ŠT. 6 — LETO VIII
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana
—	Izdaja delavski svet — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida
—	Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Janez Gašperin. Jože Lejko in Tone Novak — Uredil Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani
Na kraiko o prvi seji IO
VEV.CE, junija — Prva seja novega Izvršilnega odbira je bila 13. 6. 1969. Konstituirali so odbor in izvolili soglasno za predsednika tov. Albina Vengusta, direktorja v podjetju. Razpravljali so o poslovanju podjetja za april in maJ, o službenih potovanjih, o kadrovskih vprašanjih in o predlogih komisije za tehnične izboljšave. Ugotovili so, da je bila proizvodnja dobra, prav tako pa so tudi naročila za klasične papirje zagotovljena za en mesec in pol vnaprej. Težave so predvsem s plačevanjem kupcev, vendar smo Pričeli precej rigorozno nastopati in se morali zateči za večino kupcev na sodišče. Slovenska podjetja bolje poravnavajo svoje dolgove kot drugi. Situacija glede premazne-
ga papirja se ni dosti spremenila. Večja naročila so iz inozemstva. kjer se je tudi povečala cena za 10 "/o.
Odobreno je bilo več službenih potovanj vodstvenih delavcev v inozemstvo zaradi tehničnih, tehnoloških ali komercialnih vprašanj.
Komisija za tehnične izboljšave je od 17 predlogov za izboljšanje naprav v proizvodnji izbrala 4 in zanje predlagala nagrado,
3000 S din bo prejel pripravnik Stane Jalovec, za predlog o izboljšavi načina vlaženja papirja na stroju. Ta predlog sicer ne bo realiziran v predlagani obliki, vendar pa tehnološko ustreza.
10.000 S din prejme Anton Levec, sušilec papirja, ki je
predlagal zračni način napeljevanja papirja v suhi gla-dilnik na IV. PS. Predlog bo realiziran, je smotrn, zlasti pa varen za ljudi pri napeljevanju papirja. Sama izvedba je preprosta in poceni.
10.000 S din prejme Franc Svetic, vodja tiskarne, za predlog izboljšave in uvedbo perforirnih letvic na tiskarskem stroju. S tem se bo skrajšala izdelava in storilnost tiskarne.
10.000 S din prejme Andrej Čerček, delovodja, za predlog o izpustu povratne vode pred flolatorjem. Izvedba je enostavna in bo dala prihranke. Pod sedanjimi pogoji se namreč pri spremembi barve na stroju meša stara povratna veda z novo pri razpuščanju v palperju.
Nespodbudno nagrajevanje je hiba, ki ogroža uresničevanje reforme v podjetjih
VEVČE, JUNIJA — Pod tem
naslovom objavlja center RS pri zvezi sindikatov Slovenije svoje mnenje in opozarja na reformno prizadevanje in ugotavlja, da je glavna, vendar ne edina hiba pri uresničevanju reforme, premalo spodbudno nagrajevanje. Izdelan sistem nagrajevanja po delu pa ima poleg drugega tudi pozitiven vpliv na produktivnost. Če tega namreč ni, najbolj sposobni in najbolj prizadevni delavci niso motivirani in so brez spodbud za nadpopreono delovno uspešnost pri visoko kvalitetnih delovnih prispevkih k združenemu delu.
Da bi odkrili vzroke, ki so pripeljali kategorijo »nagrajevanja« na prvo mesto med hibami, ki ogrožajo uresničitev reforme, SO' anketirali 2132 delavcev v raznih podjetjih, ki naj bi dali mnenje o* osebnih dohodkih, o razponih in razmerjih med strokovnimi delavci in drugimi. Odgovori so pokazali, da še vedno prevladuje teorija »enakih želodcev«. Večina sodi, da so že do sedaj obstoječi razponi v osebnih dohodkih pretirani, da so povzročitelji nesoglasij v delovnih kolektivih in da so tudi prvine političnih težav.
Oziraje, se na taka mišljenja se marsikod umetno, neargumentirano zadržuje dohodke strokovnjakov in visoko kvalificiranih delavcev. To pa je prav malo' spodbudno za vsako strokovno, bolj kvalitetno in bolj produktivno delo. Tega nekateri nočejo priznati in gradijo prav na majhnih razponih iluzije o koristih za podjetje.
Center za raziskavo javnega mnenja ugotavlja nadalje, da se težnje po izenačevanju osebnih dohodkoy nadaljujejo in celo povečujejo'. Take težnje nimajo ne ekonomskega, ne solidarnostne-Sa, prav tako pa tudi ne drugega družbeno sprejemljivega opravičila.
Ob sočasnosti te raziskave in Pa pripravljanja analitične ocene
delovnih mest v podjetju bo pač treba misliti na izdelavo in uveljavitev v praksi sprejemljivega
merila za resnično nagrajevanje po delu.
S. R.
DELO SINDIKALNE ORGANIZACIJE
VEVČE, JUNIJA — Ko govorimo o sindikalni organizaciji v kolektivu, vedno mislimo na staro in že zdavnaj preživelo misel, da je sindikalna organizacija pač zato tu, da se bori z malenkostnimi problemi okrog organizacije izletov, eventualne nabave ozimnice, organizacije proslav itd. Res je, v obdobju administrativnega socializma, ko so se družbeni problemi, socialna nasprotja in ekonomska vprašanja reševala v samem političnem vrhu, takrat potreba po močnejši samostojni sindikalni organizaciji v podjetju ni bila tako izrazita. Zaradi admi-nistrativno-birokratskega vodenja podjetij, posebno pa zaradi problemov tedanjega časa, v zvezi s preskrbo, je bila osnovna dejavnost sindikalnih organizacij usmerjena v navedene naloge.
Danes, ko se naša družba vse bolj razvija v samoupravno smer, so se tudi naloge osnovnih organizacij sindikata bistveno spremenile. V zvezi s čim širšim samoupravljanjem se pred sindikalne organizacije spet postavljajo tiste naloge, zaradi katerih so nastale. Sindikat je bil in je spet prostovoljna, razredna organizacija delavcev. Njegova naloga je, da proučuje, varuje in brani gospodarske, socialne, pravne in druge interese zaposlenih.
Osnovni smisel organizacijskih sprememb v sindikatih je proces preobrazbe. Sindikati morajo po
Kako najugodneje in najceneje
na potovanje-na dopust
— Z vpisom obveznic za modernizacijo železnic^ ker s tem dobite brezplačne karte za potovanji — 6 "/o obresti, razen tega — nagradno loterijsko žrebanje s 700 dobitki, med katerimi so večdnevnj, potovanja no inozemstvu ter letovanja na morju.
— Z vpisom obveznice za 500 N din — 1 brezplačna karta, z vpisom obveznice za 1000 N dinarjev — 3 brezplačne karte, ki pa jih lahko izkoristite v letu vpisa ter v naslednjih dveh letih.
— Prva anuiteta zapade v izplačilo leta 1972.
Za podjetja — na vsako obveznico za 10.000 N din — 3 (,/u popust pri prevozu blaga v letu vpisa in v naslednjih dveh letih.
— Poslužujte se te nove ugodne oblike in pogojev varčevanja ter vpisujte obveznice za modernizacijo železnic!
svojem novem statutu biti del celotnega samoupravnega sistema in predstavljati možnost za najširše družbeno udejstvovanje delovnega človeka. Prehod na samoupravno družbo v podjetjih, kakor tudi v komunah, je nujno sprožil tudi prilagajanje nalog osnovne sindikalne organizacije družbeno-ekonomskim razmeram.
Naloga sindikata je boriti se in angažirati svoje članstvo v družbenem in delavskem samoupravljanju. Prav sindikati si morajo prizadevati za dvig življenjskega standarda in zaščito delovnih ljudi. Zlasti so važna področja socialnega zavarovanja, delovnih odnosov, higiensko-tehnične in zdravstvene zaščite, stanovanjska politika, družbena prehrana, rekreacija itd.
Teoretično in praktično naj bo sindikat šola za samoupravljavce, nikakor pa ne bi smel stati v opoziciji z organi samoupravljanja. Žal pa ugotavljamo, da se v marsikaterih organih podjetij, tako v organih upravljanja kakor vodenja večkrat najdejo ljudje, ki s svojim delom zanikajo načela samoupravljanja, ali pa jih vsebinsko ločijo. V takih primerih je dolžnost sindikata, da to razmerje ureja.
Za uspeh dela pa je nujna boljša obveščenost članstva. Ni dovolj, če član izve o delu DS samo v suhih sklepih iz razglasnih desk, ni pa obveščen o vzrokih in namenih sprejetega sklepa. Včasih celo član DS ne ve odgovoriti, zakaj je bil nek sklep sprejet. Mislim, da bi morali oživeti delo pododborov, da bi preko njih dobili čim večji in tesnejši stik s člani. Prav tako menim, da bi morali večkrat, ne samo pred volitvami, ko je treba postaviti kandidate za občinski zbor, sklicati zbore delovnih ljudi, na katerih naj bi izvoljeni odborniki odgovarjali volivcem na njihova vprašanja. Skratka, mislim, da je treba poiskati nek nov način obveščanja v direktnem kontaktu s člani, morda z aktivi na izmenah, s koriščenjem odmora itd. Tako bi po' mojem mnenju odpadla marsikatera trenja in nerganja v kolektivu. Morda bi bilo dobro tudi v našem glasilu uvesti rubriko, v kateri bi vsak član lahko spraševal za pojasnilo o stvareh, ki mu niso znane. Dolžnost strokovnih služb v podjetju pa bi bila, da na preprost in poljuden način na vprašanje točno odgovorijo. Toliko glede obveščanja, drugič pa kaj več o vprašanjih, s katerimi se ukvarja Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata.
P. C.
Popravek
VEVČE, JUNIJA — V seznamu novoizvoljenih članov delavskega sveta, ki smo ga objavUi v prejšnji številki (5/69) »Našega dela«, je pomotoma izpadel tovariš Božo Kokalj, vedja oddelka za obračun OD.
Prosimo, da bralci pomoto upoštevajo!
Samoupravljanje - kako organizirati
Mladinski fotoamaterski klub je dobil nov teleobjektiv. Na sliki: Poizkusni posnetek iz daljine 500 metrov
Gibanje proizvodnje v maju 1969
Papir
Lesovina
100
100
Doseženo
100,1
95,5
Izkoriščene zmogljivosti 1968	I.—V. 1969
89,8
90
V mesecu maju je bila proizvodnja klasičnih papirjev nad planirano, proizvodnja premazanih papirjev pa precej pod planirano količino za ta mesec.
Za premazane papirje še vedno ni toliko naročil, da bi lahko izkoristili zmogljivost stroja in s tem dosegli predvidene količine, za izdelavo klasičnih papirjev pa so težave v tem, da primanjkuje ustrezne celuloze, kar povzroča večkratne menjave programa.
Zastoji z reparaturami so v maju nekoliko večji kot pretekli mesec. Vzroki so zaradi večjih popravil mehanične narave, menjave pregorelega el. kabla in izklopov.
Lesovine je bilo maja izdelano nekoliko manj kot predvideva plan, vzrok pa je v tem, ker smo delali boljšo lesovino na sitih kombinacije 0,8/0,5 mm.
Ustavni amandma XV, s katerim je, kratko rečeno, prepuščena skrb za oblikovanje in organizacijo samoupravljanja v delovnih organizacijah, je tako pomembno dopolnilo ustave, da laiiko rečemo, da je s tem zaključeno 19-letno obdobje stro-gm ob.ik samouprave. Oblastveno je bno določeno domala vso — oblika, število, sestav, pristoj-nasti in iormiranje vsakega organa samouprave. Poslej je lo prepuščeno kolektivom.
Vsebina takšne dopolnitve ima Vzroke, ki jih lahko obeležimo s pogledom v preteklost.
spomnimo se začetkov leta 1950. Tedaj je akt o samoupravljanju predstavljal prelom z administrativnim planskim gospodarjenjem. Začetki so bili težki. Kruh, meso, obutev, tekstil je bilo na karte, manjkalo je vsega, tudi tistega, kar sicer ni bilo maksimirano. Višek osebnega standarda so bili izleti s kamionom, z malico — klobaso in litrom vina. Tudi predstave o upravljanju tovarne so bile zelo različne, vsekakor pa na nizkem nivoju. V takšnih okoliščinah je bilo strogo reguliranje nujno. Lahko pa rečemo, da je z rastjo gospodarske moči, s prehodom od skrajnega pomanjkanja vsega v hipe r p 1*0 du kci jo, postajalo predpisovanje modelov vse bolj anomalično.
Res, treba je pogledati nazaj, obuditi spomin, da se zavemo, kako ogromen korak naprej smo v tem času opravili. Na vsak način je treba pripisovati napredek prej ustvarjalni pobudi, ki jo je med delovne ljudi vneslo samoupravljanje, kot pa spretnemu (večkrat nerodnemu) uravnavanju ekonomskih instrumentov državne administracije. Kar ji lahko posebej očitamo, je prcve-
Kdo je odgovoren prej in kdo bi bil potem?
VEVČE, JUNIJA —- Večkratni ustni opomini, razprave okoli skladiščenja bal in podobno nič kaj prida ne zaležejo. V »Službeni knjigi« pri vodstvu proizvodnje beremo že dne 5. VII. 1968 opomine vodje proizvodnje, tovariša Drnovška, ki ugotavlja nevarnost za ljudi zaradi nepravilno naloženih bal in opozarja varnostno službo in vodstvo transporta, zlasti dvoriščne mojstre, na nepravilen način dela.
V ilustracijo navajamo poročilo delovodje Martina Zorca vodstvu proizvodnje. Iz tega poročila je razvidno marsikaj, zlasti pa naj ga pazljivo preberejo prizadeti:
Tov. Drnovšek!
Kakor se spominjam, smo imeli od nekdaj velike težave z razkladanjem in potem s skladanjem surovin. Pritožbe niso našle pametnega odmeva. Mislim pa, da bi marsikoga spametoval pogled, ki se nudi v prehodu proti bivši belilnici v Janezaji. Na nočni izmeni so se podrli skladi bal celu-
Tovariš Ivan Miklavž, novi predsednik ObGZ Ljubljana Moste-Polje
V petek, dne 25. 4. 1969 je bil v gasilskem domu na Vevčah občni zbor občinske gasilske zveze Ljubljana-Moste-Polje. Na občnem zboru je bilo podano 2-letno poročilo o delu te humane organizacije, ki skrbi za varovanje pred požari družbene in privatne lastnine naših občanov. Delegati so obširno razpravljali o preteklem letu dela, hkrati so se na osnovi predlogov odločili za delo v naslednji 2-letni mandatni dobi.
Program dela je zelo obširen, zato bodo morali gasilci veliko delati, če bodo hoteli obdržati korak s podobnimi naprednimi organizacijami, predvsem v obdobju, v katerem živimo in ki postavlja pred nas zahtevne naloge.
Po sprejetju programa je bil izvoljen novi upravi odbor, kateremu bo v tej mandatni dobi predsedoval Ivan Miklavž iz našega podjetja. Tov. Miklavžu želimo, da bi uspešna vodil to organizacijo in prispeval s svojimi izkušnjami čim več, da se bodo sprejeti sklepi uresničili ter da bo organizacija še bolje delovala kot doslej.	V. J.
Brez besed
lože iz Esparto slame, ki so bile naložene v šest nadstropij in zelo nestabilno, kar se da še videti pri tistih skladih, ki komaj še držijo svoje ravnotežje. Kakih 20—30 bal je zgrmelo v sredino prostora, odkoder je hotel nano-silec naložiti eno izmed prostih bal. Če razdejanje s premislekom pogledamo, se moramo vprašati, kako mu je uspelo ostati živ.
Želim izraziti mnenje, da ne bi sprejel nase nikakršne odgovornosti za tako neodgovorno izvrševanje pravil varnosti, kot je to primer pri skladanju celuloznih bal! Enkrat sem že bil na sodišču kot službujoči delovodja, ko je nekoga na ne preveč nevarnem mestu pri stroju prijelo in vem, kakoi se poskuša dokazati krivdo. Poškodba je bila takrat majhna brez posledic, v tem primeru pa prav gotovo ne bi bilo tako.
Prosim, da založite ves svoj vpliv, da bi se preprečile morebitne hude nezgode pri delu. Vsi hodimo mimo naloženih bal, neštetokrat, vendar malokdaj pomislimo, da je kar velika verjetnost, da so tako visoki skladi bal smrtno nevarni. V primeru nesreče bi pa bili vsi zelo resni in bi se nam zdelo nemogoče, da nismo uspeli tega prej urediti.
Martin Zorec
Dvoletni tečaj nemškega jezika je zaključen
VEVČE, JUNIJA — V organizaciji kadrovske službe in s sodelovanjem Delavske univerze Mo-ste-Polje je bil pred dvema letoma organiziran v podjetju tečaj nemškega jezika. Namenjen je bil zlasti strokovnim kadrom v proizvodnji, da bi se lahko posluževali literature, ki jo je za proizvodnjo papirja v tem jeziku še največ, čeprav v novejšem času prodira tudi že angleška, ruska in francoska. Tečaja so se udeležili tudi drugi člani kolektiva, zlasti iz administracije.
Po mnenju in statistiki Delav-
ske univerze v Mostah je tečaj zaključilo večje število, kot je to običajno v drugih podjetjih in ustanovah. Ob razgovorih je bilo zaznati, da so se udeleženci precej naučili, zlasti tisti, ki so imeli možnost redno obiskovati pouk.
Seveda pa je dal tečaj le najnujnejše osnove iz jezika. Za izpopolnjevanje je potrebno še nadaljnje delo, bodisi v obliki kon-verzacijskega tečaja, ali pa s prebiranjem enostavnejših tekstov s pomočjo slovarjev. Največ pa bi nudil direktni pogovor.
S. R.
lika vnema ali vsaj predolgo vzirajbnje na položaju skrbnika, kar je povzročalo verižno mul-upnciranje skroniške vneme vse do zadnjega občinskega družbenega aeiavca. Niso bili redki primeri, ko so posamezniki delili z vso kompetenco nauke o gospo-uarjenju, čeravno niso bili ne sirokovnj-kl ne poznavalci, niti mso ziven med kolektivom. Tnal poskusi z raznimi modeli in kampanjami nategniti vse gospodarske dejavnike na isto kopito in pa vztrajanje na administrativni razporeditvi družbenih ka,-pitamm sredstev niso ugodno vplivali. Ub vse večjem naraščanja d-namike gospodarskih gi-oanj je takšno poseganj'e pasivi-ziralo ustvarjalnost in jih potiskalo v drobnjakarstvo ter prepričanje, da so administrativni ukrepi pomembnejši od lastnega prizadevanja.
V	obdobju vse večjih razkorakov so nastajale teorije o uprtv-ijanju in vodenju, o krizi samoupravljanja, o izenačevanju produkcijskih tvorcev in podotmo. Uri tem moramo zelo huro ugotoviti, da princip samoupravljanja ni bil pri neposrednih pro-izvajalcii.1 v de.Vvnih orgamza-cijan, zlasti v večjih kolektivih, nikoli ogrožen. Gotovo, kje pa naj ti veliki kolektivi iščejo gospodarja?
Petnajsti amandma bo te teorije in teoretike napotil h konkretni ponudbi v delovne kolektive, kjer po vseh izgledih ne bado sprejeti, tudi riazni modeli ne, ker so izgubili državno podporo. Gotovo pa bo to dopolnilo sprožilo v vsen kolektivih vprašanje, kako organizirati samoupravljanje, kako priti prek smiselnih, efektnih odločitev, do optimalnih gospodarskih rezultatov.
V	iskanju najboljših poti bo po vsej verjetnosti obveljala trditev, da se organi upravljanja sestajajo, razpravljajo, obravnavajo zato, da sprejmejo neko odločitev, ki mora biti realizirana. Sejanje brez odločitve, brez izvedbe odločitve, je mlatenje prazne slame. Torej je treba organizirati samoupravo tako, da Dodo sprejete dobre, strokovne odločitve, vredne realizacije. Centralno vprašanje organiziranja je potemtakem — kdaj, kdo in o čem odloča.
iCe skozi prizmo tega vprašanja pogledamo preteklo prakso, vemo, da je bilo marsikaj napačnega, npr. centralni delavski svet se je v petih minutah odločil, da potrdi zaključni račun in cele ure porabil za odločitve o minimalnih podporah, odpisih iztrošenega materiala in podobno. Mnogokrat so padale čisto nestrokovne odločitve na podlagi čustvene prizadetosti, zaradi intervencije nekega člana, ki v po-samezno zadevo niti ni imel vpogleda. Realno pa so bile najbolj dolgoročne, najbolj temeljne odločitve podane in izvedene čisto individualno, čeprav je bilo to formalno v pristojnosti delavskega sveta, vsi pa smo vedeli, da to drugače biti ne more, npr. kreiranje cen proizvodov ob novih tržnih situacijah.
Prav bi torej bilo, da določimo pristojnosti organov od celotnega kolektiva prek delavskega sveta navzdol do posamezne pooblaščene osebe za sprejemanje poslovnih odločitev tako, kot je v česnici smotrno in kot v resnici okoliščine narekujejo. V ničemer ne bo trpel samoupravni sistem, če bomo za posamezne poslovne odločitve poiskali najbolj kompetentnega, najbolj strokovnega delavca, mu dali ustrezna pooblastila in naložili odgovornost ustreznemu, dovolj strokovnemu organu samoupravljanja, da v daljšem obdobju ugotovi rezultate in upravičenost danih pooblastil. Pri tem je seveda treba vedeti, da imamo mnogo vrst odločitev, npr. poslovne in socialne (ki so lahko tudi poslovne, če so dolgoročne). Po vrstah odločitev so lahko odločitve o organizaciji upravljanja, poslovno-
pohtične, kadrovsko-politične, oUiocitve v zvezi z vodenjem po-smvanja ali ouiocuve o izvršitvi m seveda tudi sanKcijske odločitve — Kontrolne na. z,elo pomembno je, da se zaveuamo, da so nase oaiočnve tanko aoigoroč-ne an kot jim pravijo strateške, bazične, programske m pa taK-nene, s Katerimi urejamo konkretne probleme ali odločamo v zvezi z neko dano situacijo.
Ge stremimo za tem, da bodo odločitve cim boijše, potem moramo poiskati za posamezno odločitev najbolj stiuKoven lorum, za konkretne, taktične odločitve so ponavadi odgovorni strokovni aelavci, za obsežnejše — okvirne, osnovne odločitve pa organ samoupravljanja na ustreznem nivoju.
v preteklih razpravah se je rado omalovaževalo pristojnost delavskega sveta glede razpravljanja o zaključnem računu, perspektivnih načrtih in programih. Običajno se je pri tem mislilo, da bi moral vsak član delavskega sveta, če bi hotel prispevati k dobri odločitvi, poznati celoten mehanizem zaključnega računa in programiranja, pa vendar to ni res. Obravnavajo se lahko rezultati, dosežki v primerjavi s prejšnjimi obdobji, v primerjavi z dosežki drugih. Odločitev pa naj bo pozitivna ali negativna. Za primerjavo vzemimo kar primer iz vsakdanjega življenja. Vsak presneto dobro ve, kdaj je kruh slab, dober ali boljši, čeprav ga nihče ne zna peči, na industrijski način pa gotovo ne. Hudo bi bilo le, če bi začeli dajati navodila vsi tisti poznavalci kruha odgovornim delavcem v industrijski pekarni.
Organi samoupravljanja si pri pomembnih odločitvah lahko pomagajo s strokovnimi predlogi, ki so lahko realna podlaga za sprejem daljnosežnejše odločitve. To smo delali tudi že doslej, samo mnogo premalo smo upoštevali pravilo, da ne kaže v sami razpravi nestrokovno zmaličiti predloge do take mere, da prvotnemu ni niti podoben več, ker se s tem razbremeni predlagatelja vsakršne odgovornosti za posledice.
Bolje je podati samo iniciativo za sestavo boljšega predloga ali vsaj popravljenega. Odgovorni organ ali strokovni delavec se bo že potrudil, da bo sestavil predlog, ki bo ustrezal danim pobudam in smernicam, bo pa še vedno na strokovnem nivoju in bo predlagatelj zanj enakovredno odgovoren.
V preteklosti smo precej premalo posvečali pozornosti raznim interesom, ki se formirajo okrog vsake odločitve. Pri sprejemanju poslovnih odločitev ne moremo upoštevati drugih interesov, kot interese celotnega kolektiva, družbene interese in seveda državne interese. Žal pa, čeprav neradi priznavamo, je interes posameznika primarnejši in mnogo močnejši od kolektivnega. To dejstvo je na vsak način treba upoštevati pri organiziranju samouprave. Ljudje, ki so pri posamezni odločitvi vsaj delno razbremenjeni osebnega interesa ali če se osebni interes celo sreča s kolektivnim, bodo gotovo našli najustreznejše odločitve. V širšem smislu je osebni interes vedno povezan s kolektivnim, ker se vsak dobro zaveda, da je osebna eksistenca v veliki meri odvisna od uspeha organizacije, v kateri dela, toda v kratkoročnih odločitvah oziroma delnih, pa rado pride do forsiranja osebne koristi, koristi grup, enot, oddelkov itd. Ce gre pa za primer posameznika, ki je eksistenčno samo delno vezan na organizacijo, v kateri dela, je pa težko pričakovati kaj pozitivnega.
To so le nekatera razmišljanja, ki bodo morda prišla prav v prihodnjem obdobju samostojnega oblikovanja sistema samoupravljanja. Cas prav gotovo zahteva, da bodo naše odločitve na čim višjem strokovnem nivoju, da se bodo najbolj prilegale gospodarski dinamiki.
Obnavljanje organizacije ZK papirnice Vevče
VEVČE, JUNIJA — Sistema-J^cno sprejemanje novih članov v -uK mora postati stalna skrb ZK, Posebej pa še vseh vodstev. Spre-jemanje progresivno usmerjenih ljudi v ZK je rezultat zavestne akcije in delovanja članov ZK v vsakodnevnem političnem do-Komunisti moramo v Politični akciji mobilizirati vse Progresivne sile, delovati med ujimi in najboljše, na podlagi njihovega dela, stališč in aktivnega odnosa do aktualnih diruž-benih vprašanj, vključevati v ^	razgibano mladinsko
Pplitično življenje je bogato tu-pi na idejmo^političnem dialogu m izobraževanju. Omogoča rast, kakor tudi razvoj ljudi, ki lahko PPptnnejo člani ZK. Sedanja ne-vk^ipčenost pomembnega dela nilajših progresivnih in družbeno angažiranih občanov v ZK in njena vodstva slabi organiziran
ln učinkovitejši vpliv vseh progresivnih sil na realizacijo osnovnih ciljev gospodarske in družbene reforme. Ob ZK rastejo mlajši kadri, ki odgovorno dedujejo med ljudmi v samoupravnem sistemu, družbeno-političnih organizacijah in društvih, kajti
ie-teh nismo uspeli v zadostni njeri pritegniti v ZK. Ni dvoma, a se moramo dolgoročno usmer-na. sprejemanje, predvsem nmajših ljudi, to je tistih, ki imajo življenje pred seboj in
so tudi zatcs najbolj zainteresirani, da se programska stališča in usmeritev ZK v izgradnji naše družbe, katero so sprejeli kot svojo, v praksi učinkoviteje realizirajo.
ZK je vodilna sila takrat, ko združuje v svojih vrstah tiste občane, ki so dejansko najbolj progresivni in družbeno angažirani. Zato je prav, da sistematično sprejemamo nove člane ter izločamo iz svojih vrst tiste, ki so le formalno člani, oziroma tiste, ki v praktičnem delu ne delujejo v skladu programov ZK. V sedanjem času, na splošno pa tudi v naši organizaciji ZK, beležimo procese bolj intenzivnega obnavljanja ZK, ko vanje sprejemamo vedno več novih članov, hkrati pa potekajo procesi izločanja in izstopanja iz ZK.
Pri procesu obnavljanja ZK se srečujemo z vrsto pojavov nera-
člansko izkaznico in čestitke
zumevanja vloge ZK. z raznimi predsodki in posploševanji, posebno negativnih pojavov in slabih zgledov posameznih članov ZK. Tako, kot so med delom članstva prisotna posploševanja nekaterih negativnih pojavov, npr. med mladino, prav tako so tudi med mladino in občani dokaj razširjena posploševanja negativnih dejanj posameznih članov ZK. Razkorak med proglašenimi načeli in konkretno prakso, slabosti posameznih komuni-
stov, njihov oportunizem, slabosti organizacije ZK, njena neučinkovitost najbolj odvračajo od ZK. Šele za temi razlogi navajajo mladi razloge, kot npr. da lahko tudi brez članstva ZK politično delujejo, da je previsoka članarina, da se bojijo reakcije verne ali malomeščanske okolice, da bo treba resneje prijeti za delo itd. Pogosto se pojavlja mnenje, da naj se ZK najprej sama »očisti« negativnih ljudi, potem pa bomo prišli v to organizacijo'. Vsem, ki mislijo, da naj se sedanja ZK sama uredi, ne da bi bili k temu pripravljeni po svojih močeh prispevati, moramo povedati, da to ni realno in da bomo lahko reorganizacijo Zveze komunistov izvedli in ZK usposobili za bolj uspešno delo v samoupravni družba le, če bodo v njej prisotni vsi tisti, ki so dandanes najbolj progresivni. Tisti, ki bodo čakali ob strani in kritizirali, prispevajo le k zaostrovanju obstoječih problemov.
Do podobnih ugotovitev je prišla, po razgovorih z nekaterimi člani kolektiva, skupina članov sekretariata naše organizacije ZK, ki je imela za naloga, da neposredno in sistematično deluje pri sprejemanju novih članov. Skupina je z razgovori s posameznimi člani kolektiva, predvsem mlajšimi, skupno z več kot 33 ugotovila, da dobršen del le-teh nima namena pristopiti v članstvo ZK iz že znanih in navedenih vzrokov. Zato je bil dan predlog sekretariatu in organizaciji ZK za sprejem 6 članov kolektiva. 10 članov kolektiva, kandidatov za sprejem v ZK, pa je prosilo za krajši premislek pred tako važno odločitvijo.
Z njimi bo potreben ponoven razgovor. Organizacija ZK Papirnice Vevče je na svojem sestanku 3'. junija 1869 obravnavala in sprejela v organizacijo ZK 6 novih članov, ki imajo za to pogoje in so izrazili pripravljenost za vstop v organizacijo' ZK. Novi člani so: Magda Šešek, Anton Kure — kadrovski oddelek, Albert Krašovec — laboratorij, Edo Smrekar ml., Andrej Trtnik — vzdrževalni obrati, Suljo Be-vedjič — osnovna proizvodnja. Sekretar organizacije ZK tov. Šmigoc je v krajšem uvodnem nagovoru poudaril pomen sprejema za organizacijo ZK in sprejetim članom orisal program Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije, poudaril nekatere
MEDVODE, JUNIJA — Gasilsko društvo Tovarne celuloze Medvode je organiziralo za svoje strojniški tečaj, katerega je uspešno zaključilo 10 članov, kar ni preveč, upoštevajoč, da imajo gasilci 3 prenosne motorne brizgalne. Na zaključku tečaja so tečajniki opravili izpit Pred komisijo (slika 1).
Vse pohvale vredno pa je to, da sta se Strojniškega tečaja udeležila tudi poveljnik GD Milan GLEŠČIČ (slika 2) in avtomehanik in referent za stroje GD Anton JAMNIK (slika 3).
Prav tako pa moramo ponovno poudariti in Pohvaliti sodelovanje med GD in CZ, saj je Ernest KURALT kot član gasilske službe CZ tudi uspešno opravil strojniški tečaj.
„ Omenil bi samo še to, da bo potrebno za elane GD in CZ (za reševalno in sanitetno službo) organizirati podrobno vajo reševanja z vrvmi m način transporta ponesrečencev.
V. B.
Ob sprejemu: mladih v 'ZK so sodelovali tudi starejši vevški komunisti
osnovne misli, ki so zapisane v statutu ZK Slovenije, s poudarkom o pravicah in dolžnostih članov ZK, vlogi organizacije v občini in gospodarski organizaciji in o načelih organiziranja, odno-sati na načilo tudi prioritetni ra-sih v strukturi ZK Slovenije. Nato jim je čestital in želel mnogo uspehov pri nadaljnjem vsakodnevnem družbeno-političnem delu. Novosprejetim so bile predane poleg članske knjižice tudi spominske knjige in nekaj brošur z družbeno tematiko.
Novosprejeti člani so vključeni v aktiv mladih komunistov pri krajevni konferenci ZKS Polje,
nedvomno pa mora pomeniti njihov sprejem nadaljevanje njihovega družbeno-političnega delovanja v vodstvih družbeno-političnih organizacij, kulturnih in športnih društvih.
V nadaljevanju sestanka so člani organizacije ZK razpravljali in sklenili, da naj bo ena izmed prihodnjih tem razgovora sestanka odprta razprava o problemih, ki se še vedno porajajo v oddelku ročne dodelave papirja, z namenom, da že enkrat poiščemo prave vzroke težav, nakažemo njihovo rešitev in zahtevamo obojestransko rešitev.
J. M.
Struktura kadrov v proizvodnji se zboljšuje
VEVČE, JUNIJA — Zastarelost strojev v proizvodnji in dodelavi papirja komaj še dovoljuje, da teče kvaliteta izdelkov vzporedno z zahtevami. Za to pa skrbijo strokovno usposobljeni ljudje. Za tiste, ki si do sedaj še niso mogli pridobiti papirniškega poklica, pa podjetje poskrbi, da lahko ob popoldanskem šolanju obiskujejo poklicno šolo.
Ob koncu letošnjega šolskega leta je poklicno papirniško šolo za odrasle končalo z uspehom 12 kandidatov. Če se ozremo dve leti nazaj, je pouk začelo obiskovati več kot 30 delavcev. Že prve mesece so imeli nekateri premalo volje, da bi si vzporedno s snovjo iz stroke pridobivali še osnovno znanje, ki je nujen pogoj za izobraževanje v poklicu, čeprav je bilo tudi to mogoče. Drugi so izgubili pogum med poukom v prvem letniku. Nekateri pa so vzeli predmetnik prelahko in bili mišljenja, da bodo znanje dosegli samo s poslušanjem, brez včasih napornega sodelovanja v skopo merjenem prostem času. Dvema od celotnega začetnega števila pa je študij preprečila bolezen.
Čeprav s precejšnjimi žrtvami na času in delu so se tisti, ki so zdržali do konca, dobro odrezali. Zaključni uspeh je bil naslednji: dva odlična, šest prav dobrih in štirje dobri. Zaključni izpiti so trajali tri dni. Prvi dan je bila zaključna naloga iz slovenskega jezika, drugi dan iz strokovnih predmetov, tretji dan pa zagovor strokovne naloge. Komisija je zagovor ocenila s poprečno oceno prav dobro', saj je bilo videti, da so se kandidatje skrbno pripravili.
Vsem udeležencem šole so samoupravni organi po razdelitvi apričeval odobrili kot nagrado1 za trud enodnevni izlet. Odšli so na Rakitno, kjer so si pripravili prijeten piknik ob jezeru. S seboj so povabili tudi predavatelje. Ob pesmi, veselju in lepem vremenu je dan hitro potekel, posebej, ker je v vsakem živela zavest, da ima za seboj uspešno in koristnoi delo, v žepu pa dokument o poklicni izobrazbi.
Seveda pa je sedaj na vrsti uporabnost strokovnega znanja s strani absolventov šole, na drugi strani pa je nujno, da vodstvo
proizvodnje in kadrovski oddelek čimprej upoštevata nove poklicne papimdčarje na delovnih mestih.
S. R.
Aktualna literatura v čakalnici obratne ambulante
VEVČE, JUNIJA — Romantik bi začel drugače, mogoče takole: Bilo je lepo, svetlo četrtkovo popoldne. Sončni žarki so silili skozi zavese in srebrili cvetje na oknih čakalnice obratne ambulante. Sum Ljubljanice, ki je gnala svoje vode prek jezu, je prijetno deloval na kolje. Skozi stene je bilo čuti drget strojev itd.
No, tako sem čakal na udeleženke ekskurzije iz šole zdravstvenih delavk, ki jim jel obratni zdravnik dr. Moškon predaval o specifičnosti dela v proizvodnji papirja in njegovega vpliva na zdravje delavca. Predavanje se je zavleklo, tako da sem si med tem časom ogledal vse po stenah raz-obešeno, od slik načina umetnega dihanja in druge prve pomoči, do raznih reklam za take in drugačne tablete. V kotu čakalnice je klop in mizica z dvema oguljenima mapama s časopisjem. Kakor nalašč za čakajočega. Odprl sem prvo in bral v lepem domačem jeziku naslov prvih časopisov: »Preporod — zaštita na radu, list invalida rada i zaštite rada, go-dina VIII. Beograd, jun 1964, To je prestaro sem si dejal, vzamem drugo mapo. Berem: »Zaštita rada — Beograd, oktobar 1964, godina V, broj 54«.
Časopis je primeren za ta prostor, vsekakor pa ni primerna njegova starost. Morda bi tja spadalo podobno domače čtivo, z malo bolj svežo letnico, pa še kaj drugega, da bi čakajoči lahko Prelistavali.
S. R.
Sprememba in dopolnitev temeljnega zakona o delovnih razmerjih
VEVČE, JUNIJA — V številki 20 Uradnega lista SFRJ so bile objavljene spremembe in dopolnitve temeljnega zakona o delovnih razmerjih, ki jih je sprejela zvezna skupščina 25. aprila letos. To je že četrta dopolnitev temeljnega zakona o delovnih razmerjih, ki so jo narekovale potrebe izvajanja zakona v praksi.
Glavne dopolnitve zakona so naslednje. Delovna organizacija mora s splošnim aktom (pravilnikom) določiti ne samo vsa delovna mesta, temveč tudi potrebno strokovno izobrazbo posameznega poklica oziroma smeri ter druge pogoje glede delovne sposobnosti za vsako delovno mesto (izkušenost, organizacijske sposobnosti, starostna meja, posebni zdravstveni pogoji, psihofizične sposobnosti itd.). Delovna skup-nost mora s splošnim aktom določiti tudi, katera dela in naloge v delovnem procesu podjetja so stalna vsebina dela enega ali več delavcev določene strokovne izobrazbe, delovne izkušenosti in drugih strokovnih sposobnosti.
Določilu zdkona, da mora delavec, ki se želi zaposliti v delovni organizaciji, imeti dopolnjenih najmanj petnajst let starosti in izpolnjevati splošne zdravstvene pogoje, je dodano izrecno določilo glede invalidov. Predpisano je, da se invalidi, ki so se s poklicno rehabilitacijo usposobili za opravljanje nekega dela, štejejo zdravstveno sposobne za delo, za katero so se z rehabilitacijo usposobili.
Pomembna je sprememba določil zakona o preizkusu delovnih sposobnosti ob sprejemu na delo in v poskusnem delu. Prejšnja določila zakona so preveč omejevala pobudo delovnih organizacij in niso upoštevala njihovih posebnosti. Novo besedilo je ohranilo temeljno načelo, da se delovna skupnost lahko prepriča o strokovnih in drugih delovnih sposobnostih delavca, še preden je sprejet na delo. Prepriča se lahko z avdicijo, pismeno nalogo ali z drugačno obliko preizkusa sposobnosti. Glede poskusnega dela je sedaj predpisano, da delovna skupnost lahko delavca — z njegovo privolitvijo — sprejme na delo tako, da ostane določen čas na poskusnem delu. Vendar zakon poskusno delo omejuje tako, da sme delovna skupnost zadržati delavca na takšnem delu le toliko časa, kolikor je to potrebno, da delavec pokaže svoje strokovne in delovne sposobnosti. Zakon obvezuje delovne organizacije, da s splošnim aktom določijo pogoje in primere, v katerih je potreben
poprejšnji preizkus strokovnih in drugih delovnih sposobnosti delavca, oziroma v katerih je potrebno poskusno delo. Delovne organizacije morajo v pravilniku določiti tudi način poskusnega dela in njegovo najdaljše trajanje.
Sprememba je tudi pri pravicah delavca, ki je bil sprejet na delo za določen čas. Prej je zakon določal, da takšnemu delavcu, še nadaljuje deloi v delovni organizaciji po preteku časa, za katerega je bil sprejet, ne more proti njegovi volji prenehati drugače, kot delavcem, ki so bili sprejeti za nedoločen čas. To< določilo je sedaj črtano, kar pomeni, da delavcu, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, v vsakem primeru preneha delovno razmerje s potekom časa, ne glede na to, na katero delovno mesto je bil razporejen in ne glede na to, da mu delovna organizacija ni izrecno sporočila, da mora prenehati z delom.
Pomembno je revidiran tudi člen, ki ureja razporejanje delavcev na delovna mesta in začasne ter trajne razporeditve na druga delovna mesta. Novi člen predpisuje, da delovna skupnost lahko razporedi delavca z enega delovnega mesta na drugo v tistih primerih, ki jih določa splošni akt in to po pogojih in po postopku, kot je to določeno v splošnem aktu. Tu je mišljena stalna razporeditev na drugo delovno mesto (premestitev). Edini pogoj, ki ga postavlja zakon za premestitev, je, da delovno mesto, na katero je delavec premeščen, ustreza stopnji njegove strokovne usposobljenosti za posamezen poklic oziroma smer. Na delovno mesto, ki zahteva nižjo stopnjo strokovne usposobljenosti, delavec za stalno ne sme biti premeščen. Izjema pa so izredne okoliščine, ki morajo biti določene v splošnem aktu delovne organizacije. V takšnih izrednih okoliščinah je lahko delavec začasno razporejen tudi na delovno mesto, za katero je predvidena nižja stopnja strokovne usposobljenosti. Odločbe o začasni razporeditvi lahko izdaja tudi posamezni delavec, če je s statutom ali drugim splošnim aktom za to pooblaščen. Delavčev ugovor zoper odločbo o začasni premestitvi ne zadrži izvršitve odločbe. Če delavec noče ravnati po dokončni odločbi o razporeditvi na drugo delovno mesto, mu preneha delo po preteku časa, kolikor ima po določbah statuta pravico ostati na delu.
Delo daljše od polnega delovnega časa (nadurno delo) sme
delovna skupnost vpeljati samo v skladu s statutom, ta pa se mora ujemati z republiškim predpisom, ki natančneje določa primere, v katerih je mogoče odrediti tako delo in tudi pogoje, pod katerimi je mogoče to storiti. Po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih je namreč nadurno delo dovoljeno samo v izjemnih primerih: če zadene delovno organizacijo nesreča, potem, kadar je nujno, da se začeto delo nadaljuje, ker bi prekiniitev delovnega procesa povzročila precejšnjo materialno škodo ali spravila v nevarnost življenje in zdravje občanov (npr. delo v ambulantah), ali da se z delom prepreči kvarjenje surovin ali materiala ali pa odvrne škoda na delovnin sredstvih.
Ce vpelje delovna skupnost petdnevni delovni teden, se sorazmerno poveča tudi dnevni delovni čas delavcev, ki delajo z nepolnim delovnim časom, izjemoma se dnevni delovni čas ne poveča delavki, ki ima zaradi nranjenja ali nege otroka pravico do sunurnega dnevnega delovnega časa in prav tako ne delavcu, ki ima zaradi posebnih delovnih pogojev ali zaradi zmanjšane delovne sposobnosti pravico do skrajšanega delovnega časa. S tem določilom je odpravljena nejasnost, ki je povzročila v praksi mnogo sporov.
Delovna skupnost lahko v splošnem aktu določi primere in pogoje, ko je delavec odstranjen z delovnega mesta ali iz delovne organizacije, če je zoper njega uveden kazenski postopek ali če je zaloten pri hujši kršitvi delovne dolžnosti (suspenz delavca). Omenjeni začasni ukrep je predvidel že dosedanji zakon. Dopolnitev zakona pa še dodatno predpisuje, da delavčev ugovor zoper odločitev o odstranitvi z delovnega mesta ali iz delovne organizacije ne odloži izvršitve te odločitve. Nadomestilo za čas suspenza je zmanjšano^ na polovico poprečne akontacije osebnega dohodka, s tem da dobi povrnjeno razliko do polnega zneska, če je kazenski ali disciplinski postopek zoper delavca ustavljen.
Dodano pa je tudi določilo o tem, kako se vabila, obvestila, odločbe in druga pisma delovne organizacije dostavljajo delavcem. Ce ni v splošnem aktu drugače določeno, se mu vročajo neposredno ali v priporočenem pismu na zadnji naslov, ki ga je dal delovni organizaciji. Ce pa jih noče sprejeti ali če naslov ni znan, pa se nabijejo na oglasno desko ali na drugo vidno mesto v delovni organizaciji. Vročitev
velja za izvršeno s pretekom roka od dneva, ko je bila na ta način opravljena; ta rok mora biti določen v splošnem aktu.
Dopolnitev zakona zavezuje vse delovne organizacije, da najkasneje v enem letu od uveljavitve teh dopolnitev zakona, to je do 16. maja 1970, določijo v splošnem aktu o sistemizaciji potrebno strokovno izobrazbo posameznega poklica oziroma posa-
mezne smeri za vsako delovno mesto, ki ustreza tekočim in perspektivnim potrebam delovne organizacije. V šestih mesecih po uveljavitvi omenjenega splošnega akta o sistemizaciji lahko pooblaščeni organ upravljanja odloči o razporeditvi delavcev z enega mesta na drugo, vštevši sem tudi vodilna delovna mesta.
J. M.
Uspešni zagovori seminarskih nalog s področja tehničnega varstva pri delu
VEVČE, MAJA 1969 — Dne 8.
maja so bili na sedežu podjetja izpiti za prvo skupino vodstvenih delavcev iz predmeta, ki zajema snov tehničnega varstva pri delu. Tak izpit bodo morali do leta 1970 opraviti skoraj vsi zaposleni delavci v naši tovarni.
Delavska univerza iz Ljubljane, kateri smo poverili izobraževanja naših delavcev, je pripravila obširno gradivo v 6 zvezkih, iz katerih so slušatelji dobili snov za dokončni izpit. Tak izpit predvideva temeljni zakon o varstvu pri delu, posebno strogo pa postavlja tako izobraževanje Uradni list SRS 22/66, ki velja predvsem za gospodarske organizacije na področju Slovenije.
Dobili smo torej prvih 22 absolventov, ki so več ali manj zelo dobro napravili seminarske naloge ter jih nato tudi zagovarjali. Predsednik izpitne komisije ing. Stane Jelenko iz Celja je pismeni del nalog ocenil kot sorazmeroma nadpoprečno dobro in je bil v glavnem s I. grupo teh slušateljev zadovoljen.
Z odličnim uspehom so izpit opravili: Bohorč Mihael, Bezlaj Jože, Bogovič Ivan, Fras Franc, Kamšek Janez, Pirkmaier An-
drej, Pirc Zoran, dipl. ing. Ulčar Edo, dipl. ing. Zajc Ignac in Zajc Stane.
S prav dobrim uspehom so izpit opravili: Brinšek Franc, Černe Franc, Grabnar Franc, Kocjančič Vlado, Kogej Mitja in Sotlar Ivan.
Z dobrim uspehom so izpit opravili: Dečman Anton, Jazbec Jože, Lampelj Franc, Ocvirk ing. Branko in Zibert Adolf.
Z zadovoljivim uspehom pa je izpit opravil Kasagič Drago.
Vsi delavci, ki so uspešno opravili izpit, bodo prejeli od Delavske univerze posebna spričevala, ki so akt podjetja, predvsem zaradi kontrole inšpekcijskih organov, ki bodo preverjali dokumentacijo s tega področja.
Poudariti moramo, da je bilo gradiva za ta izpit sorazmerno veliko, ter da so se predvsem nekateri izredno potrudili. Zato jim izrekamo pohvalo, predvsem zaradi tga, ker je snov namenjena predvsem zdravstvenemu in tehničnemu varstvu zaposlenih oseb na delu, ki ima gotovo velik pomen, predvsem zaradi varnega in zdravega dela. tako v proizvodnji, kakor tudi po drugih delovnih mestih.
Na nekaj hektarih poizkusnih topolovih nasadov je majski sneg napravil veliko škode. (Foto: Stane Rupnik)
Predlogi za izboljšanje sistema pokojninskega
zavarovanja
(Nadaljevani« iz prejšnje šlevilke)
Karakter pokojnine
VEVČE, JUNIJA — Odločitev o najpomembnejših vprašanjih pokojninskega zavarovanja je odvisna od karakterja pokojnine v določeni družbi. Pokojninsko zavarovanje je kot sistem pravic in obveznosiltt zavarovancev instrument socialne politike družbe, čigar obseg je odvisen od ekonomske razvitosti in odnosov v sami družbi. S stališča zavarovanja je pokojnina sicer ekonomska kategorija, ker so pravice iz pokojninskega zavarovanja odvisne večinoma od trajanja vplačevanja prispevkov, vsebuje pa tudi elemente socialne varnosti, ki v sodobnem svetu vse bolj pridobivajo pomen.
Pokojnina naj bi bila tudi v bodoče ekonomska kategorija s posebnim varstvenim značajem. Vzajemnost in solidarnost naj ostaneta podlaga pokojninskega sistema, vendar se v nujnem primeru v bodoče ne smejo reševati socialna vlprašanja in financirati nesistemske rešitve, ki ne sodijo
v pokojninsko zavarovanje. Tako se bo pokojninsko zavarovanje postavilo na zavarovalno«-feko-nomske temelje, vendar bo za razliko od individualnega ostalo še vedno socialno zavarovanje.
Financiranje pokojninskega zavarovanja
Glavni vir dohodkov so v sedanjem sistemu financiranja pokojninskega zavarovanja prispevki zavarovancev. Drugi vir financiranja pa so prispevki družbeno-političnih skupnosti (federacija, republike).
V	pokojninskem zavarovanju se uporabljata dva sistema financiranja, ki se razlikujeta v tem, da se obveznosti pokrijejo s prispevkom iz tekočega dela ali pa je vir financiranja tudi minulo delo.
V	sistemu, kjer se obveznosti pokrijejo iz minulega dela, oz. v tako imenovanem pričakoval-nem sistemu, oziroma sistemu premijskih rezerv, zbira aktivna
generacija zavarovancev prispevke za svoje bodoče pokojnine. Prispevna stopnja je preračunana za celo generacijo. Ker so v začetku obveznosti majhne, se nabirajo velika sredstva, ki se obrestujejo. Obresti od teh rezerv so dodatni vir financiranja. Zbrane rezerve predstavljajo glavnico, iz katere se plačujejo tekoče pokojnine, ter glavnico za bodoče pokojnine.
Pričakovalni sistem pokritja obveznosti ima to dobro lastnost, da je stopnja prispevka stalna in se spremeni le, če se spremenijo osnovne postavke, na katerih temeljijo zavarovalni tehnični izračuni ali če se spremeni obseg pravic. Njegova slaba stran pa je v tem, da vrednost rezerv slabi, če pride do razvrednotenja denarja, zlasti še ob vojnih dogodkih. Poleg tega pa prihaja v tako dolgih časovnih obdobjih vedno t.udli do ekonomskih in družbenih sprememb, v katerih te rezerve spremenijo svoj pomen. Ker so rezerve zelo velike, je nji-
hovo izgubljanje vrednosti težko ali skoraj nemogoče v celoti nadomestiti. Zato tega sistema v čisti obliki skorajda ni več, temveč je kombiniran z dokladnim sistemom.
V dokladnem sistemu financiranja se pokrivajo tekoče obveznosti za pokojnino s prispevkom iz tekočega dela. Aktivna generacija zavarovancev ne zbira sredstev za svoje bodoče pokojnine, temveč zbira sredstva za pokritje obveznosti pokojninskega zavarovanja za že upokojeno generacijo zavarovancev. V tem sistemu se vse tekoče obveznosti pokojninskega sklada pokrijejo s tekočimi prispevki iz osebnega dohodka.
Dokladni sistem pokritja obveznosti pa ima to dobro stran, da ne črpa iz narodnega dohodka več sredstev, kot je potrebno za tekoče izdatke, ima pa to slabo stran, da prispevna stopnja stalno narašča, ker je odvisna od razmerja med številom plačnikov prispevka in številom uživalcev pokojnin ter od ravni pokojnini Večje naraščanje prispevka je možno preprečiti le ta-koi, da se ustvarjajo primerne rezerve, ki se obrestujejo in tako znižujejo prispevno stopnjo, torej le, če se uporabi kombinacija dokladno-pričakovalnega sistema.
V letu 1969 znaša prispevna stopnja osnovnega prispevka za invalidsko-poko j ninsko	zavaro-
vanje 12,90 "/o od bruto osebnih dohodkov, oziroma 18,92 «/o od neto osebnih dohodkov.
Če bi ostala dinamika gibanja števila zavarovancev in upokojencev ter pokojnin takšna, kot je bila v obdobju od 1965—1968, bi znašala potrebna stopnja prispevka čez pet let okoli 22®/o, čez deset let pa okoli 25% neto osebnega dohodka. Očitno je, da osebni dohodek takih obremenitev ne bo mogel prenesti.
Ni realno pričakovati!, da bi prešli na pričakovalni sistem pokritja obveznosti pokojninskega zavarovanja. Ostati moramo pri dokladnem sistemu pokritja obveznosti in postopno ustvarjati vsaj tolikšne rezerve, da bodo z obrestmi pokrile del enoletnih izdatkov pokojninskega zavarovanja. Te rezerve je mogoče ustvariti ob sočasnem vlaganju federacije, republik in samih zavarovancev.
Tako bi uvedli mešani doklad-no-pričakovalni sistem, v katerem bi bil del preteklih obveznosti pokrit z zbranim kapitalom in rezervami.
Sedanji sistem dokladnega kritja je treba izpopolniti na tak način, da bo prispevna stopnja
Organizacija združenega dela
Ob petdesetletnici sindikatov in ZKJ
VEVČE, JUNIJA — V poklicni papirniški šoli za odrasle je sestavni del zaključnega izpita tudi pismena naloga iz slovenskega jezika. Letos so si kandidati od petih tem izbrali različne naslove. Zaradi aktualnosti objavljamo eno izmed nalog v celoti.
VEVČE, JUNIJA —■ Najnovejši zvezni predpisi o delovnih orga-mzacijah, o njihovem dohodku, sredstvih itd. uvajajo nov izraz ®r>rganizacija združenega dela«.
se ta izraz splošno uporabna, ga želim nekoliko obrazložiti.
Izraz »organizacija združenega dela« ima zelo širok pomen. Zajema namreč vse organizacijske oblike združenega dela od delovne enote do združenja podjetij. V družbenoekonomskem smislu označujemo z organizacijo združenega dela skupino ljudi, ki so organizacijsko povezani pri svojem samoupravnem delu z družbenimi sredstvi, ki predstavljajoi v razmerju do drugih takih skupin celoto in ki imajo večjo ali manjšo samostojnost. Glede na vrsto in naravo organizacijske Povezanosti delovnih ljudi, vrsto) in obseg njihove dejavnosti, tehnološke in druge posebnosti delovnega procesa, stopnjo samoupravnosti in samostojnosti pri sklepanju poslov, so organizacije združenega dela zelo raznolike.
Predvsem moramo razlikovati:
1-	organizacije združenega dela v delovni organizaciji,
2-	delovne organizacije same in
3. združenja delovnih organizacij.
T° so tri glavne vrste organi-zacij združenega dela v širšem smislu.
^Organizacije združenega dela v ožjem smislu pa so samo tiste, ki so v sestavu posamezne delov-ne organizacije, na primer v sestavu podjetja. Te nas predvsem zanimajo.
Po novih določbah temeljnega zakona o podjetjih ima lahko vsako podjetje v svojem sestavu predvsem dve vrsti organizacij združenega dela:
1.	samostojne in
2.	nesamostojne.
Samostojne organizacije združenega dela imajo lahko lastnost pravne osebe, lahko pa te lastnosti nimajo in imajo samo pravico, da samostojno pridobivajo in delijo dohodek.
Nesamostojne organizacije združenega dela pa nimajo niti lastnosti pravne osebe niti nimajo pravice samostojno pridobivati in deliti dohodek, pač pa imajo druge manjše samoupravne pravice, ki jih določa statut podjetja, ah pa pogodba na podlagi statuta.
Najprej si oglejmo samostojno organizacijo združenega dela, ki ima lastnost pravne osebe (samostojno organizacijo — pravno osebo). Pogoji, da lahko organizacija združenega dela v podjetju postane pravna oseba (to je, da pridobi pravico v svojem lastnem imenu in na svojo odgovornost sklepati posle), so štirje:
1.	da po statutu samostojno pridobiva in deli dohodek ter odloča o uporabi in razpolaganju s sredstvi,
2.	da je narava njenih izdelkov in storitev takšna, da lahko samostojno nastopa na tržišču,
3.	da se v statutu podjetja določi, da je ta organizacija združenega dela pravna oseba in
4.	da se lastnost pravne osebe vpiše v register podjetij, ki se vodi pri gospodarskem sodišču.
Šele ko so vsi štirje pogoji izpolnjeni, lahko organizacija združenega dela nastopa kot pravna oseba. To pomeni, da samostojno odgovarja za vse svoje obveznosti s svojimi sredstvi, podjetje pa odgovarja za te obveznosti samo, če je v statutu tako določeno, ali pa, če je tako dogovorjeno s posebnoi pogodbo, ki jo skleneta podjetje in samostojna organizacija — pravna oseba.
Samostojna organizacija združenega dela, ki ni pravna oseba, ima manjši obseg samoupravnih pravic. Lredvsem ne more sklepati poslov v svojem imenu in na svoj račun. Njena samostojnost pa je v tem, da lahko samostojno pridobiva in deli dohodek. Če tako določa statut, lahko sklepa posle za podjetje, vendar ti posli zavezujejo podjetje, ne pa organizacijo združenega dela, ki je posel sklenila (posli na račun podjetja).
Nesamostojne organizacije združenega dela imajo takšen obseg samoupravnih pravic, kakršnega določa statut podjetja. Od samostojnih organizacij se ločijo po tem, da nimajo pravice samostojno pridobivati in deliti dohodek. Ce je v statutu ali drugem splošnem aktu podjetja tako določeno, lahko sklepajo pogodbe v imenu in na račun podjetja, za obveznosti iz teh pogodb pa seveda odgovarja podjetje. Če statut tako določa, lahko sprejemajo svoje splošne akte, s katerimi urejajo svoja notranja razmerja. Imajo lahko svoje organe upravljanja, ki jih določa statut.
Iz povedanega vidimo, da novi predpisi odpirajo široke možnosti za samoupravno urejanje notranjih razmerij v podjetju in notranje organizacije podjetij oziroma vseh delovnih organizacij.
J. M.
VREDNOST TOČKE ZA 12 PRETEKLIH MESECEV OD VKLJUČNO VI. 1968 DO VKLJUČNO V. 1969
VEVČE, JUNIJA	
Brusilnica 		3,38
Lepila in polnila . . .	3,59
f. PS		3,34
II. PS		3,66
III. PS		3,79
IV. PS		3,54
Strojna dodelava papir.	2,91
brez toeka-ur za normo	3,22
Ročna dodelava papirja	2,85
brez točka ur za normo	3,55
Energetika		3,47
Premaz			3,42
Vzdrževanje		3,57
Razkladale! .....	2,81
brez točka-ur za normo	4,43
Strokovne službe . . .	3,38
Podjetje		3,30
Zanimivo je brskati po zgodovinskih zapiskih o življenju naših prednikov, o nastanku in razvoju človeštva. Človek je bil enakovreden človeku le takrat, ko je še hodil po vseh štirih okončinah. Narava in delo sta ga preoblikovala, postavila na noge, pri njegovem ustvarjanju pa je nastajal višek. Vzporedno temu se je pričelo lastništvo ter razred izkori-čevalcev in izkoriščancev.
Z razvojem industrije je razred ustvarjalcev postajal vedno večji in močnejši. Kapitalisti so jim nudili težke pogoje za življenje, zato je bila njihova želja po enakovrednosti, sodelovanju pri upravljanju gospodarstva in po skupni lastnini vseh proizvajalnih sredstev, upravičena. Pojavljali so se ljudje kot je bil Oven, Furje in drugi, ki so kot utopisti snovali izhod proletariata v boljšo bodočnost in postavili osnove socializma, ki ga je praksa potrdila, znanost današnjega časa pa dokazala in spremenila v stvarnost.
Zabeležene so različne letnice in kraji neorganiziranih štrajkov in demonstracij s porazom proletariata. Tedaj sta Marx in Engels, kot znanstvena socialista in napredna človeka, postavila to za zgled in ogledalo; edina izhodna oblika zatiranega proletariata naj bi bila revolucija in upor.
Naša dežela je bila v rokah tujih pohlepnežev, ki so izkoriščali naše rudno bogastvo in bogateli od žuljev naših delavcev. Vse bolj je postajala potreba po organizaciji, katera bi množico združila v veliko uporno pest.
Leta 1919 so se delavci jugoslovanskih dežel združili v enotno sindikalno gibanje, kar je pomenilo novo in bolj organizirano obliko enotnega boja delavskega razreda vseh naših narodov, proti izkoriščanju, kapitalu in mezdnemu načinu dela. Delavski razred je istočasno ustanovil tudi svojo komunistično partijo — voditelja in organizatorja vsega revolucionarnega boja, kar je bilo za osvoboditev proletariata nujno potrebno. Razvijali sta se kot enotno revolucionarno gibanje, ki je imelo trdno oporišče v delavskih množicah.
V stari Jugoslaviji je bil sindikat organizator stavk in drugih oblik boja delavcev za njihove življenjske in človeške pravice. S prepovedjo te organizacije se je na tisoče delavcev znašlo v ječah in koncentracijskih taboriščih. Voditelje organizacije sindikatov in KPJ ni ustavilo na njihovi revolucionarni poti. Nasprotno, zavedali sd se, da posamič ah zdru-
ženi v majhne skupine so nemočni močni upirajoči sili kapitalistov. Pokazali pa so vrh svoje sile v času, ko so se predstavniki režima pripravljali prodati Jugoslavijo fašistom leta 1941. Tedaj so sindikati in vodstvo KPJ odigrali odločilno protifašistično in svobodoljubno vlogo. Osvoboditi domovino tujega gospodarja in jo združiti v skupno upravno enoto, je bil njihov klic, kateremu se je odzvalo delavstvo, kmetje, inteligenca in mladina. Iz tega boja je zrastel in postal voditelj, kovinar Josip Broz. Nad tri desetletja je krepil zvezo komunistične partije in sindikatov, jih organiziral v narodnoosvobodilno borbo ter jih vodil iz zmage v zmago.
S tesnim povezovanjem s širokimi množicami delavskega ljudstva je z izgonom sovražnika iz našega ozemlja v novorojeni državi zacvetela pomlad, nad njo pa je zaplapolala zastava prepojena s krvjo zavednih sinov naše domovine.
Vzplamtela in uresničila se je Cankarjeva zamisel:
Narod si bo pisal sodbo sam,
ne frak mu je ne bo in ne talar ...
Zrasli smo kot samorasel bor. Seme je padlo na skalo — vzka-lilo, razširilo svoje veje z bodicami, krošnja pa je bila kot bodalo, usmerjeno v svet sovraštva in vojne.
V porušeni in oropani domovini smo zamenjali puške za krampe in lopate. Organizacija sindikatov in KPJ je usmerila svoje delovanje drugim ciljem. Tako so se vrstile uspešne akcije, obnove domovine. Največji uspeh delapaje bil leta 1950, ko so bile častno izročene vse delovne organizacije v samoupravljanje.
Naši voditelji ne žanjejo svoj ugled samo doma, ampak sega njihov glas daleč v svet, saj je miroljubnost in koeksistenca med narodi osnova našega političnega vodstva.
Interesi delavskega razreda so vzidani v temelje naše nove samoupravne socialistične skupnosti. Danes, ko hkrati proslavljamo 50-letnico ustanovitve KPJ in 50-letnico združenja sindikatov, smo resnično lahko ponosni na dosežene rezultate našega delavskega gibanja. Uživamo sadove tega boja, ki je ustvaril veliko perspektivo srečne prihodnosti sedanjih in bodočih rodov.
Zastava, s katero smo šli v boj in pod katero se je razvila široka fronta socializma, naj nas tudi v prihodnje zbira in vodi v nove zmage.	J. P.
t rejen lesni prostor in primerna zaloga lesa sta pogoj za dobro proizvodnjo lesovine
pokojninsko zavarovanje določena za daljše časovno obdobje m ne le za eno leto. Za oceno potreb pokojninskega zavarovanja je v okviru gospodarskih gibanj najprimernejše obdobje petih let. V tem času bi ostala stopnja neizpremenjena in s tem zagotovljeno enakomerno obremenjevanje gospodarstva.
Kot vir pri oblikovanju rezerv m pokritju tekočih izdatkov za usklajevanje pokojnin z ekonomskimi gibanji torej pridejo v poštev:
— prispevek od vrednosti neodpisanih osnovnih in obratnih sredstev v gospodarstvu in negospodarstvu, v katerih je vsebovano minulo delo upokojencev in aktivnih zavarovancev;
„ bel tako imenovanega državnega kapitala, to je del investicijskih sredstev, vloženih v družbene investicijske sklade, s katerimi sedaj razpolagajo banke pod posebnim režimom, usmerjenih sredstev; čeprav so ta sredstva že angažirana, pa bodo °b postopnem sproščanju lahko pomemben dejavnik v ustvarjanju rezerv;
dohodek, oziroma dobiček delovnih organizacij.
V sistemu financiranja je treba tudi v bodoče omeniti načelo, da se z osnovnim prispevkom kot izrazom solidarnosti zavarovan-
cev pokrijejo izdatki za pravice, ki so skupne vsem zavarovancem. Temeljni zakon o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja predvideva poleg osnovnega prispevka še tri vrste dodatnega prispevka:
1.	za pokritje večjih obveznosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja zaradi nesreč na delu in poklicnih bolezni;
2.	za pokritje večjih obveznosti, ki nastajajo zaradi beneficiran j a zavarovalne dobe;
3.	za pokritje stroškov invalidskega zavarovanja, ki presegajo določeno poprečje stroškov tega zavarovanja na območju republike.
Dodatni prispevek za nesrečo pri delu in poklicni bolezni, ter dodatni prispevek za beneficira-nje zavarovalne dobe je treba ohraniti tudi v prihodnje. Ti dve obliki dodatnega prispevka pa se morata določiti po zavarovalno-tehničnih izračunih, česar doslej ni bilo.
Pogoj'i za pridobitev pokoj'nine
Najpomembnejša elementa, ki vplivata na višino izdatkov, sta:
a) Starost, ki jo mora zavarovanec doseči, da bi lahko uveljavil pravico do pokojnine, saj je od nje odvisno, kako dolgo se bo poprečno izplačevala pokojnina in
b) razmerje pokojnine do osebnega dohodka, oziroma pokojninske osnove.
Čim nižja starost zavarovanca se zahteva in čim višja je pokojnina v razmerju do osebnega dohodka, tem večji so izdatki pokojninskega zavarovanja. S primernim urejanjem teh dveh elementov je možno uravnovesiti izdatke za pokojninsko zavarovanje.
1. Vstopna starost zavarovancev v pokojnino
Od leta 1957 do 1964 so naraščale starostne pokojnine razmeroma hitro. Poprečna letna stopnja porasta znaša v SR Sloveniji 7,7<>/o, v SFRJ celo. 17,5%. Če upoštevamo, da je letni porast starostnih pokojnin v drugih državah okoli 4%, je stopnja pri nas zelo visoka.
Starost ob upokojitvi je bila za vse starostne pokojnine statistično obdelana 31. 12. 1967. Po teh podatkih so v Sloveniji uveljavili pokojnino pri starosti:
	Moški	Ženske
	V "/o	v °/o
do 50 let . .	7,91	20,58
51—55 let	.	28,70	36,68
56—60 let .	.	40,03	25,55
61 in več let	.	23,36	17,19
	100	100
Poprečna	starost	uživalcev
starostnih pokojnin je bila:
ob predračunu	Let	Let
1. 1. 1961 .	. ob prevedbi	. 65,98	65,54
1. 1. 1965 .	. ob popisu	.	64,46	62,73
31. 12. 1967 .	. 62,85	63,54
Določitev primerne vstopne starosti za starostno pokojnino je torej bistveno vprašanje za urejanje obveznosti pokojninskega zavarovanja. Starostne meje naj bodo v načelu veljavne za vse zavarovance, ne glede na kategorijo in dolžino pokojninske dobe.
Z vidika zavarovanja je starost neke vrstve vnaprej domnevna invalidnost, ki onemogoča človeku, da bi si s produktivnim delom, oziroma osebnim dohodkom še v bodoče zagotavljal življenjsko eksistenco, zato se za takšen riziko zavaruje. Starostna meja za pokojnino pa je družbeni dogovor o tem, pri kateri poprečni starosti zavarovancev taka domnevna invalidnost praviloma nastopa, kar je seveda odvisno od vrste odločujočih demografskih, socialnih, medicinskih idr. okoliščin. Potemtakem lahko v starostnem socialnem zavarovanju nalstopi zavarovani primer, oziroma upokojitev le pri določeni starostni meji. Zavarovanje katerekoli posamične predčasne izgube delovne sposobnosti pa sodi
v invalidsko ali pa komercialno življenjsko zavarovanje.
Slovenski sindikati se z mnenjem o »vnaprej domnevni invalidnosti« ne strinjajo, ker trdijo, da s stališča humane funkcije pokojninskega zavarovanja, etičnih načel o vrednotenju dela, s stališča sodobne tehnologije, medicinskih znanosti itd. ni važno zagovarjati navedenega absolutiziran j a starostne meje kot pogoja za uveljavljanje pokojnine. Načelo našega sistema socialne politike in njenega praktičnega uveljavljanja bi moralo biti v tem, da človek pri 55, oziroma 60 letih ne bi bil invaliden in nesposoben za aktivno družbeno življenje. Če smo se kot družba opredelili za določeno starostno mejo, smo se opi-edelili predvsem s predpostavko, da je vsak posameznik v svojem aktivnem delu do tega časa dal družbi in svojim skladom prispevek, k J mu daje pravico do ustreznega počitka.
Primerjave pokojninskih sistemov velike večine drugih držav kažejo na nekatere značilne tendence iz prakse pri urejanju starostnih pogojev za upokojitev. Države z večjim narodnim dohodkom, z večjo potrošnjo energije, z daljjšo življenjsko dobo itd., torej sploh dežele z večjimi ekonomskimi možnostmi niso v preteklosti urejale pogojev za sta-
Instrumentacija v pripravi snovi in na papirnem stroju
(Nadaljevanje iz 3-4 številke Našega dela)
Palperji
Obratovanje palperjev lahko danes precej avtomatiziramo. Dovajanje in odvajanje vode tudi tu tako reguliramo z regulatorjem nivoja. Pomagamo' si tudi v pri-robnim transmiterjem na dnu pal-perja. Z dodajanjem, oziroma z odvzemanjem vode spreminjamo gostoto snovi od 6—8°/o na 4,5%.
Bale pred palperjem stehtamo in pripravimo na transportnem traku na sarže. Z natančnim tehtanjem vnosa in natančnim doziranjem palperjev vode dosežemo enakomerno sestavo v izpraznje-valni posodi tako, da je nadaljnja regulacija potrebna le še v manjši meri.
Ce doziramo vodo v palper skozi pretočni merilec, odpadejo s tem posamezne meritve v palper-ju. Izhodni signal pretočnega merilca se pri tej ureditvi prenese prek ojačevalca in analognega digitalnega prekinjevalca na števec s končnim izklapljanjem, ki direktno meri količino vode v kubičnih metrih. Natančnost merjenja na liter je možna. Izklopni impulz števca se prek releja in magnetnega ventila prenese na plavač.
Kontinuirano delujoči palperji so opremljeni z regulatorji nivoja, ki regulirajo palperno vodo. Kombinacija z merjenjem sestave snovi je pri dobro raztopnih snoveh možna. Pri močno' nerazpust-nih snoveh pa lahko sestavo zadovoljivo izmerimo šele po raz-puščevanju.
Priprava snovi
Regulacijo nivoja, pritiska in sestave uporabljamo tudi v pripravi snovi, kajti le-ta zelo vpliva na kvaliteto končnega izdelka. Regulacijo nivoja izvajamo po že prej opisanih načinih s prirobni-mi transmiterji in regulacijskimi ventili vseh oblik. Sestavo merimo z in-line transmiterji. Ti aparati so pri razmerju množin ena proti pet neodvisni od toka in jih lahko pri gostoti 1,5—6% a. s. stavimo v vertikalni ali horizontalni legi. Meritev izvedemo tako, da merimo porabo moči zaradi trenja, pri čemer vključimo tudi strižno komponento. Strižno silo uporabimo tudi pri merjenju z drugimi vrstami transmiterjev, kjer pri natoku snovi posebno prirejeni in vgrajeni pas povzroči valovanje, katerega tudi registriramo. In-line transmiterje ponujajo v dveh inačicah: z vgrajeno cevko, kot del transmiterja, ali montažno prirobnico, s pomočjo katere lahko transmiter montiramo na poljubnem mestu.
Regulacija mlelne naprave ni tako preprosta in na splošno tu od regulacijske tehnike zelo veliko zahtevamo. Poudariti moramo, da je bilo v zadnjem času narejenih zelo veliko poskusov v tej smeri, ki pa niso vsi dali zadovoljivih rezultatov. Kroglične rafinerije reguliramo s pomočjo porabe moči pogonskih motorjev. Dobre rezultate so dosegli z elektronskimi regulatorji, ki glede na regulacijski odklon dajejo impulze različnih dolžin. Pri ploščnih rafinerjih pride do precejšnjega povečanja temperature v snovi, če so prekomerno obremenjeni. To temperaturo lahko izmerimo na podlagi merjenja temperaturne razlike med vstopom in iz-topom snovi, kar lahko uporabimo pri regulaciji razmika med ploščami. Merjenje porabe moči tudi lahko upoštevamo pri regulaciji. Te naprave zahtevajo mnogo časa za nastavitev, vendar pa zadovoljivo obratujejo.
Nadaljnja možnost je merjenje časa za odvodnjavanje, kot kriterij za stanje pri mletju. Za to vrsto merjenja je na razpolago mnogo različnih aparatov. Poskusi, da bi vključili; v regulacijo tudi množino snovi, ki jo dovajamo na rafiner pa do sedaj niso dali zadovoljivih rezultatov. U-porabljamo sicer samodejen regulator, kjer lahko ustrezno reguliramo porabo moči, množino ali samo nastavitev krogel v ra-finerju. Zanesljivo regulacijo predstavlja danes zaprti regulacijski krog za množino snovi kot tudi za nastavitev krogel z ozirom na porabo moči. Ce bi pri tem uporabili še regulacijo' s pomočjo pritiska, bi to lahko privedlo do tehnoloških težav, ker lahko že v naprej predvidevamo povratni tek za rafinerji in bi s tem šla določena množina snovi večkrat skozi mlelne naprave. Iz tega je razvidno, zakaj se še danes ne moremo ločiti od vmesnih kadi za rafinerji. V primeru, da so mlelne naprave direktno povezane s snovno centralo, le-ta s svojo regulacija toliko vpliva na mletje, da konstantnost ni zadovoljiva. Če meljemo tik pred papirnim strojem, obstaja možnost, da pogrešamo1 vmesne kadi, vendar je tu razvoj še v teku, da o tem raje ne bi dajal izjav.
Mešalne kadi danes v glavnem obratujejo na kontinuiran načim Merjenje posameznih sestavnih komponent, vlaken, kaolina, kleja, galuna in barv, izvedemo preko merilca pretoka, snov se pa regulira s krogljičnim ventilom,
primesi pa z iglastim ventilom glede na množino.
Za merjenje primesi na voljo merilca pretoka z 2,5 mm dolžine cevi in merilnim območjem 0,26 litra na minuto, tako da se lahko barve v množini 0,1 l/min še zadovoljivo zdozirfene. Natančnost merjenja se giblje od 0,5—1 %. Ce bi to merjenje izvedli z elektronskimi aparati, odpade merilni pretvornik. Za delovanje ventila pa se moramo poslužiti pnevmatike.
Mešalni sistem pa deluje tako, da vodilni signal regulatorja nivoja v mešalni kadi ustreza zahtevam celotne mešanice, glede na to, da se odnos med posameznimi komponentami multiplicira in se vsaka posamezna komponenta regulira na željeno vrednost. Ta multiplikacija je lahko mehanska, pnevmatska ali elektronska, ne glede na vrsto regulatorja, pri čemer je nastavitev odvisna od aparata.
Konstantni del papirnega stroja
Od mešalne kadi peljemo snov do zbiralne kadi pred strojem, ki pri majhni prostornini lahko deluje po pretočnem sistemu. Snov gre prek regulatorja za množino k egaliziranim rafinerjem in k snovnim omaram, ki lahko delujejo z ali brez pretoka, ne da bi šli prek meje za umiritev toka pred merjenjem množine pri ega-liziranih rafinerjih, pač pa reguliramo pretok pred mešalno črpalko. Pri tem se torej zasun lahko nadomesti z natančno regulacijo prek merila pretoka.
Na isti način merimo tudi na-tok sitove vode k mešalni črpalki, tako da je možno natančno določiti vsebnost snovi pri natoku.
Regulacijo čistilnih naprav izvajamo s pomočjo pritiska, oz. diferencialnega pritiska. Za na-točno črpalko velja vse enako kot za mešalno črpalko.
Za pH regulacijo imamo na razpolago robustne elektrode in sicer v celem območju pH o-14 pri pritiskih do 10 kp na cm2 in temperaturah —5° do +110° C, pri čemer je merjenje z uporabo ustreznih elektrod precej enostavno. Elektrode pri preizkušanju, oziroma kontroli ni potrebno razstaviti, ker se celoten notranji del lahko vzame iz ohišja. Netes-nosti, torej tudi po večkratni iz-mnejavi ne moremo pričakovati. Kot držalo za elektrode lahko uporabimo enostavno pretočno armaturo. Meritev izvajamo v
eni smeri toka med natočno črpalko in sitovo vodo, galun dodajamo v sesalne nastavke natoč-ne črpalke. Meritve v sitovi vodi so netočne zaradi dolgega mrtvega časa v sistemu.
Natok snovi
V zadnjih letih se je uveljavil natok z zračno blazino. Poznana je razlika med nivojsko regulacijo in regulacijo z zračno blazino. Izvajamo jo s primernim vklapljanjem zračnih ventilov s prehodom od zračnega na va-akumsko obratovanje. Nivojsko regulacijo lahko izvajamo v glavnem toku z »STREAMFLO-VAL-VE«, oziroma z regulacijsko zaklopko ustreznih izmer ali v enem toku z majhno zaklopko. Pri različnih konstrukcijah natokov se dostikrat opazi še ena vrsta regulacije s pritiskom, tj. tako imenovani Minifold sistem, kjer držimo natočni pritisk konstanten in sicer na vodilni in gonilni strani.
Nova izvedba je regulacija hitrosti sita in regulacija pritiska v jezu pri natoku, ki sta tako komplementirana, da se obojestransko dopolnjujeta.
Papirni stroj
V	sitovi skupini reguliramo sesanje, pri čemer dostikrat uporabimo regulator ali ventil, npr. v obliki BROUGHTION regulatorja. Registriramo vaakumska mesta pri nekaterih papirjih pa tudi temperaturo snovi v natoku. Z nivojsko regulacijo sitove vode lahko zmanjšamo prodor zraka v sitovo vodo. Regulacijo v gaučni jami pa izvedemo tako, da z majhno črpalko, ki črpa odpadno snov pri robeh vzdržujemo konstanten nivo gaučne jame, ter pri tem pazimo, da ne pride do sesanja zraka. V primeru večjega odpadka pa zaradi višjega nivoja vključimo večjo črpalko, ki odstrani celotni gaučni odpadek.
Pritiski brizgalne vode se lahko registrirajo, s tem v .zvezi predvidimo regulacijo pritiska. Regulacija nivoja v zbiralniku sitove vode je potrebna, da lahko preprečimo sesanje zraka prek črpalke. Istočasno lahko reguliramo natok k filtrirnim napravam npr. k WACO-filtru ali ploščnemu filtru in sicer z regulacijo nivoja in delovne hitrosti.
V	stiskalniški skupini lahko reguliramo pritisk stiskanja s čemer lahko direktno dobimo podatke o linijskih pritiskih. Ce hočemo uporabiti pnevmatske naprave za regulacijo pritiska lahko izbiramo med različnimi izvedbami aparatov. Vaakum in pa porabo brizgalne vode v filcu pa merimo z instrumenti v stiskalniški sku-
pini. Napetosti filca pa nam pokažejo vgrajene doze za pritisk.
V	sušilni skupini imamo dosti dela glede na merilno in regulacijsko tehniko, ki se nam ponuja v različnih izvedbah, za različne sušilne sisteme in različne vrste papirja. Merimo pritisk, temperaturo in množino vroče pare, ki prihaja pred turbino. Segrevanje posameznih skupin je odvisno od regulacije pritiska oziroma dife-renčnega pritiska. Pri diferenčni regulaciji se zamenja izrabljene količine pare s svežo paro: Ce obstoja različno segrevanje spodnjih in zgornjih cilindrov izvajamo regulacijo v soglasju z obema načinoma segrevanja.
V	kondenzatnem sistemu držimo nivo separatorjev konstatno, kondenzat, ki odteka pa merimo in registriramo s pomočjo merilnih zaslonk ali transmiterjev za diferencialni pritisk. To nam omogoča kontinuirano registriranje pritoka pare in kondenzata. Regulacija je bolj komplicirana, če hočemo upoštevati tudi končno vlažnost. Signal naprave za merjenje vlage ali merjenje kapacitete pa lahko vključmo le v določenem območju. S posebnim vmesnim členom signal omejimo in ga nato z regulatorjem vlage vodimo do naslednje skupine sušilnih valjev. Ta sistem je glede na mrtvi čas in pa glede na velike količine železa v sušilni skupini zelo kompliciran. Zadovoljive rezultate so pri tem dosegli le če so uporabljali računalnike. Poleg merjenja vlage je važno tudi merjenje površinske teže, katero izvajamo s pomočjo beta-žarkov.
Regulacijo v sušilni skupini lahko dopolnimo z regulacijo haube, pri čemer v prvi vrsti merimo temperaturo. Ker smo pri kondi-cionirnih strojih dosegli dobre rezultate z regulacijo rosišča je dobro izboljšati regulacijo s tem načinom tudi v zaprtem delu sušilne skupine.
Premazni stroj
Pri premaznem stroju in pri pripravi premazne mešanice se pojavljajo podobna vprašanja kot smo jih omenili že prej. Pri pripravljanju premazne mešanice moramo posamezne komponente zdozirati v pravilnem sorazmerju v mešalno napravo. V ta namen lahko uporabljamo za trdne komponente dozirne tehtnice z vnaprejšnjo nastavitvijo programa. Tekoče komponente pa se dozirajo prek merilca pretoka. Mešalne naprave in kuhalnik za škrob so navadno opremljeni z elektronskimi aparati za programiranje in tako obratujejo popolnoma avtomatično. Zbiralnike surovin reguliramo z nivojem, pri čemer povratni sistem onemogoča
(Nadaljevanje na 7. strani)
rostno pokojnino skozi zmanjševanje in nizke starostne meje (večina ima višje starostne meje). Proces je šel v smeri skrajšanja delovnega časa, izboljšanja delovnih pogojev, zmanjšanja invalidnosti in zlasti v smeri izboljševanja realne vrednosti pokojnin. Nizka starostna meja za upokojitev je karakteristična za dežele z nizkim življenjskim standardom in kratko življenjsko do-Predlogi komisije republiške skupščine postavljajo starostno mejo kot edino osnovo za pridobitev polne pokojnine. Pri tem pa moramo vedeti, da gre za dejansko podaljševanje delovne dobe in to samo pri nekaterih kategorijah in zavarovancih, ki so se zgodaj zaposlili. Praktično bi pri ženskah to pomenilo, da bi morale delati 40 let (če so se zaposlile pri 15 letih). Pri moških bi trajala delovna doba 45 let (brez vojaškega roka). Pri tem gre predvsem za tiste, ki delajo na delovnih mestih v neposredni proizvodnji, za delavce, katerih delovni učinek mora v poznejših letih popuščati, ker so dejansko dalj časa delali. Torej bi tak ukrep deloval izrazito samo proti nekaterim delavcem znotraj celotnega števila zavarovancev in to proti tistim, ki bi v svojih starejših letih imeli najmanj možnosti za normalno doseganje delovnega učinka.
2. Posledica znižanja vstopne
starosti in pokojninske dobe
Nekateri zahtevajo, da bi ;se delovna doba znižala za 5 let, oz. da bi bila zopet za moške 35 let in za ženske 30 let. De kakšnih finančnih posledic lahko to pripelje v Sloveniji, vidimo iz naslednjih podatkov.
Ob sedanjih starostnih mejah za upokojitev se pričakuje, da se bo število starostnih upokojencev od leta 1969 do 1980 povečalo od
83.000	na 126.000. Pri znižanju za pet let, bi znašalo to število v letu 1968 kar 185.000 ali 59.000 upokojencev več kot ob sedanjih pogojih.
Ce bi sprejeli tak predlog, bi imelo v letu 1969 že okoli 24.000 aktivnih zavarovancev izpolnjene pogoje za starostno upokojitev.
Na porast priliva upokojencev, oziroma na višino potrošnje vpliva seveda tudi višina pokojnine, oziroma delež, ki jo ima v osebnem dohodku. Ce bi na primer za 35, oziroma 30 let (ženske) pokojninske dobe upoštevali sedanji odstotek 85% pokojninske osnove, potem bi znašale povečane obveznosti za leto 1969 okrog 200 milijonov, ne da bi sploh kaj upoštevali povečane izdatke za usklajevanje pokojnin zaradi porasta življenjskih stroškov.
Z znižanjem starostnih mej, bi se sicer zmanjšal priliv invalidskih upokojitev, vendar bi to le
malenkostno znižalo povečane obveznosti sklada za starostne pokojnine. Ce se v letu 1969 pričakuje 9522 milijonov dinarjev osebnega dohodka, bi pomenilo znižanje starostne meje in pokojninske dobe za 5 let že letos 2,09 »/o dodatno obremenitev bruto osebnega dohodka.
Glede na načelo, da je le starost odločilna za upokojitev, naj bi v prihodnje odpadla tudi možnost upokojitve izključno na podlagi zavarovalne dobe 40, oziroma 35 let.
Ob tem pa se pojavlja vprašanje, kaj takrat, če zavarovanec dela dalj od 40 let ali 35. Ena rešitev tega vprašanja bi bila, da bi se za pokojnino upoštevala vsa leta dejanske zaposlitve.
Temu primerno bi bilo potrebno urediti lestvico višine pokojnine tako, da bi se zavarovancu za vsako leto dejanske zaposlitve povečala pokojnina za 2 %. Pri starosti 60 let bi zavarovanec lahko imel 45 let delovne dobe in bi pri 2 % povečanju pokojnine za vsako leto dosegel pokojnino 90 procentov od pokojninske osnove. Ce bi ostalo načelo, da je naj-višja pokojnina samo 35% od osnove, bi morali posebej urediti, kako se naj upoštevajo leta zaposlitve, če zavarovanec dela več kot 40 oziroma 35 let.
Ponovna je sproženo vprašanje odkupa študijskih let in let slu-
ženja vojaškega roka. Z vidika solidarnosti ni sprejemljiv noben predlog za priznanje večjih pravic tem kadrom.
Predčasno upokojevanje
Čeprav je sedaj urejeno znižanje pokojnine v primeru predčasne upokojitve celo manjše, kot bi ga zahteval čisti zavarovalno-tehnični izračun, je vendarle tako ostro, da se je do zdaj poslužilo take možnosti v vsej Jugoslaviji le približno 12 % vseh upravičenih zavarovancev. V Sloveniji je ta odstotek še nižji. Predčasno upokojevanje pod sedanjimi pogoji ustreza le tistim maloštevilnim zavarovancem, ki si s kakršnimkoli dopolnilnim dohodkom zagotove primemo življenjsko eksistenco.
Predčasno upokojevanje je torej ekonomsko in socialno opravičljivo le, če je zasnovano na čistih ekonomsko-zavarovalnih izračunih in če pomeni le resnično izjemo pri splošno veljavnih pokojninskih normah. Ce pa bi bili pogoji predčasnega upokojevanja ugodnejši, kot jih dovoljuje zavarovalni izračun, bi to pomenilo večje pravice za tiste, ki bi to možnost lahko izkoristili, vendar na škodo tistih, ki je ne bi izkoristili. S tem bi bila porušena solidarnost med zavarovanci, ki temelji na enakih pravicah za enak delovni prispevek družbi,
oziroma enak prispevek pokojninskim skladom.
Zaradi teh razlogov se meni, da ni nobene resne potrebe niti materialnih pogojev za kakršnokoli olajševanje dosedanjih pogojev predčasnega upokojevanja.
Starostna meja in pokojninska doba žensk
Pri nekaterih posameznikih so se pojavili predlogi, naj bi se starostna meja in delovna doba žensk in moških izenačila. Vendar se je iz razprav izkristaliziralo mnenje, da bi bil ta ukrep v sedanjih razmerah nesprejemljiv predvsem zaradi ugotovitev:
1.	Tak ukrep, kot je izenačenje pokojninske dobe in starostne meje žensk z moškimi, je za sedanje pojmovanje in obstoječe razmere tako radikalen in daljnosežen, da bi bilo potrebno pred njegovo morebitno uveljavitvijo daljše in temeljitejše uresničevanje njegovih socialnih, ekonomskih in drugih posledic, kot tudi natančnejša opredelitev posebnih pokojninskih ugodnosti za zaposlene matere in delavke na težkih delovnih mestih.
2.	Tako daljnosežnega ukrepa ni mogoče uveljaviti a samim zakonom, temveč le na osnovi najširšega družbenega sporazuma delovnih ljudi, kakršnega pa v sedanjih razmerah prav gotovo ni mogoče uresničiti.
Vzdrževanje v tovarnah papirja in celuloze na Švedskem
(Zapisek iz študijskega potovanja ing. Zorana Pirca)
VEVČE, JUNIJA 19G9 — V tem
članku ne nameravam področno razčlenjevati probleme vzdrževanja v tej industriji, pač pa le nakazati osnovne značilnosti njihovega načina dela, in organi-zacije, kar bi v mnogih primerih veljalo povzeti tudi pri nas.
Tako kot povsod po svetu so tudi Švedi že zdavnaj prišli do "večne resnice«, da je vprašanje rentabilnosti v nizkih stroških Proizvodnje. To jih je vodilo v raziskave, da bi tudi na področju vzdrževanja znižali stroške na najmanjšo možno mero, ob tem Pa zagotoviti nemoteno in dobro obratovanje strojev.
Osnova za dobro vzdrževanje je Popolna dokumentacija sredstev Proizvodnje. Zato so najprej pri-ceU reševati tega problema. Z ustanovitvijo grupe za dokumentacijo, v organizaciji priprave dela, je bil storjen prvi korak. Za vodenje evidence v glavnem uporabljajo Kardex sistem Re-mington. V ta namen so vsako tovarno najprej razdelili po koordinatnem sistemu v posamezne kvadrate različnih izmer. Odvis-
Nadaljevanje s 6. strani usedanje premazne mešanice. Določevanje nanosa je možno z merjenjem povratnega teka. Instru-mentacija premaznega stroja je dopolnjena z regulacijo pare v sušilnih cilindrih in pa na haubi, kjer se regulacija podobno izvaja kot v sušilni skupini.
Zaključek
To malo razglabljanje o instru-mentaciji ne bi bilo popolno, če ue bi omenili tudi elektronske obdelave podatkov in digitalnih računalnikov. V osnovnem principu so elektronske naprave naslanjajo na pnevmatske naprave in se obojestransko dopolnjujejo.
Z uvedbo elektronskih računalnikov se dobi boljši pregled nad celotno proizvodnjo, vendar pa je Pred uvedbo digitalnega elektronskega računalnika potreben temeljit posvet med celotno vodilno ekipo proizvodnje in dobaviteljem strojev ter računalnika.
Lahko pa se omejimo le na en Proces v proizvodnji, npr. se odločimo za elektronsko regulacijo mletja.
Uvajanje digitalnih elektronskih računalnikov se je v papirni industriji pravzaprav šele začelo, ni pa izključeno, da se bo uporaba le-teh prav tako dobro obnesla kot se je v drugih vejah industrije.
no od natrpanosti s strojnimi napravami. Potem pa so obdelali vsak kvadrat posebej, tako da ni bil izpuščen iz evidence niti en cevovod ali ventil. Vse strojne dele in sklopke so oštevilčili po posebnem kodnem sistemu in za nje izbrali vse tehnične in druge podatke. Tako so si ustvarili kartoteko po določenem sistemu. To delo je po njihovih izjavah trajalo ca. 5 let. Toda danes lahko v nekaj minutah dobe q vsakem elementu vse podatke: od leta nabave, s točnimi opisi izvršenih popravil, stroški vzdrževanja posameznega elementa in detaljne načrte.
Iz tako urejene dokumentacije črpajo podatke za določitev potrebnih in umestnih rezervnih delov, ugotavljajo izrabljenost po-edinih naprav, določajo čase popravil itd.
Tako dokumentacijo vodijo, odvisno od obsežnosti, 2—3 ljudje, ki jo stalno dopolnjujejo. Z določitvijo optimalnega števila rezervnih delov so pravzaprav omogočili nemoteno obratovanje proizvodnje. Z analizo trajanja posameznih popravil, pa so ugotovili, da ni dovolj, če imajo na zalogi vse dele za reduktor, pač pa morajo biti ti deli že ustavljeni in kot taki šele vskladiščeni, tako da se čas zastoja skrajša na minimum.
Da je zgoraj omenjena dokumentacija živa in uporabna, pa je tudi pri njih uvedeno delo na podlagi naročilnic. V principu ne sme biti brez naročilnice.
Nadaljnji napori za zniževanje stroškov pa so bili usmerjeni v dvig produktivnosti vzdrževalcev. V ta namen so se vse tovarne, ki smo jih obiskali, odločila za ameriški sistem »Methods-Time-Me-esurement« — po naše metode merjenja časov. Ta metoda jim je omogočila osnove normiranja za prav vsa popravila. Iz te osnove pa se je razvil sistem UMS (Uni-versal Maintenance Standars), ki jim omogoča, da na podlagi standardnih časov in grup v zelo kratkem času določijo normo za vsako delo. Tako so uspeli z intenzivnim delom posebne grupe ljudi, v nekaj letih urediti posebne normne knjige in sedaj opravljajo 70 “/o del na normo. Ti ljudje, normirci, pa so predhodno morali opraviti posebne izpite pod nadzorstvom predstavnikov ameriške firme.
Pri tem normiranju se pokaže vsa koristnost razdelitve tovarne po koordinatnem sistemu. Kajti za vsak strojni del je potrebno
vedeti, kje je, koliko minut potrebuje delavec, da pride do tja. Dokumentacija pa jim poda dimenzije in težo strojnega dela.
Za nas, ki smo si ogledovali, so bile to popolnoma nove stvari in upam se trditi, da se nam še sanjalo ni, kako daleč pred nami so v preciznosti dela samo zato, da le za malenkost znižajo stroške proizvodnje. Seveda se tudi način dela vzdrževalcev ne more enostavno presaditi v naše razmere in pogoje dela. Nekatere strani pa brez strahu lahko povzamemo.
Ena osnovnih značilnosti dobrega in uspešnega dela je tudi vzorna organizacija in točno določene dolžnosti v tej organiza-
cijL	,	...
V	vseh tovarnah, ki smo ]in obiskali, 'je vzdrževalna služba strogo centralizirana. Od pogojev dela in razsežnosti tovarne pa je odvisno, ali je vsa dejavnost no-tirana na enem mestu, ali pa dislocirana pri poedinih oddelkih ali strojih.
Odgovornost za vzdrževanje celotne tovarne je izključno _ dolžnost vodje oddelka za vzdrževanje. Seveda je tu odgovornosti tudi za porabljena finančna sredstva. Popolnoma razumljivo je, da vsa dela opravljajo v soglasju z ostalimi vodji oddelkov. Vendar, če ne pride do soglasja, tako pri prioriteti del, ali načinu predelave, popravila, ali pa pri terminih, odloča s polno odgovornostjo le vzdrževalec.
V	vsaki tovarni imajo poleg vzdrževalcev, katerih izključna naloga je zasledovanje obratovanja strojev in njihova popravila, še določeno število ljudi (običajno 8—10), ki nimajo samo pravice, ampak dolžnost pisati naročilnice vzdrževanju za potrebna popravila. To so običajno delovodje oddelkov za proizvodnjo papirja in celuloze, vodje kotlarne, tako imenovani mojstri stroja (ključavničarji) in drugi. Tako
so pravzaprav ti ljudje dolžni javljati vzdrževanju vse napake, ki jih pri svojem delu na napravi odkrijejo. Obenem so dolžni napisati na naročilo tudi prioritetni razred. O dejanski prioriteti pa se dogovore na tedenskih1 krlatkih posvetih, ki jih skliče vzdrževalec.
Celotno preventivno plansko vzdrževanje je združeno le v dveh službah. V službi mazanja in inšpekcije.
Mazalci spadajo pod vzdrževanje. Vsakodnevno dobe točno izpisan nalog, katera mazalna mesta morajo pregledati in kdaj. Za to imajo izdelane posebne hodo-grame z vsemi potrebnimi podatki že za nekaj mesecev naprej. Tako pregledujejo res po planu.
Druga služba pa je inšpekcijska. Ponekod so to stalno določeni ljudje, drugod pa so definira-
ne le funkcije, ki jih izvršujejo vsakodnevno določeni ljudje.
Tudi naloge te službe so planirane za daljše obdobje z že izdelanimi hodogrami. Ti tako imenovani inšpektorji nadzorujejo obratovanje celotnih naprav, reduktorjev, črpalk, transportnih naprav itd. To so običajno izkušeni ključavničarji, da lahko ugo-tove in odpravijo morebitne maj-ne napake.
Smisel obeh služb, posebno še inšpekcijske je v tem, da preprečujejo večjo škodo in po možnosti ugotove, kje bo prišlo do okvare.
Na podlagi poročil inšpekcijske službe, se v delavnicah takoj ukrepa za manjša popravila. Za
večja pa teče normalen postopek prek priprave dela.
Za teh nekaj tovarn, ki smo jih obiskali je značilno, da ne izdelujejo sami nadomestnih delov, pač pa jih naročijo direktno pri dobavitelju. Tudi razna popravila zaupajo strokovnjakom dobavitelja. Posebno velja to za instrumente. Služba instrumentaci-je v glavnem le nadzira delovanje, dočim popravila zaupajo drugim.
Da bi čimbolj skrajšali zastoje na strojih, poskušajo vsklajevati popravila z menjavo sit, ali klobučevin. Le, če pride do1 nenadnega zastoja zaradi sit, ponoči ne kličejo vzdrževalcev.
Ing. Zoran Pirc
Prebiralka in števka Anica Blaž ugotavlja kvaliteto za prodajo sposobnega papirja
Beneficiranje delovne dobe
To vprašanje za našo tovarno ni tako interesantno, ker nimamo delovnih mest, za katera bi se prizna beneficirana delovna doba.
Splošna težnja delovnih organi-zacij je, da bi se povečalo število delovnih mest, za katera se Prizna beneficirana delovna doba.
Posledica takšne prakse je, da ?e v delovnih organizacijah in javnosti ustvarja miselnost, da je oeneficiranje najcenejši način Pudobivanja zavarovalne dobe in da delovne organizacije lahko rešujejo svoje kadrovske probleme na račun pokojninskega zavarovanja. V resnici pa je beneficira-nJe zavarovalne dobe v taki obliki izredno drago, če bi plačevale delovne organizacije realne dodatne prispevke.
Sedanji dodatni prispevek za benefiiciranje je prenizko določen, nosi namesto delovnih organizacij, v katerih se zaposlitev šteje s povečanjem, večji del bremen Pokojninski sklad.
Strokovna skupina, ki je pripravila predloge, vnaša v vsebino oeneficiranja nekatere nove pristope. Tako naj bi beneficiranje vgradili v sistem invalidskega zavarovanja. To bi praktično pomenilo, da bi bil pod beneficira-mmi pogoji upokojen tisti zavarovanec, pri katerem je dejansko
nastopila nesposobnost za njegovo delo. Torej že samo delo na določenem delovnem mestu, ki je beneficirano, še ne bi bilo »legitimacija« za beneficirano upokojitev. Za vsakega posameznika bi strokovni organ ugotavljal zdravstveno in delovno sposobnost delavca.
Raven pokojnin
Drugi odločilni faktor pri izdatkih pokojninskega zavarovanja je raven pokojnin v primerjavi z osebnim dohodkom. Ob priznanju pokojnine je odvisna njena raven na eni strani od pokojninske osnove, na drugi pa od lestvice za odmero pokojnine.
Raven pokojnine v času uživanja pa je odvisna še od prilaganja pokojnine ekonomskim gibanjem. Poleg števila upokojencev so te tri komponente najpomembnejše za obveznosti pokojninskega zavarovanja, oziroma za njegove vsakoletne izdatke.
Pokojninska osnova
Splošno ustavno načelo je, da samo delo in rezultati dela določajo materialni in družbeni položaj delovnih ljudi. Ustavno načelo delitve po delu moramo spoštovati tudi v pokojninskem zavarovanju. Zaradi tega niso sprejemljivi predlogi, naj se zavarovancem odmerjajo pokojnin, no drugih merilih, ki niso rezultat dela. Pokojninska osnova mora
biti odraz načela delitve po delu, to je ugotavljati jo je treba na podlagi zavarovančevega osebnega dohodka v krajšem ali daljšem časovnem obdobju. Razvrščanje zavarovancev v zavarovalne razrede po1 kategoriji delovnega mesta, oziroma strokovni izobrazbi ali kvalifikaciji bi nasprotovalo ustavnim načelom in vneslo še več nesorazmerij in odstopanj od načela delitve po delu, kot jih že poznamo pri sedanjem oblikovanju osebnega dohodka, oziroma pokojninske osnove.
Pokojninska osnova naj ostane tudi v bodoče osebni dohodek zavarovanca, ker je le-ta kljub pomanjkljivostim, ki se še kažejo v njegovem oblikovanju in delitvi, še najbolj uporabno merilo zavarovančevega prispevka družbi in odraz delitve po delu.
Ob upoštevanju osebnega dohodka iz daljšega časovnega obdobja je nujno preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnih let na raven osebnih dohodkov v letu nastopa zavarovanega primera ali kakšno leto prej, kar označujemo kot valorizacijo osebnih dohodkov iz prejšnjih let. Potreba po valorizaciji ni sporna in bo potrebna še naprej. Da bi onemogočili izigravanje pokojninske osnove, se predlaga, da bi časovno obdobje petih let celo podaljšali, s čimer bi dobili pokojninsko osnovo, ki bi bila še bolj realna, ra-
zen tega pc( bi bolj ustrezala tudi zavarovančevemu delovnemu prispevku.
Lestvica za odmero pokojnin
V našem sedanjem sistemu se gibljejo pokojnine od 35'—85. Vo od pokojninske osnove.
Predlaga se, naj bi se pokojnina za polno pokojninsko dobo zmanjšala od 85 % na 80 0/» od osnove, pri tem pa se naj bi uporabila degresivna lestvica.
Pobudniki predloga za degresivno lestvico pravijo, da na starost odpadejo ali pa se zmanjšujejo nekateri izdatki vsem približno enako, ne glede na višino osebnega dohodka. Načelo solidarnosti zahteva, naj prispeva zavarovanec z višjimi osebnimi dohodki relativno več za reševanje socialno-varstvenih primerov v pokojninskem zavarovanju.
Konkretno je predlagan za polno pokojnino razpon od največ 90°/o pri najnižjih pokojninskih osnovah do najmanj 70 °/o pri najvišjih. Stvar družbenega dogovora naj bi bila, kakšna naj bo lestvica oziroma razponi. Seveda je proti takšni degresiji možen ugovor, da je to omejitev načela delitve po delu.
Usklajevanje pokojnin z ekonomskimi gibanji
Sedanji sistem, po katerem se pokojnine obvezno usklajujejo le
z gibanjem življenjskih stroškov, nujno pripelje do znatnih razlik v višini pokojnin. Pokojnine, priznane za enako dobo in enako delo v prejšnih letih, zaostajajo za novimi pokojninami, ker rastejo osebni dohodki v poprečju hitreje kot življenjski stroški.
Način usklajevanja pokojnin bi moral biti bolj elastičen od sedanjega, če naj zares odpravlja ali pa vsaj na minimum zmanjšuje razlike med pokojninami, priznanimi v različnih obdobjih za enako delo in enako pokojninsko dobo. Zvezni predpis bi moral določiti samo načela za usklajevanje pokojnin in sicer, kaj je treba ukreniti, ko nastanejo nesorazmerja med prejšnjimi in novimi pokojninami. Konkretne ukrepe za usklajevanje pokojnin pa naj bi sprejeli samoupravni organi republiških skupnosti socialnega zavarovanja.
Nadalje se predlaga, da bi moralo biti izravnanje pokojnin, priznanih v različnih časovnih obdobjih, obvezno za tiste pokojnine, ki padejo pod določeno mejo v primerjavi z osebnimi dohodki.
Predlogi in podatki so zbrani iz podatkov, ki jih je objavila delovna skupina skupščine SR Slovenije in republiški svet sindikatov Slovenije.
Janez Preši
POGOJNI RAZPIS
Razpisujemo vpis v tečaje:
a)	Konverzacija nemškega jezika
b)	Začetniški tečaj angleškega jezika
Tečaji bodo potekali v tovarni. Način poučevanja je audio-vizualni. Pouk bo 2-krat tedensko po tri šolske ure z začetkom meseca oktobra.
Tečajev ne bo, če bi se za začetniški tečaj angleškega jezika prijavilo manj kot 20, za konverzacijo nemškega jezika pa manj kot 12 kandidatov.
Prijave sprejema izobraževalni center do 31. avgusta 1969.
Priporočamo, da se k pouku prijavijo le tisti, ki nameravajo resno sodelovati.
Kadrovska služba
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
IZ OBRATA VEVČE
Dan mladosti pod Prisankom
POROČILO ZA MESEC MAJ 1969 Prišli v maju:
Marija Cihak, Poč. dom Novigrad
Odšli v maju:
Ivankia Jančar, upokojena Branko Diehl, odšel na lastno željo Ivan Kocjančič, disc. odstranjen Marko Suhalj, samovoljno zapustil delo
Poročili so se:
Lado Šubelj z Anico Bučar Jože Strah z Marijo Strah Martin Zajc z Marijo Pucko
Čestitamo!
Rodili so se:
Edu Smrekarju, ml. hči Klara Rudiju Kocjančiču in Anici, hči Maja
Ivanki Vtič, sin Janez Ludviku Mikliču, hči Marjanca Jeleni Oblak, hči Nataša Anici Obranovič, sin
Čestitamo!
V zadnjih mesecih je vložilo prošnje za sprejem v delovno razmerje 48 prosilcev, z naslednjo šolsko izobrazbo:
Tovarišica Bobnarjeva ima poseben rekord
: "'J
VEVČE, JUNIJA — Menda se v papirnici še ni zgodilo, da bi bil dosežen prav svojevrsten rekord. Imamo najmlajšo upokojenko doslej. Tovarišica Zlata še ni izpolnila 42 let, ko je že dosegla pogoje za odhod v pokoj. Tri leta, dva meseca in 15 dni priznane posebne delovne dobe in preostalo delovno razmerje ji dovoljujejo, da bo zgodaj lahko začela s počitkom. Sicer je ob razgovoru ob slovesu dejala, da bo imela prav dosti dela, zlasti pa, da se bo odslej še bolj lahko posvetila domu.
Pri nas je bila zaposlena od novembra 1947. leta, še prej pa n Kartonažni tovarni v Ljubljani. Prvotno je delala v različnih oddelkih, najdalj pa je uravnavala pošto.
Ob slovesu so se delovne kolegice in kolegi zbrali okoli nje, da bi ji zaželeli vse dobro. Njihovim željam se pridružuje tudi uredništvo »-Našega dela-.
srednja šola — 2 prosilca; poklicna šola — 14 prosilcev; popolna osnovna šola — 14 prosilcev;
nepopolna osnovna šola — 18 prosil-cev-	Vevče, 12. VI. 1969.
IZ OBRATA MEDVODE
V	mesecu maju so se zaposlili:
1.	Anton Bohinc, električar
2.	Milan Žuravel, razkladalec surovin
3.	Peter Zver, razkladalec surovin
4.	Vladimir Zver, razkladalec surovin
5.	Hasib Tirič, razkladalec surovin
V	mesecu maju je odšel iz tovarne: 1. Hasib Tirič, razkladalec surovin,
samovoljno.
VEVČE, JUNIJA — Med tem, ko je cvetje in zelenje brstelo v polnem zagonu, smo si oprtali smuči in nahrbtnike in se odpeljali proti Gorenjski. Prek Kranja, Jesenic in Kranjske gore nas je tovarniški kombi zapeljal proti Vršiču.
Odzvali smo se povabilu sindikalne podružnice Saturnusa, ki je bila letos prireditelj in gostitelj tradicionalnega spomladanskega smučarskega prvenstva delovnih kolektivov naše občine. Letošnje srečanje je bilo že četrto. Leta 1966 je zmagala ekipa Saturnusa, leto pozneje naša ekipa, lani spet Saturnus, letos pa je bil po zagrizeni borbi vrstni red naslednji:
I.	Saturnus (Poljanec, Matičič, Jarc) 3:32,5
II.	—III. Papirnica Vevče (Pirk-maier, Klešnik Robida) 3:33,0
II.—III. Tiki (Bernik, Lenarčič, Južina) 3:33,0
Tekmovanje je bilo na plazu pod Prisankom dne 24. maja. Nastopalo je nad 50 tekmovalcev, prisostvovalo pa veliko število navijačev, izletnikov in planincev, ki so navdušeno bodrili tekmovalce. Vzdušje je bilo več kot prijetno, spomladansko sonce pa tako toplo, da smo smučali goloroki. Organizacija tekmovanja je bila odlična. Tekmovalo se je po jakostnih skupinah in starostnih razredih. Na sporedu sta bila dva slaloma, na progi, ki je imela 24 vratič s 150 m višinske razlike in in dolžino nekaj: nad 300 m. Med tekmovalci je bilo veliko požrtvovalnosti, malo treme, pa tudi padcev ni manjkalo. Končni vrstni red posameznikov daje tole sliko:
1.	Andrej Pirkmaier, Vevče — 0,89.0 min.
2.	Vito Poljanec, Saturnus — 0,94.5 min.
3.	Jože Pirc, Žito — 1,00.5 min.
4.	Ivko Bernik, Tiki — 1,01.5 min.
9. Andrej Klešnik, Vevče —
1.19.0	min.
11. Marko Robida, Vevče —
1.25.0	min.
14. Marjan Pavšič, Vevče —
1.35.0	min.
20. Janez Trtnik, Vevče — 1,69.5 min.
Popoldne so prizadevni organizatorji čestitali vsem smučarjem za njihov trud, se zahvalili za
VEVČE, JUNIJA — Nogometno moštvo Slavije je po tekmovanju v letošnji nogometni sezoni pristalo na 5. mestu prvenstvene lestvice. V dokaj hudi konkurenci so pred Slavijo: Železničar iz Maribora, Nova Gori-
udeležbo, najboljšim pa podelili priznanja in praktična darila. Na vrtu Koče na Gozdu je bilo to popoldne veselo in prijetno.
V naši tovarni je mnogo članov planinskega društva, ki imajo samo izkaznice, pred seboj pa glasilo kolektiva »Naše delo« in le iz tega lahko povzamemo predstavo o prisrčnih tekmovanjih sredi pomladi, sonca in v osrčju gora. Pa ne samo tokrat, tudi v Črmošnjicah na Dolenjskem, v Kranjski gori in na Zelenici smo bili skoraj brez domačih navijačev. Skoraj na vsako vzpetino že peljejo žičnice, tudi na Veliko planino, kjer stoji naša koča, ki vas vabi in pričakuje. M. R.
ca. Svoboda iz Ljubljane in Rudar. Prijatelji domačega nogometa čestitamo moštvu ob tem uspehu, želimo pa, da bi se v prihodnji sezoni povzpelo za kako mesto višje in da bi spet lahko gledali kvaliteten nogomet.
Prisrčno srečanje planincev, članov kolektiva
VEVČE, JUNIJA — Čeprav je bila planinska koča na Veliki planini uporabljiva že celo preteklo zimo in so se njenega zavetja poslužili smučarji in drugi izletniki, je bila uradna otvoritev šele 14. junija. Planinsko društvo Papirnice Vevče je organiziralo za otvoritev avtobusni prevoz. Za ta izlet se je prijavilo veliko članov kolektiva. Nekateri so začeli prihajati že zgodaj, drugi sredi dopoldneva, nekaj pa šele v popoldanskih urah. Ker je okoli koče še veliko dela, so marljivejši prijeli za orodje in pospravljali na grobo okolico, tesarji pa so še napeljevali lesene žlebove za lovljenje kapnice. Seveda pa je bilo* za goste treba pripraviti tudi prigrizek. Zato je kuhinja delala s polno paro, zunaj pa je tudi žarelo oglje za peko mesa.
Ko se je zbralo nekaj nad 70 prijateljev planin, je predsednik društva tovariš Andrej Pirkmaier pozdravil vse navzoče, direktor podjetja, tov. Albin Vengust pa je na kratko orisal potek gradnje, zlasti pa namen koče in delovanja društva. Obenem pa je povabil vse člane kolektiva, prisotne in neprisotne, da naj ta prijeten objekt s pridom uporabljajo. Pravilno je utemeljil, da sta sprostitev v naravi, zlasti pa v hribih, in proizvodnost na delovnem mestu najtesneje povezana.
Po. otvoritvi so si izletniki ogledali prostore in ureditev koče. Slišati je bilo samo pohvalne
besede o prijetnosti koče. Popoldne je za prijetno vzdušje zaigral še ansambel papirniške godbe »Mladi prijatelji«. Zvoki glasbe in vriski veselja so odmevali po planini.
Res pa je, da bo moralo društvo po uspehu z dograditvijo, koče in organizacijo izletov skrbeti še za okolico, ki je še precej podobna gradbišču. Upajmo., da bo za to akcijo dovolj prostovoljcev, ki bodo prijetno združili s koristnim.
Zlatko Červeny-novi trener HK Slavije
Zlatko CERVENY — hokejski trener iz ČSSR. bo v novi sezoni treniral in vodil prvo moštvo in mladince hokejistov Slavije. Tak je sklep zadnje seje upravnega odbora HK Slavije. Zlatko Červe-ny, ki je zadnja tri leta treniral ljubljansko Olimpijo, je ponudil svoje sodelovanje hokejistom Slavije, ker je Olimpija angažirala novega trenerja. Novi trener Vevške Slavije je že 1. junija začel s suhimi treningi na nogometnem stadionu na Vevčah. Ker pozna že skoraj vse igralce Slavije, ni bilo potrebnega spoznavanje in prilagajanje, temveč se je normalno delo takoj začelo.
Upamo in želimo, da bo novemu trenerju uspelo dobro pripraviti moštvo Slavije za prvenstvene nastope v novi sezoni. Pri tem mu želimo veliko uspehov.
Skozi okna planinske koče na Veliki planini že sili poletje
RAZPIS
za vpis v poklicno papirniško šolo za odrasle
V šolskem letu 1969/70 bo v sklopu Šolskega centra tiska in papirja in v organizaciji kadrovske službe podjetja ponovno prirejen pouk za poklicne papirničarje.
Pojasnila in pogoji
1.	razred za odrasle bo na Vevčah,
2.	pouk bo trikrat tedensko po 6 šolskih ur v učilnici (sejni sobi) podjetja,
3.	pouk je popoldanski,
4.	predavatelji so redni profesorji Šolskega centra tiska in papirja in domači strokovni sodelavci,
5.	kandidati za poklicno papirniško šolo morajo imeti dokončano osemletko, v izjemnih primerih tudi šest ali sedem razredov,
6.	ob primernem številu prijavljencev se bo pouk začel sredi septembra 1969.
Opomba: Ker je na delovnih mestih v proizvodnji papirja še vedno precej delavcev z neustrezno strokovno izobrazbo kot jo predpisuje kategorizacija delovnih mest, priporočamo vpis vsem prizadetim v šolo, prav tako pa tudi tistim, ki si sicer želijo pridobiti poklic papirničarja.
Prijave za vpis in podrobnejše informacije dobite v Izobraževalnem centru podjetja.
Kadrovska služba

Za obisk na proslavi 40-letnice PIG društva so nekateri naši gasilci zamenjali delovne uniforme s paradnimi
Na proslavi 40-letnice PIG društva Saturnus je navzoče pozdravil tovariš Ivan Miklavž, predsednik občinske gasilske zveze
Casino peto mesto v slovenski nogometni ligi