane jim edina pot, ako m hočejo preživeti, da iščejo delo v odprtih delavnicah, ob času stavke pa tam, kjer nabirajo stavkokaze. Kadar se kaj takega zgodi, ne zopet nahujekajo kla-novci nanje in tako nastanejo krvavi pretepi, mesto, da bi se belopoltni in zamorski delavci vsedli k mizi In se pogovorili, kako se morajo organizirati, da bodo ko« privatnim bizniškim interesom. Klan je tukaj, da pocepuje delavstvo in sicer laradi plemena in vere. Kapitalisti Izkoriščajo vse delavce enako ne fl«de nato, če molijo po katoliško, židovsko, protestantovako, mohamedanako, budistično, ali če ne hodijo nikamor v cerkev. Klan je bil ustanovi jen, da se napravijo It delavcev protestantovnki blgoti, ki sovražijo zamorce, kakor "slovenski flečkajnarji" žele napraviti is slovenskih delavcev katoliške bigote, ki bi sovražili vsakega delavca, ki moli na drug način, najbolj pa one, ki so se r«MI po-povskegu jerobetva, ker ti kažejo delavcem pot, kako ae morajo organizirati, da jih ne bodo več izkoriščali židovski, katoliški, proUetantovakl, mohamedanski in bm-verskl kapitalisti. Kapitalisti se nikdar ne prepirajo zaradi ver« med seboj. Ampak oni žele, ds ** sovražijo delavci zaradi vere Mn plemena. Počepijenje delavcev se izplača ta kapitalist«, zaradi. . tega imajo tudi radodarni odprte svoj« rok« ta vsakafa,1ta ki to d«lo iesršuj« v njihovem interesu. ' |SaM Glasovi «Umov S. N. t. i. in črtate! j «v ProeveU. Chicago, m. — Nsksj o "Iren Kangu." — Iron Range v driavi Minnesoti je precej znano okrož je po svojih bogatih zakUdlh Že lesne rude, katero Um kopljejo v rudnikih ali tako zvenih "open pltih". Dela pri teh podjetjih eo zelo naporna In tndi nevarne, katera skoro izkljtfftno opravljajo tujezemei, predvsem jugoelovan-ski nsseluiki, Slovenci, Hrvsti in Krbij zsdnjih nI posebno veliko. ICer druge Industrije v teh krsjih ni, je človek hočel nočeš, prlel-Ijen opravljati «koro ves življenja delo, riti pod zemljo kot krt, aH pa se izseliti v druge kraje. Največ rudnikov in odprtih jam v tem okrožju laatuje ielezni trust, kateri je tudi vladar tega okraja. Do leta 1922 ni v St. Louis «ountyju noben drugI politični kandidat imel beseda in upliva, kot oevefe tisti republikanski, ka terefra so priporočali Iz Wall Htreeta. Kakšno presenefieaje je bUo omenjenega leta, ko ja tndi v tem konservativnem kotu zmagal Shipetead z večino 2000 gU-sov nad hlapeem privatnih into-resov, si je lahko misliti. Delavske razmere tam so neznosne, in le dvomim, če je is kje v Združenih državah kraj, kjer tako sramotno izkoriMeJo ljudstvo —nale rojske — kskor jih v tem Železnem okrožju, Ne ssmo •to, da jih prigsnjsjo k delu kskor so svoječssno sužnje, marveč tndi to, da jim ob vsskik volitvah direktno diktirajo, koga smsjo in koga ne smejo voliti. Dolgo «asa je strah pred izgubo dela držal, ter so volili ravno tako, kakor so bossi zapovedali. Ali vso Ugleda, da korumpirsne rezmere In ne-preeteno stiskanje 'produoirej več', ' daj nam več dobičke ali te pa odslovimo', bo počasi spametovalo tudi take, katerim se kolens saiibijo, ko boss zakrlči nsd nji mi. Govoreč .iz lastnih iskulsnj nsj pripomnim to,'de jo doloms tudi delsvstvo ssmo odgovorno, ds se nahgje v tsko žalostnem položaju, v sled preveliko bojelnostl in pohlevnoeti pred delavstvu nasprotnimi elementi ter njihovimi oprodi. Čemu se bojite tistih, ki udobno in v brezdelju žive od dela vaiih rokf Kdo ustvarja bogastvo in množi kapital f AU bi oni Živeli v krasnih pslsfish, se vozili v moderno opremljenih in komodnlh avtomobilih; so bres skrbi sabs-veli, veselili t«r zsprsvljsli čss In densr, re ksteregs se niso ne on-krst potili, ae ne bi bilo delaveovf Povejte jim, kdo In ksj ite, tsko nogles, ds vsa bodo «lilsli, da vas bodo poznali. Človek, ki ss asm ponižuje, no sme pričakovati, ds its bodo dragi spoštovali. M fipljonakl ris tem js resnično dobro rszprežea, tods ¿e bi bilo med delsvatvom nekoliko vel solidsr nosti, bi jim prsv ni« ne koristU. Sramota is tists judeže, ki izda-jsjo svoje sotrpine delsvee, od Sonar oni nimajo alti najmanjfte koristi. , Ker ae tsko povdsrjs, ds du hovičina jo le duftni pastir in sa vae drugo se ne brigs, bi as lsb ko marsikdo praprlšal v Minneso-ti, za kaj vse ee* duhovščino brl-ga. in v čigavi službi je. Tsko ne-primer v New Duluthu boss asi hteva potrdilo od alovenakegs [župnika, da al deber katollčaa aU vernik, prej ko dobiš delo. Zakaj f Poznam rojake na Rly, in ne le enegs, ki so mi prsvill. ds ko so hodili sa delom, eo jih naj prvo vprašali, »a so porsvnsli cerkvene mesečne prispevke. Ko so bile volitve sa Šolski svet, je župnik egitirel ss rudniškega superinten lenta kot dobrega vernika, Šetud ni katoličan, v dobrem namenu, da bo mene odslovil Is službe, ker ntsens hotel dsjatl sa cerkev, če. ravno nisem IsU nsjmenjfto nsdle-ge delal. Ampak možu se nI posvetila njegova nakana, ker vsi ljudje nieo fanatiki. Torej komu duhovttlaa alužif Polit Iks je olj •kfmo župniku prve, potem pride šele cerkev in vere. Pri vsskih mestnih volit veh sit kstorlhkoll, lets okrog In sgltirs ss tiete ljudi, ki se popolnoma pod njegovim vplivom, keterl Is niee, ee jim dobrika toliko lasa. da ea mu oba. sija vsaj sa eaknjo. ftamoetojno mlsletl. prevdsrai ia inteligentni ljudje ee eelo pogrešajo. Ljudje eiecr »a barija jo «'•ea rsamere, les dohevae. kljub tema jih t» vedno podpirajo. Naj-bolj pritlikavi eo ae ml mleU tisti. fcl se es Moli le nekolike da-mokroti!aim, tods župnika aa redne podpirali, in ebeaem ga nad-kritizirali PeiMee ljudi poveod — dela ia ae trn i i;»a«t\.)i t bud tla ia spanj«- večita jO pa indilsrsotna tov se ne briga sa nič. I Lokalna pelitika ae jo po nekaterih naeelbiaeh po Meswss o- krožju nekoliko izpremenils, to je. ds niso direktno ljndje jeklar, ske korporeoije na čelu tudi mo-anih administracij, premenjaU so j ud i, v principu pa jo ostalo pri starem. Ljudje sa prièakovali ia-prememb, ki so pa prilie le v Um, da so neksteri izgubili la tisto malo asmoetojaoeti, ki eo jo.imo-i prej, ko so bili isvoljeni in pa da so »obe okoristili. Sieer ne re-|em, da nI izjem, toda redka sa, zelo redke. Da ja do toga prišlo, ,ie popolnoma pravilno in upati je, da bo rodilo dobre posledice v bodočnoitl, ker očistili so bodo vsi nscionaLiattčni predsodki, kateri so la rojili po glavsh nekaterih rojakov. Trefca se bo sprijse-niti z dejstvom, ds imamo delavci skupno interese, sa katero se mo. ramo tudi «kupno boriti, ds ne podležemo in ssupatl smemo le tistim ljudem, da bodo delali za naše interese, ki so se ukezsli pošteni ter zvesti svojim prlnoipom. Take rssmere ds so ljudi s polomljenimi udi in napol mrtve i "bergljaml" poganja na delo — kot so je dogsjslo ns Bljr, m nsj dejo le tsm, kjer ljudstvo osmo dopusti, da so dogsjsjo. Kdor ni ms toliko pognms, da bi se postavil po robu UkoMtt nečloveškemu postopanju, jo pomUovanja in kritiko vreden. Vakt jo, da oe do* avake razmere po omenjenem o-kroljn obralajo vedno bolj na alable, mesto ns boljšo, kar je pripisovsti nsj več brezbrižnosti delavstva sa svoj položaj. Da so družbe, ki pooeduiejo tamošnje rudnike, ohole in tirsnske, ne more nihče ssniksti, tods orožje ss tirsnstvo jim dsje delavstvo mnogi meri ssmo, ker je preveč pohlevno in boječe. Elyško delsvstvo, med katerim som preživel približno ensjst let, sem ljubil in smililo so ml je, ko sem videl njega trpljenje, revlëi-no In likanlrsnje. Ksr sem mogel sem storil, več mi v danih rasme rsh nI bilo mogočo. Moje stslilče . etylkl naselbini tudi nI btlo.se me posebno prijetno, sato ker nt sem hotel plašiti po kolenih pred onimi, ki so reprezentirali "steel korporseljo" In poleg tegs so me še denuncirsli kjerkoli so znali in mogli, nsjžslostneje pri tem — lastni rojskl. AU jss ns gojim to vraštvs do nikogar in vacm odpu-Mam. Ce bi mo bili boljo posnaU oziroma principe, sa katero som so in se bom le v bodolo boril, sem proprlčsn, da bi ne bill igraU tako nizkotnih vlog nefiastnega dola, bodisi že is lastne inloljative ali pa kot orodje drugih. DsUv stvo po rsngu, posebno eljško, mi bo ostslo v prijetnem spominu, in žeUm mu boljših čssov, boljših koqomskih rssmer, kstere si bo is-vojevslo ssmo, ts l*r je potreb no, da so pripravlja ss boj, politični in ekonomski. — F. A. Vider. Karoeline, Me. — Is ta naaelbi aa že nI bilo loto dni dopias. Pri šol sem semkaj za nedoločen ¿ae na dopust, kot ie vsako loto, U-rej hočem mab poročati. Kot de lavcu se mi spodobi, da nekoliko opišem razmere glede dela. Tukaj eo trije premogov! rud nlki. Eden je last Santa Fo družbe, namreč Landreth Mine, v ka terem je delalo blizu 300 mol Dve drugi majnl ata mali j iz njih peoduciranl premog prodajajo sa mo po meetu in po kmetijah. De ln ni dobiti ne v jami ne zi)naj, kajti delavcev je tudi tu dovolj brez posla, ki so veiinoms ostsl po brezposelnosti doms In le ms lo jih Je odšlo leket si delo drugam. Vidijo, ds drugo nI boljle, Žet o ost sne jo rsjli ksr doms In počakajo, če jih bodo sopet hoteli poklicati k delu. Nabavil sem si dvokolnleo, ds si s njo preganjam las. Zadnji t* den sera jo podil po držati Illinois ia po Indianl, naksr sem Čas psr dni zopet vrnil domov proti Msreellna. DrugI mesec o.l rinem proti Floridi, ds ns bodo aamo trebulnlkl deležni florldsklh Metov, morsm tudi jss kot trpin melo za vliti. Dobil »em copato, ki jo tlalijo nekje v Clevelandu na svonlji svete Klare vaakl teden, ker nimajo toliko moči. da bi jo stla*Ui dva-krat Krokar so vaškrat akepa nad čikaške srake In kroka in ato-ka, da eo brezverci rdefi, zapelji vi ter da aM ne verjamejo v da po smrti. Saj tudi krokarji aa verjamejo. Pridna se trudija, vlivajo vsa dobrote Is na semlji, pri tem pa ss asgaajaje v ti katerim ni prav, da ss ieeuhem dobra godi. Ampak aagaajaaje m parnega la dohodki od trpinov so kalijo. Priporočil bi jim, da vsa-mejo krampe In lopate v roka, pa j*«!* ra dele t drugimi deievei «k ¡t« jim treba cediti sMs zaslužkom trpinov, ker bodo sami potegnili plado za avojo dsU. Za njih "krasni list" bi *ile vseeno, če je ali ga pa ni, ker has nima za nikogar. Roftati bi ae moral oeel, lo bi ga bral, se obrnil okoli in pokazal kopito. ! totem pa naj bi kaj takega bral delavec. Pamet, pamet, krokarji, esj vidite, da sa ¿¡tanje takih o-slarij ima morda ¿ae ssmo le tsk lenuljereki trebuhar ali kak pone-umnjevaleo ljudi, ker tam notri ne stoji drugegs kot bndslosti. Zsto tudi ni nihče pri Sisto zdrsvi pa meti, sko so ga ssvadli tako dale!, da ae je naročil na tako bedarijo. Ponaia se na to, da je delavaki lat, ps le nikdar ni napisal, kdo je delavaki izkorilčevaleo in kaj ! msjo deUvcl storiti, da preprečijo iakorišlanje. Po njegovem zavajanju deUvee na svetu nima skrbeti drugega kot sa zveUčanjt svoje duše. Bunkl Zadnjič je piaal neki pristal, kako so pekli jsnjea v Coloradu n se gostiU. Ce bi bil tsk siromak kakor bi se rad pokazal ne dragi strani, bi no imel lasa sa pohajkovanje po Coloradu._ Stoka, da morajo nspeti vse sile, ds bodo nspredovsli. Ksm bo le ssgszll svojim nspredovsnjem, ko lehko uvidi, da po takem naftim ns more drugam kot na rskovo pot. Iz dejstev lshko rssvidi, da je daleč tz !Wimi, ki ns pišejo takih bu dalostl o posmrtnem življenju in ne zsvsjsjo ljudstva. Blovenel, ki ne dajo nič na verske dogme, ima je tri dnevnike, trldaevnik ns teden, dva tednika in tri mesečnike i katoliški in kranjski Slovsn ol ps imajo list, ki ishaja Itiri-krat na teden ln pa Udnik. In U nabožen llet? ne vem koliko rav no naročnikov ims ¿os dva ducata. Potem pa Uko šopirjenja in nergenje. Naj lo primerjajo u dejetva, pa bodo videli, kako dale! eo že sevosili nazaj in kako drvijo že vedno s vso voljo nsgU-i. Svet je prsktlČen in ljudje hoj dajo sa denar protivrednost. Zato naročijo tam, kjer vedo, da kaj koriotnegs dobo sa svoj denar, pa ne kako spako sli pokveko. V tem dobimo vsrok, zakaj so ssdnjih petnsjst let tako silno "nsprodo vali". Kakor je molan njihov tlak, te ko so močni v svojih orgsnisaci jah. Tudi med Slovenci js namreč tisk deber odsev ijudskegs milljs-njs. > V • Priponkam mn le enkrat, da no dresa v Slovensko narodno podporno jodnoio, ne v nje člane. Saj lahko vidi, da mu to no povsročs drugega kakor le večje rulenje Kaj jih opravlja do uklh izjav, ds trdijo, da js It. 13,000 viljs kskor 50,000 f Neumnost ali sakrknje-nostf Bržkone bo oboje. Neumnih svetovsloev umazanega meniške ga reda imajo dovolj, naj posluša jo enkrat le pameten nasvet, ds jim ns bo vse rsspsdlo, ksr jo ie oetslo. Drugsče pogrebnik že ne bo imel sa nikomur vol opravljat pogrebiHne. — Frank KroU. Vesti Iz Jugoslaviji. _ j i \QpUn ln ženska. Od dvanajstih kssnilnlc v Jugoslaviji nudits najzanimivejšo sliko ženaki kaznilnici v Zagrebu in v Begunjah. V prvi je 117 kaznjenk, med njimi Skoraj polov ks, to je 67, starih od 21 do SO let, 28 od 31 do 40 let, 6 od 51 do 60 let in 2 eelo nad 00 l*t; nedorsslih deklet »d 17 do 20 let je 7. Nsj ve¿ kaznjenk je kmetskega stanu. Proulavaaje ženskih delik ventov nudi v marsikaterem po gledu prav zanimivo oliko. Splošno eo opaža, da jo največ kasnjsnk neoraoženih. Is Ugs bi se moglo sklepati, da sskoasko življenje n godno vpliva aa žsneke, ker dove-do njih livljenje v normalen in določen preveč, ki zmanjiuje zločinsko negnjenoet . To toso potrjuj« tudi dejotvo, ds igrs pri vdovah slolinoka dl-spontraneet veliko voljo vlogo nego pri vdovcih, žena, Id jo v sa-koau navadno obvarevana direkt. ae borbo sa življenje, jo po aM VI smrti prepuščena sama eebl, prav šesto bres sredstev sa Življenje Bres prlprsvljsnosti ln kva-liflkaelje aa ssmoetojno življenje ■J mnogokrat ne aw»re najti mož-noett sa neodvisno preživljanje, uko da jI čoeto preaatajaU lo dve poti: nove možitev ali proetltaci-ja kal eredetvo sa saslužek. J nova možitev al lahka etvar, ss prsmnsgn poda navadna na pet proetitaeije. Govoriti o epi prostitucije na slolinaka neguj* aaet U bilo skoraj cd vel, kajti same livljenje proetitotke vadi prsv pogeete tudi sa alolinake pat Tndi lolene leno ss pojavljajo v mnaga vol- em številu nego loéeni aioik « ««« i"*jo nsvadno ufednei. ee pogoje sa pošteno živlieBj* go vdove, tako da nUo untJl taročenc müosti in nemilo«! vZ, V zagrebški kaznilnici j« (KJ ytX kasnjenk ženakih, 37 oms*2 34 vdov ut 6 ločenih i*na. Na Žensko kriminaliteto im«* veUk upliv tudi gospodarska ri mere, kar priča okolnost, dt i. od 117 kaznjenk 112 takih, ki £ bres vsakega premoifnja, Hroi nje premožne eo tri, bogsta js k V pogledu zločinske nainj«*. sti pride tako pri moikih. kskor pri ženskah upoštev tudi dufcn* naobraženost. V sagrebàki ktzail. nlci je od vseh kaznjenk obinko-valo ljudsko šolo samo 25, «r^. nje ali viaoke šole nobrni. Zanimivo aliko nudijo kaznj«. ie glede vrste zločinov, radi ks-terih so bilo obsojene : med 11? js 45 morilk in 5 ubijslk, 14 rscbsj. nie, 21 nevarnih in 24 navadnik tatic, 3 požigalke in 3 goljafie* Kazen znaša pri 38 ksznjenksk 0 do 20, pri 17 5 do 10, pri S de-5 let ječe f 17 jih je obsojenih u upor do 5 let. StrafcoU volkov v Bosni. - y okolici Bratunea blizu 8rtbrnie« v Boenl se ssdnje čase pojavljajo neverjetni slučaji. Volčjs ivtrjti je v bližnjih šumah Uko ris» pssla, ds postsjs drzns in opsass za vse ljudi in njihova neliičs. Ponovili so se sluisji, da so volkov v tolpah napadli ljudi in živine, na kateri so povsročili poMbeo veliko ikodo. Poročila prsvijo, ds no pretole niti teden dni, ds ns U se pripetil slučaj, ko volk nspsds-Čredo ter ugrabi kravo, vole, kos« ja ali vaj ovee ali kozo. Nekst* re posestnike oo nsprtitsni volčji napadi oškodovali po 25 do 30,000 Din. Pred vojno je biU opasnost pred volčjimi tolpami v teh krajih prav takšna kakor dsnoi, tods položaj je bil v toliko boljši, ker so oe prirejali javni pogoni as kr. voločno sverjsd. Tskrst se je ss-šlo eelo solo sli več naselbin »ks-poj. Ljudje so ee oborožili i po-trebnim oroljem ter upritsrjali lov na volkove la divje evinje, ki so tudi precej Itevilne v teh krs-jih. Tsko js bilo mnogo zverini zatrte. _ . ' 1.1. m. sjutrsj se je v Jelsh pri-potilo slsdeče: družina poseitii-ka Ivana Prodanoviča js odžla si dok Kmalu na U »o se prod bilo pojavili volkovi, ki so plenili m domačo živino, počlvajočo v M* vu. Raztrgali so na kose konjs t« začeli obdelovati tudi kobilo, k val je ssčeU hristl ln vihrati. To je čula Prodsnovičevs snshs, ki je stekla domov, da vidi kij n godi. Prišeflši ns dvorišče u ji hotela podsti v hlev, Ude tu jo j« opazil velik volk ter jo popsdel za roko« Preetrošeha šensks jo n-mahnila s drugo roko po iverisi, nakar js volk popustil rsajem roko ter popsdel zdrsvo. ZveriM js sslels mrovsritl svojo žrtev m najbrutalnejši način Ur jo dodo-bra i »grizle po hrbtu, nato jo >> odvlekla v bližnji potok. Wj * tam eo slišali ljudje obupne kUoe na pomoč ter prihiteli k nesrsšstj oi. Zens jo leŽaU do polovice * vodi ter krvevsU iz neštetih rsn. Preostalo ni nič drugegs, kakor da so jo odpeljsli v "obres«-držsvno bolnico, kjer so ji «in»-aiki nudili prvo pomoč brei PJ-•ebne nade, da bi mogU »krtu* Ljudje so radi Ugs dofodto strelno rszburjeni In sshuw ds se obnovijo pogoni n. voftej vietem obeegu keker so ^ viW pred vojno. Ds sc ps to .«vedt> trebs mod Uudstvo rszdeliti Žje, katerega prebivsUtvo ___— Brsoj«^ delavec Jernej Brale iz Uto^ poelen pri braojovnem nedsenj ItvuCelje. jo • f*» nspeljsVel telefonako progi med Arjo veajo in I Ko jo v vilini 9 aitrtr - ^ javnem drogu mu je lica atrgaU, Ugnkil fj notežje ter padel z gtove ss £ ai tlak. Kes bil ai je legel jo kmalu aate težki r^ bl rtdtoevskik poslancev jß odobrila lediéevo ake.jc so £ ternaeienali. ^ kaj sgage delal, je W »J Si. da pride Rod* ^ doaw>v. a ;' ki ie unÜM —. I PRINCI PO-0 JE SPAS doeedsnjo staro ter j« uiuljivo, tU bode posebno v napredni Ameriki in tudi v Canadi povpraševanje po «jej telo velik», tako, da bode produkcija sahtavam komaj tati oat tla. Isdeljava%pateutirane kosa je mnogo cenejša, kadar pa navadne kose. ker ec jo iadelujc samo mehaničnim potom, doftim ae mora navadno koao kovati tor jo valod tega njena oena viaoka. I>-naiel je koao ing- Uonyk v Jugoslaviji SlofMtki Nartfa Podptrn Jednti Paterson, N. J. — (Fed. Preea.) — Dimniki tovaren v avilni metropoli Združenih držav ne dajejo niti le malega oblačka dima is sebe, odkar ae je prièela velika atavka avilnih tkaleev dne 12. avguata. Hvilna induatrija ja popolnoma v zastanku. Mnogi drugi ■vilni delavci so aa pridružili 10,000 tkalcem ,ki so na atavki, in unija združenih avilnih delav* eev, ki vodi to atavko, napreduj« v organiziranju ratnih drugih avilnih delavcev. Stavkujoči tkalci osemnajstih narodnosti ao ae aatrdno .odločili napraviti konec neznoznim ras* meram, ki so jih mislili avilni to* vamarjl obdržati v industriji, ko je bila stavka oklicana. Bojevl* tost, ki 'je navdajala atsvkarje L 1913. in aaprla tovarne v Pater-sonu aa fteat meaecev J« prešinila delavske vrste Itnova. Stavkarji zahtevajo odpravo tri in žtiristatvenega sistema. Svil. ni tovarnarji ao nameravali vpeljati po tri in štiri atatve aa vsakega dclavca namesto dveh. Ali delavci ao uvideli avojo moč takoj izpočetka ,ko je induatrija ožive-la, ter zaatsvksli ,ko ao aa bili boai najmanj v atanu ustavljati. Neizrečeno povzdigovana "Industrijska demokracija" takšnih tvrdk, kakor ao n. pr. B. Edmund David, Rmith in Ksufmsn, American Bilk Mills, a« ja railetela v nié, In dela vel' iz teh toraren ao aaatavkall taeno i unijo sdruže-nih avilnih delavcev, t I. W. W. in neorganiziranimi tkalci. "Industrijska demokracija" Edmunda Davida, kjer ao bili dalavel 1 zbornica \ rcev in po mogočnosti zagovar* jam potrebo železnice." •' Torej sem le dobro sodil; priporočilo vsi* bode odločilo." Toliko priznanje je oblastnemu gmpodu dobro delo; zadovoljno ms rau zasveti široki obraz, potem p* zopet ¡spregovori: 'Tuitiva to, ali povedite mi, v kaki zvezi ste vi s prihodnjo že-Iónico?" * 'An zdaj i« v nobeni, ali mogel bi priti v veliko dotiko ž njo, a ko bi mi vaša presvetlost hotela povedati, kje bode kolodvor. Nič se ne čudite, le to bi rad vedel, in prav sarao zsto vas danes nadlegujem s svojo nsvzočnostjo." "To še ni dognano, kajti prej se mora izmeriti Železna cesta. Toda kolikor jsz morem razsoditi, zsnj ne bode pripravnejšega prostora, nego tsm doli ob cesti ns veliki senožeti pri Medvedšči-d. Nsš inženir celo trdi, da bi ga drugje niti ne mogli napraviti. Rad bi vendar vedel, zakaj vas bsš to toliksnj zanima T" "Vam, gospod presvetli, ne bodem tajil svojih osnov; ali aioer gs ni Človeka, pred katerim bi ta hip le besedico Črhnil o tem. Haj veste, ds je v Prnjavoru za tujce ni prostorne gostilne, ka-keršne imsjo po drugih mestih. Sramota bi bila, ko bi nam železnica pripeljala potnikom, ali mi jim ne bi mogli dati dostojnega nočišča. Zato sem sklenil zidati veliko gostilno sli takosvan "Ho- Fino poletno obuvalo ipraJ čez zimo najl)olje, h uKnjel mažemo z beljakom od jajiJ ko se ta na usnju posuši, j* J petinom. Obuvalo «prafirao I na suh kraj. tako spravljeno 1 valo čez zimo ne razpoka in ne plesni. Sok čebule je izvrstno Kred proti kaslju. Celo čebulo iti mo z dvojno množino tgd sladkorja in nekoliko vodi nastane prav gosta tekočini, živamo jo po čajevi žličici. 600 vbitih v afghanstanski revolti. Kalkuta, Indija, 23. avg. — Situacija v Afghanstanu je resna. Vstaši oblegajo glavno mesto Ka-bul. V včerajšnji bilki je padlo 600 regularnih vojakov. SVETOVNE SLAVNE EVR0PEJSKE IN AMERI-KANSKE AUTOMATIČNE PIŠTOLE IN REVOLVERJI PO NAJNIŽJIH UVOZNISKIH CENAH! • v POZOR! amtttf&^srsjrar¡jsr-~ -*1— IOS V odatranlji v«m ^HEM ■ macaalnu v kopitu m ■ Lahka tiapl • patron ■ P litóla Je dol«» «Vfr p«I- mil ■ NT I« toku I« lt M. ■ Trn plltola j« lopo lajati- «V^V ■ noten« ta dobrç narajaaa. «Uto uqfl nas» laSalka m t oí na- la» varaa*B aapiraêo la popolnoma vara«, aka m «h y Upu. ■ ti kallbrr piltola (otI "Bil je v istini nedolžen, kakor to pismo priča. V posnej no&i hi malo trenutkov pred samomorom svojim je je pisal Milan v kmečkej koči. Drago jutro je je prinesel otrok v grad, ter je izročil oskrbniku. Oskrbnik Igla pa je bil na vse jutro, pijan in zamešal je list mej svoje račune, ter poiabil nanj. In še le čes dve leti smo ga dobili. Barona so takoj izpustili in pred nekoliko meseei je prišel v Btrugo nasaj. Dobil je podrt dom. Stari baron je bil |e pred obeotl« bo nagle smrti umrl, in dekle j* zblaznele, kakor mi pripovedujejo. Vsem ps so postavili nekak» vega kuratorja; zoni)jo so dali ▼ najem, spodili drolino, prodali živino in denar caračtinili Bog ve kam. OgUiali so se tudi dolžniki, hi gasjto-darili, da je bib groza. Sreča je, da im^rodbi* na neko v Jc^arni fideikomis, katerega ie dotakniti niso mogli. Mladi živi sedaj sam za ie, lasi po gozdovih in amrdljivih kmečkih kočah, ter zdravi umazane bolnike. Nikjer ga videti vil Olikano družbo sovraži, ter se je ogiblje. 2a-lostno življenje 1" Razsrdila se je, ter zmečkala list t roki: "In to, to vse je zakrivil ta človek 1 In meni očita moje obnašanje 1 In še Is groba me sovražil A tolažim se, da ga je ule dohitela pra-vična božja jeza!M Molče je zrla potem pred se. EUza pa je dejala mehko: 5 , 11 "Hladno je! pojdive v sobo! In tudi mrak ule nastajal" " Vstali ats, ter odšli z vrta. Pri klopi v Laskov! grm pa se je nsedel slavae, ter zapel žalost-no pesem o nesrečni svoji ljubezni. Voda pa je Šumela mimo, ter s šumenjem morda pripovedovala drobnej ptici o nesrečnej ljubezni, zavoljo katere si je nekdaj grof Milan končal sam svoje življenje. DALJAVA 1.000 JARDOV VoJalko, «trnftaUka la lov aka oroljo Pulktaa kopita «parakljlva kot tal (holatar). (Dalje.) Na ro\o si nssloni težko glsvo. ' "Ali grof Milan je potem pozabil na isto sovraštvo, ter stopil i Strugo v tisto pregrešno zvezo, katera ti neznsna ni!" " ."In koliko Čsss je stvar tebi skrita ostala f" vpraša Elizs. "Bog ve koliko! Vselej, kadar je prišla spomlad, hotel je takoj is mests tu eem. In če nisem hotela, odšel je sam, ter me pustil » otrokom. Tu ns Otoku pa je lasil ve* ljubi dan po teh smrekovih gozdovih in pri tem je nekdaj*staknil tistega revnega otroka. In menil se ni niti plemenite krvi, ki se js tudi po njenih žilah pretakale, niti starega njenega imena I Zapredel jo je v svoje pregrešne laži. Ker s Ht ruškimi nikdar občevali niamo, ga ni poznala osebno. Tudi se je bila menda ravnokar povrnila is samostana in sveta ni poznals čisto nič. Delsl jej je vse mogoče in nemogoče obljube, ter jo kmslu imel v svojih pesteh. Končno jo je pripravil ob vse — imndn še celo ob pamet! Oj to so bili strašni dnevi Kliza! Pomisli, ko ke je to vse zvedelo! Ti ne znaš, kaj je trpljenje! Ti tega ne veš! Tudi jsE nisem vedela do tedaj!" " "In lesko se je končno zvedelo vse!" vprala Kliza tiho. "Zvedeti se je moralo! Sedaj je od tedaj kske dve leti. Spomladi »mu bili prišli tu sem. Nekega večera sedimo ravno pri čaju. Milan je bil čudno razuemirjen in rachurjen. Na vsako vprsšanje je ostro odgovarjal. Kar pride sluga in pove, da hoče mladi baron i t Struge t gospodom govoriti. In v istini je tnkt.j ta alngo vstopit liaron Konštantin i* Struge. Mlad človek je bil Tedaj je bil ravno dokonral študije na univerzi. ter postal zdravilstva doktor, kakor so si ntej sinto aristokratični krogi do|»ovedovali. (to-vorllo se je tudi, da ima čudno demokratične na-nore. .las ga do istegM večer* ni»em posnals. Tedaj pa je hipoma stul v Mihi. bled in razžarje-negs pogleda. Milan je planil proti njemu, ter ga s silo vlekel iz sol>*. m |»o stopnicah navzdol. Vekov km« t js je potrm vidri ob v«xli hoditi. Prepirala sla se in jezno kričala. Drugo jutro pa grof« ni bilo v gradu. Ali dva dni potem ao va lovi >rgli njegovo truplo tam doli na proti In Itskor mi je sedaj stvar jama. končal «1 je *am svoje iivljenje!" Nekoliko časa molči, kakor «I« bi ne mogla nadaljevati. "Totem pa se je »rninija polastila reči in inladrga Umna ia Htmge ao taprli in dejali, tla ra je on pahnil v vodo lu prtMa se je tista groma pravda Po ča»<>p.sih s» vlačili naše pošteno ime. «rleasil svetu pripovedovali ta "roman", milovali mene. milovaM mojega otroka, ter trgali čast atarej, pbtnenilej r*»4ovini. Najmanjša »Uartea nI «M.na pa so obsodili, da mi je umoril mola, ker ao ga prič« v>4ele. da |e poino v noči hodil s grafom ob href«, ter krieal ia se prepiral i njim. Potv -an je trdil, da je nadelle», in e ponosom ar j« podal v H«!" ORIGINALNA NEMŠKA -LUGEMCI (rarakoli») AVTOMATIČNA NIT* JO kallkor (VOS •*■>->>4 »alta « IS« — Lahko o rot Jo ¿lato aovara mod «la oroljo. aarajoao |nilw ta HA atrainlko. Dvojna Sol«, motno ^Bi ogrodja, ciiin.irr ao iaeokao In aovi vat. noat.il pot alla. hI aaaaoljiva i»awl vaaka naarolo. IS kallkor. 4 palca« 001 Ia kallkor «U la «V paléna ae«, kraaao loaono kopit«. P LA V KG A IZ-DKLKA. naJboUH a»toaaotl*. H »I ro»ol»or m taaaotavaajo potra! * Z<«4. Mmk Narojoa la aaUflJIsga mata-rijáis. ¥l M moro «Ubiti a» Irnr. 0«ro4Jo Jo la Mjflaajsoça Jekla, oor J« aajbolj-sam ko»a Ia larrata« rlaaaa. rilali« ta ral SaM aa narojoa I ta naJMJSoaa ka. ranata Jokla, pravilna kaljonoea; lahko a« raki a« o<4ajo maananaia atraía. aH pa laot ési na 4nietai. Opranljoa Je s tamtsta aapltal—, palanUmntai a 4na |f. mJi, lllt. Patrono lapadajo av>adglHna. ka ao ravol*»» ...it.r«. Jaaa-«taia vaaa. «a ha pópala>■ a onak kot kilo ta aSka ta povo ak. Aka lakta taaoU poaaaa ta prUJahlJaa tevolvor 9» aa»ar»l oonl. ia4aj naat ailtmi rala na-rolllo aa U rovolvor. Povoju, aka aa ital'ta laaotl jok lono piara barva aH po-nlhljaaœa. Sa U rovolvor ae raMjo na-va4no II Rlw Ptra II ta || kalibra a a W. Contor Ptra Patron«. II kalikaral ravalvor %\SM 3.10 3.60 Drugo jutro potem je eolnee prijazno sijalo čes otoško grsščino. Po noči je delovalo in po dreveeth so se še vedno leeketal* debele kaplje. Po grajskem vrtu sta se sopet sprehajsli grofi» nja Ana in njena sestra grofiea Glisa. Več let nAa ni bilo gospode v grad. Letos, ko so tisti Islostni spomini u|e nekoliko posabljeni bili, prišla je grofinja Ana. ter povabila k sebi tndi sestro Elito, Leta je bila pred letom postala vdova, in morila jo je Ae vedno bolest po mrtvem molu. Bil je v visoki vladni slnibi) zastopal je vlado dolgo vrsto let v dešell. skoraj ns tn«jl leiači. KIiaa pa je bila s redoatjo sprejela povabilo avo^ je sestre, ter s svojo hčerjo prišla na Otok. Na deleli, v prijetnej naravi, upala je zdravila potrti svoji duši. Tudi «I rugo jutro poten» sta/torej grofiei hodili po vftu, ter si toftUi svoje fforje. V sobi, v stolpa tik vo«le stoječe« pa sta todaj pri *kna sloneli domače konteaa Herafina, in aestričina njena, kont« sn l.ueija. Mladi, In komaj iz otroé-jik lat dorsalli nista vedeli, kaj da je šaloat. In tpomlnov preteklih, ki M ji btli merili, tndi nista l*o znati. (Masno govoreč ari i sta v temno yo4o pod eahoj, ki se js rsvno pod oknom vrt ila v velikanskem krogu, ter sukala veliko pene po sva-jej vrlini Kruh «ta metali ribam da so so a bralčem trgslr »snj. V prvem tem jutranjem do-lu pa ji je prrnotil nekdo, na kojaga nista t'ista niš mlatil 1 Onatras ob bregu prikaaal se je na-m^eč ravno tela j človek, na konji sedeč Počaai ja priJesiUr i lf «meekovega goads ter |e«o sode! v aadln ;.vt»fo. katera je je zda ril, bilo ja Votlo»*, stognrno in kskor jo bilo videti slabo "BASY" REVOLVER BRU PETELINA - \ IS4 — Ta Jo naj- jfflMt. Z manjll laSolan rr-CJWU' i volvor. rablja a« ^TtT kratko patron* atal- noüll kallkra: Jo k roo nova taMSai ta» t omot II no lapo h a jo po trono to potolta aa lahka petaM ok il al ta Maai ao rta- zz'XZJT '.".r.: tr'k »75 Kopito, * kataraaa o« rlalaaa 4 AO It« — S* kalibra patra* . » • ............. Impartirán tal !■ kravj*eo uanja ataaa Ia........... \jroo pepito ta oroSavora Î2T. Ti- I- J2+T' plltata, 4a ao lapro^w r i $13.25 UM 16.2& .56 2.50 3.10 KAKO NAROČATI aa. kataraaa mtaltla nara#UL '"""¿SmZZ rrilotlt* (a«l iTee •• .üf o« I I« VI rana roMJonaa ktaaa a aao^roto« ' '* uJ JTTi TJZ.__L feo*, pototn h" V»"* SVETOVNO BLAVNA AVTOMATIČNA PtSTC «V« Ao DANIELS, I1ICKS BUILDING, SAN ANTONIO.