Poglejte na fttevilke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skuhajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. List slovenskih delsvcev v Ameriki Telephone: CHelaea 3-1242 CUm Matter September Uth, 1HI at the Poet Office M New York, N. I, Act of Coocreee of ftbreh Srd, 1871. i \ I WU*Ai V*C kot vt (M HA DAR DOBIVATI ! ! W C "GLAS NARODA* 11 y^z j po poŠti naravnost na i • r^ar i^m dom (uimnam 11| i * ^^^ aoAetl to pnnftn)( m is Citajte, leaf Va« mtbm il No. 32 — Stev. 32 NEW YORIt, MONDAY, FEBRUARY 16, 1942 - -PONEDELJEK, 16. FEBRUARJA, 1942 Volume L. — Letnik L. SINGAPUR SE JE PODAL TRDNJAVA SE JE BREZPOGOJNO PREDALA. — ANGLEŽEM SE JE POSREČILO PRIPELJATI VEČJI DEL POSADKE NA DRUGE POSTOJANKE. — Dolgo pričakivana vest, katere se ,je bal vsak Anglež, jo prišla. Ministrski predsednik Winston Churchill je v posi^n-^ki Zbornici naznanil, da se je iSingapur, najmočnejša angie jška trdnjava in mornariška postojanka na Pacifiku in Indijskem oceanu, podal. Poročilo iz Tokija naznanja, da se jo angleški poveljnik general Arthur E. Percival brezpogojno preual ob 0.30 v nedeljo sve-čer, ali ob 10.30 zjutraj po vojnem času. Streljanje ua obeh »truueh je prenehalo tri ure zatem, ko sta se sestala oba poveljnika general Peixjival in japonski general Tomojuki Jamašita in Ko so zadnje ure Japonci neusmiljeno obsireljevaii utrdbe JSisngapura iii 'bombardirali pa mike, ki so odvažali vojaštvo iz trdnjave in so odvajali eno postojanko zi drugo, to iz trdnjave prišli štirje angleški častniki z belo -zastavo. Major Wilde, ki je vodil deputacijo je, dospevši do prvega japonskega častnika, prosil, da je odveden do poveljnika.Do glavnega stana >o prišli ob popoldne. Dogovorjeno je bilo, da naj pride general Percival k generalu .lamšiti ob o.30 zvečer, da >t* sporazumeta za premirje. Brzojavno poročilo lz Tokija Hitler zopet Brauchitscha Hitler je sprevidel, da je vloga vrhovnega poveljnika nekoliko več kot nositi uniformo in dajati povelja. —Nemčija je poklicala moške do 56. leta. podpisala predajno pogodbo v Opravi, da je v Tokio zavladalo Fordovi tovarni ob vznožju veliko veselei nad oredaio Sin-Timah briiba, S milj neverno od Singaqmra. Predaja je bila brezpogojna. Tozadevna pogodba pa določa, ila bo ostalo 1000 angleških vo jakov v Singaptiru toliko časa, da ga japonska armada po polnoma zasede. •Pnvno -talci |*ogoji so bili sprejeti | i predaji Hon g Kon-Boži čut dan. veliko venelej nad predajo Sin-gapura. Cesar Hirohito je "z velikim zadovoljstvom slišal" sporočilo iz glavnega stana o padcu zgodovinske mornariške postojanke, ki je bila v angleških rokah 12.3 let. Kingapur se je podal ravno en teden zatem, ko so Japonci pričeli nfo^tretyevati otok Sin-eapnr in 10 tednov zatem, ko so Japonei vpadli v Malajo. BITKA ZA AVSTRALIJO Avstralski ministrski predsednik .John Curtin je rekel, da se je s padcem Singapura pričela bitka za Avstralijo. "Od izida te bitke je odvisna bodočnost angleško govorečega naroda/' je rekel Curtin. Padec. Singapura je označil kot 41 Avstralski Dunkirk". Vojni minister Francis M. Forde je rekel, da je še vedno JAPONCI PRIHAJAJO NA SUMATRO Japonski vojaki prihajajo na Sumatro m nekateri oddelki so prišli že do Palembanga, 00 milj v notranjosti otoka-, toda prišli so še prepozno, da bi bili rešili več sto svojih tovarišev, ki so prejšnji dan s padali spusti1 r na tla na petro-lejs'ka polja okoli Palembanga, kajti Holandci so vse pobili. Holandei so pričakovali japonski napad in zato uničili ANGLEŽI PREZRLI AMERIKANCE V petek so v New Vonk dospeli prvi vojni begunci iz Pe-nanga in Singapura, vsi do skrajnosti ogorčeia nau postopanjem Angležev z Amerlkan-ei. * Med temi je tod; Elliott II. Stimps^v, tajnik M. Rotschild Company iz New Yoika, ki u-važa surov gumij ii Mala je v Ameriko. Stinipson je ves jezen rekel časidkai skiui poročevalcem: Poročilo, ki prihaja iz Berlina preko Stoi'kbolma, pravi, da 'bo feldmaršal Walter \on Brauts'chitseh mogoče zopet poveljeval nemškim armadam v Rusiji, kajti Adolt' Hitler ga je povabil, da ga obišče v njegovem glavnem stanu na fronti. Kot pravijo, je v Berlinu popolnoma neznano, ako je Hitler pozval Brautcl.itseUa k sebi. Nekateri pa so tuj i mnenju, da Hitler v dccembni ni prelomil s feldmaršaiom in da je von Bramtschit-eh tudi mogoče že ozdravel, ker je tedaj bilo poročauo, da je von Brau-fchitseh sam prosil za odpust Iz zdravstvenih r»zlag«»v. Hitler je odstavil von Brauchitscha kot- vrhovnega povelj-i\ikff 17. decembra ter je 10. decembra sam prevzel trhovno poveljstvo. "J2. decgi domnevajo, dn j-j imel I Titled dva meseca ča-n poveljevati veliki marmalam ter je slednjič spoznal, d i je tako velika naloga zanj pr»velika. /.:«t.» i?e je toliko po t d žal pr.-d fel. I maršalom von Rrauchitscbem, da ga je povaVl k sebi, da razpravljata o vojnem položaju. Kot pravijo zadnje. poročila, je zadnje čase Hitler mnogo •bolj razdražen kot pa je l.il prej in da je uiel pogrebom generala Fritzi Todta nepresta-no jokal. Vsi moški od 17. io 5r>. leta starosti so bili poklicani pod orožje in polovica protixraene-ga moštva bila iz TV-Hnn poslana na ruskt fronto. Hitler je n i rusko fronto poslal že nekaj divm-j, ki so bile pripravljene za veliko pomladno ofenzivo iii vpoklicani >o vodno novi novinci, da zamašijo vrzeli. V re-nu-i je bilo na fronto že posli nih mnogo le za silo izvežlbanih m^intev in mnogi so se vrnili ozt-bljeni na rokah in na nogah. , , . - , -_. - i Ko so prihajali ranjene: v to vojno, tedaj jo bodo uzgubi- . ' . ..." 11 J d Berlin, se je zbrari volila mno- mogoče obilržati Holandsko Vzhodno Indijo in Avstralijo kot baze, s' katerih morejo Združeni narodi napadati Japonsko. "Vsi moramo sedaj delati, ali pa se bojevati." je rekel Forde. "Od tega je naš obstoj.'' odvisen več miljonov dolarjev vredne petrolejske vrelce v okolici Muara Enim, čistilnice v Plaju ter vse petrolejske naprave doli ob reki Moesi. Holauflski bombniki s'o zapazili japonske transporte, ki so ;-e bližali Sumatri; bombe so' zadele tri uska kaA-alerija je na širo-proti meji Poljske. Kn močan ki fronti južno o siuo-oi po radio naznanil augittf^e mu narodu, cUt je Singa^uir padel, toda je 'po/\ui n:'rod, tla ostane trden j>oil 4--"«.• neo tega velikega vojaš-kegi; pojraza.*' Churchill je v aajvfčji kiizi v tlobi svojega -liiristrskega prete dve tretini svetov- nega prebiva 1st v a v tej vojni na strani Anglije in da se v Rusiji Nemci Še vedno niuika-jo- Malokateri državnik je bil zadnje čase v t »ko težavnem po!ožaju, kot je se«iaj Churchill, kajti predaja Singa»pura je tako težak vdare« za Anglijo, kot je bil padec Francije. In še ta teden 1m> stopil pred poslansko z'bornico, kjer l)o mo-ral poleg padi*a Singapura zagovarjati tudi posrečen beg nemšikh oklopnic in ene težke križarke iz Bresta skozi Roka v>ki preliv v varno pristanišče na Helgolandu. mož. Hitler pošilja v l»oj že rezerve, ki jih je pripravil za svojo pomladansko ofenzivo, da bi vst a vil Ruse, toua Rusi in aeroplauov, da vstavijo Ruse, pa brez uapeha. V bližini Rževa je ruska ar-tilerija tri dni obstreljevala nemšfke 7>ostojanke, nato pa vedno z vKjo silo napadajo so vdarili kozaki in vrgli Nem-nemške črte. [ce daleč nazaj. List "Rdeča z\'e^ila" pravi, Ruski letalci so vrgli na zada se je rdeča armada v seda- vzeto ozemlje li,000,000 potzi-njem svojem prodiranju boje- rov na prebivalstvo, da se u-vala na ta način, da so zelo mo- pira Nemcem, na nemške po- čne nemške utrdbe obšli in i>ro-dirali dalje, sedaj pa pravi "Rdeča zvezda", da ruska armada najprej razbije najmočnejše utrdbe, nato pa armada prodira dalje. stojanke pa 9,000,000 letakov, ki nemškim vojakom naznanja-io, da je njihov poraz neizogiben ter jim obljubljajo, da bodo Rusi ž njimi dobro ravnali, a ko se podajo. Nemci se ne smejo pajdašiti s Poljakinjami tujcev" li saiu<» zaradi neverjetne brez-brižnofil. Ne vem, kaj bi se moglo \ tem oziru storiti, toda amerišl:; narodi mora vedeti, kuj se tam godi." Ameriški aeroplani v Afi-Uci Na 65 milj .dolgi fronti v Libiji so Angleži napadli Nemce in Italjane na suhem, z morja "Po mojem mnoijn mora'bi- in iz zraka in so uničili -6 osi- ti resnica znana in zato bom šel v Washington, da tam povem v*", kar sem videl. Največja mo.ia pritožba je, da so Anglcvi 14. decembra pozvali angleške žene in otioke, da odpotujejo iz Penanga, toda nas 40 Ann-i kancev pa o tem niso •obvestili. Ako bodo Angleži izgubilii ških aeroplanov. Na morju je i bila na mnogih krajdi prebita osiška zalagalma črta 18 ameriških Kittyhawt bojnih aeroplanov se je zaposlilo v oO nem-ških MesserschmidLov 20 iiem-škuh aeroplanov je bilo izstreljenih, 10 jih je 20>ežalo. Angleži niso izgubili nobenega aero-plaua. žica žena, da mogoče med njimi vidijo sv>j<.v može ali sinove, toda poli<*'.;a jih je surovo odvrnila. Vs'.xl teara je v Berlinu med ženami s!iš«ti velike pritožbe. Medtem pa f'o- ra.i.i /ivljinja v Berlinu z vsakim dnem težje. Po novi odredbi n. pr. sedaj gospodinje ne morejo več dobiti krompirja V hiši z v*» kini dnem prinunj cuj} več živ-Ijenskili potie'Hcin. Hitlerjeva elilaa gar^n kupuje velike smovani^ke hitter jib priipravlja za svoja stanovanja vojašnice. Elitna garda se pripravlja na državljau-hko vojno, kajti, ako Hitler v nekaj mesecih ne zmaga, bo v Nemčiji izbruhnila vstaja in državljanska vojna. Nemška brezžična postaja naznanja, da sta bila dva nemška delavca v Hamburgu posia-ua v koncentracijsko taborišče, ker sta se pajdaš ila s' Poljakinjami. Iz tega poročila je ja?no, du so Nemci nuiogo Poljakov i a Poljakinj poslali na delo v za-padno Nemčijo. Kaiznovanje dveh Nemcev pa odkriva drugo zelo važno zadevo. Občevanje s Poljakinjami je prepovedano samo v nekaterih krajih, v dtitgih pa je dovoljeno in so celo Poljakinje k temu prisiljene. Znano je namreč, da so v zasedeni Poljsici Nemci več tisoč mladih Poljakinj poslali v zloglasne hiše za zabavo nemškim vojakom. Vojno sodišče v Franciji Po poldrugc-u letu se bo ded-njič pričela obravnava pre 1 ^vojnim sodiščem v Rioinu pred šestim vodilnim o-ebam, ki so obdolžene, da so zakrivil? poraz Francije, ^»orijska ol»ravnava se bo pričeii- v četrtek in Ikj predsedoval sodnik Joseph Bailuelemy. Pr-'d vojniiii s »dišČem se bo moralo zagovaija i šest ihjž in sicer: Edouard Dahni i or ki je »»jI ministrski prea e-lnik, ko bila napovedana Nemčiji vojurj tfcneral Idrururt (Ius.mvc (»ainelin, vrb i poveljnik za-veeniškili ar ir J NB. poroča, d;i so bili zadnje tedne na atlantsko ob r o ž je yiroti Angliji pripeljani težki topovi iz Maginotove utrjene črte. Vsi ti topovi so Uili postavljeni v *J.i milj rokein pasu ob Rokavskem prelivu. Angleži osupnjeni zaradi uspešnega bega nem. ladij Zelo rizkirana akcija nemške mornarice, ki je bila uspešno izvedena, je potrla angleško ajvnost Zahteva registraejo žensk Soproga predsednika Roose-velta je včeraj |k> radio priporočila, da s« po vojaški postavi registrirane Huli v>e ženske. "Prepričana sem." je rekla, "če bo vojna dolgo trajala, da »bomo žene rabili na mnogih krajih, kakor v Aiuiiji." pnjen in presenečen, ko se je izvedelo, da s*o dve nemški o-klopnici in ena težka križarka izvedle netaj never jet.mga, nekaj >koro nemogočega, da so se prrtbile skozi Rokavski preliv med Doverjem na angleški strani in 1'alaisom ua francoski strani; skozi Rokavski preliv, kjer je angleška mornarica al>-s'olutua gospodarica. Ta drzen čin nemških bojnih ladij je napolnil sive vsakega Angleža s »/anioni. Nemški oklopuiei (»neisenau in Scha re lih o rst ter težkii križarka Priirz Eugeu so bile nad eno leto takorekoč, zaprte v pristanišču v Brestu in angleški aeroplani so jih bombardirali 110-krat, pa jih niso mogli potopiti. Tu ornog-li, da je prišel na krmilo nemške vl^tle. Hitler ni govoril o narodnosti!), o komunizmu, o židov-Ktvn. Pred njihove oči je pričaral sliko večjega, slavnejšega nemškega rajha, tako da so se denarja lačnim mogotcem kar iskrile oči in niso v Hitlerju več Vikieli nevarnega revo-Jucjonarja, temveč, človeka, ki bo Nemčijo dvignil, inctostri* jaksem pa narpolnil blagajne. Hitler jim je tedaj razkril veliko uganko, zakaj nastajajo velike države in zopet razpadejo. Hitler je rekel, da je Nemčijo vedno spremljala nesreča. Pričel je 6' Karlom Velikim, ki si je podjarmil skoro celo Evropo, nato pa je cesarsko krono izročil—papežu. Pozneje, ko si je Anglija tekom stoletij vstvarila svoje cesarstvo in ko je prišla tudi Francija ipo svoji revoluciji do svojega svetovnega cesarstva, je i--iiela Nemčija domače verske boje in ni mogla biti vdeležena pri razdelitvi sveta. Hitler pa je rekel, da mu je njegovo "navdalinenje" pov*ialo, da so ta cesarstva gnila zaradi notranjih gospodarskih in verskih sporov. Zato bi mogla Nemčija postati dedi-r.ja teh velikih cesarstev, ako bo zedinjena in združena v enem duhu, v enem načelu, v narodnem socjalizmu. Tedaj pa bodo tudi nemški industrijci v razpadlih cesarstvih ddbili svoj delež. In nacijs?ki privrženci trdijo sedaj, da bo letošnje leto dokazalo, da je imel Hitler pred 14 leti prav. Države osišča bodo pričele tako močne in obsežne vojne operadije, da bodo iz zemljevidov izrisane vse angleške prekmorske posesti. Tudi diplomati imajo poročila o tem, kako so se Nem-čija, Italija in Japonska dogovorile, da si med seboj razde-le svet. Nemčija in Italija bosta dobili celo Evropo in eelo Afriko. K tej Evropi bo pripadala tudi cela Rusija in zapadna Sibirija; ravno tako si "boste Nemčija in Italija razdelili osrednjo in Južno Ameriko. Japonska pa bo doibila Kitajsko, o-toke na Pacifiku, Avstralijo, Novo Zelandijo, Burmo, Indijo, vzhodno Sibirijo in Havajske otoke. Angleški otoki, Združene države in Kanada bodo še nekaj časa ostale nedotaknjene, pozneje ipa jih Jbo Nemčija t trd i pograbila. Vendar pa pravijo diplomati, ua ves strah ni na strani Združenih narodov, kajti Hitler je že v strahu zaradi naglega japonskega napredovanja v Aziji. Sedaj trvideva, da je zveza z vragom prinesla' s seboj tudi rumeno nevarnost in <»' z osvojevanjem ne bo hitel, ga bo Japonska prekosila in 5-e polastila marsikaterega dela sveta, ki ga je Hitler izgovoril za Nemčijo. Velikanski načrt je izdelal Hitler v svojem "navda-I neiiju" in leto 1942 bo po njegovem zatrdilu videlo uresničenje tega načrta. nju Beograda v nedeljo 6. apri la 1941. Zaradi pomanjkanja prostora navajamo samo naj-zanimfhiejša poglavja in rapu-ščaunio opise najost bnejših do-•živetij. . . Vračajoč se v hotel Srbski kralj, zapazim letalskega častnika utahaječtga kakor brez uma vra aivhuo vozečim vozilom. Poskušal je najti taksi, a samo moj je bil v blifcl-ni. Strašno je razburjen. Spomnim .se, da ute#rw imeti kakšno važno novico in vzanum ga v svoj -avto. V ini**nu božjem in Hi-biji za ljubo me prosi, naj ga peljem v vrhovno ]x>veljstvo v Zrinsk[*ga ulici. Silno dramatično se vede. Silno rodoljubno. Srbija je bila tik pred borbo za svojo čast. Da, pravim, znano mi je sporočalo berlinskega radia. Vpraša me, če i vem za jato .12 muckih bomb-mkov. ki je pravkar preletela našo mejo. Odletela je nedvomno še preden je Rjbbentrop končal svoj govor. Letalsko poveljn-iištvo je pred petimi mti-nutam: dobilo to vest od neke obmejne straže. Častnik se trese od razburjenosti. Francoske bet na vse strani. Prikladno mesto za o-pazovanje zračnega napada, sva ugotovila nocoj, pol v Šali. Zdaj pa ga bova res uporabila za to. Samo Brock ne ve . . . Sapnice so mi vzele sapo. Pre-sunilo me je- če nisem pri 'koncu konetv prestar za tako-le stvar. "'Letala, Rov," zakriČini, ko u jam cm samto. Pokažem mu skozi okno, obrnjeno v sonce, ki je prav tedaj nizalo veliko rdeče-rutmene in škrlatne obro-v čredo obla'kov. JERRY KOPRTVŠEg in njejov orkester na ploščata Terezlnka Polka Na pUnlncaU—vaflfek fttv. If 575 In DUqUMNB UNIVERSITY TAM»CRICA — St*. M tm Za toz. cenik in cene plcfiC se obrnite n: JOHN MAKSICH Inc. «3 West 42nd Street, New York r'TffHi;.- : "my rum -.im -m.i iiuuiuiL.TOiwewaig J Mali Oglasi imajo velik uspeh ii Prepričajte se ee "Nacijska letala!" vzklik -nem. "Dva in trideset. Na Beograd!" k vsakdo, ki ijabi naravo in njeHo I »ostro tivalstvo, knjigo bral s velikim zanimanjem, ker bo v njej na£el marsikaj iz življenja divjili živali, kar mu dosedaj Se ni bilo znano. Prvotno je bilo nameravano to veliko delo izdati v petih knjigah, toda je »lednjič IzSUi v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrCenjat prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE. Knjigo bo z užitkom bral lover, ker navaja in popisuje vse živali, ki jib je dovoljeno in prepovedano streljati; farmer, ker ko popisane žirali, ki na polju koristijo ali škodujejo ter slednjič ribic, ker so v knjtgi naštete VSE HIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH. Poleg poljudnega popisa in pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SUK tografij); 6 slih v naravnih barvah, v velikosti eHe M rani, ter ima T78 strani. Velikost knjige js 9 x 6 itOev. Knjiga opisuje sesavče, pHčo. rib«, ka-f e ift živali, ki so ravnotako na sob« kot v vodi doma. — Vezana je v močno platno z zlatimi črkami. POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO: Sedaj $3.50 Naročili: pošljite .... KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 W hajajoc od dal«. Potem rte je. Glasneje! Zdaj že grmijo. Ost m je, hitreje, bližje — "Tan*." zakrivi Brock. Trideset ali štirideset jih je. Ka'fcsm-vrsle, Zakaj pa nobenega ju-^o«lovaip»koga srori njim pa-prot-i ? Glej, ravno na nas gredo! Naravnost proti lnotehi. Tedaj se qglamjo strojnice, Miilijon strojnic. Vsaj zdelo se nam je, da jih je milijon. In proniko bobnenje — pav juiro-slovaiisko protiletalsko topništvo. Razloičiva grmenje ob-nniMbmih topw. Zdi «e nama, da .iftli je dvanajst počilo v istem trttnotku. Zdaj je nebo polno emth in belili obročev di lita. Katkor oblaki. Poten* razblinijo. Bili so i&trelki ob-raaiibnili topov. Nekateiii so ms^U prw\- do bopabnJkov a ti se niso ustavili. Se svojih uit jenri'h v rst niso zapustili. Zdi se, k at bi se pesmehovali tem otročjim poizkusom drobnih bitij tam doli na zemlji, ki jim hočejo nairajti. T>ih nama zastane. Letala »o ravno nad najinima glavama. Tedaj nena* doma zakroor.jo. Obrnejo se proti jažnermi vsdiodu. Brock lih spremlja z očnni. Kak^iib 3000 metrov vino ko «o, bi dejal. Kar se njih vrsta pokva ri.. Prvi je opustil navzdol. V^ak Približno vsa ugotovila mesto, kjer bodo padle prve bomiibe. In že se oarlasi, topo in zamolklo. Takoi potem pa strain trefk, kakor sloji zkkrvja, kadar porušeni treščijo na c. Se j Hi laliko slišite, kako 4>me tam gori j»od nebom. Mor da «e bodo vrnili, v eni minuti ali v dveh. Vedno sem mislil, da se bom: strašno ustrašil pri iprvent zračnem, nafxidii. Bes, zdi se ini, da .sem niis-lo prewtra-šen, a besen .sem bol ji, kot pre-Btrašen. Kar me je najlx»lj crrizlo. je bilo, čemu se jim zgoraj v zraku nihče ni postavil nasproti. Zakaj za božjo voljo so ti nacijski bombniki laliko počeli, kar so hotelif Kie so bili jwsoslovtfnski borci ? In ki • so bili tisti stoti angleških letal ki sem jaz pisal o njih? Do danes bi žo morali biti tu svo-jith oporišč v Grčiji . . . Pozafbal sem. Časnikarji smo. Delo nas čaka, čeprav so letala v zraku nad nami. Čeprav so tfelefon-ske zveze še vedno pretrgane. In tako stopiva z Russtllom na cesto, ]x»gledat, kako .je s stvarni i. Morala »va se unri-kati prt^l razbito opeko, "ka je padala s streli. Zrak je bil poln oblakov razsutega ometa iu nekega belega dinia, ki je snrrtdel po žr^t-plu. Ce bi mt bila drug tii-k drugega, bi se ne mogla videti. Ulitea je bila tako polna razbitega stekla in ruševin, da spiva nisva mogla videti, odkod prihaja tisti žve-pleni dim. Tedaj .je malo pri maaijkovalo, pa bi stopila na tako trapasto stvar. Sklonila sva se, da bi pogledala. "Ne dotikaj so.*' zakričal Russel.. Nisem se dotaknil, Bil je tanek kos kovine, ikakssen čevelj v obsegu, z žico, privezano zanj. vse Moral je biti obdan z neko snovjo, ki je spuščala ta odurni beli dim. V dimu «i zdaj pa zdaj zapazil majhne iskre rdečkasto rumJencga ognja. O-pazujoč vse to. sva zdajci.videla, da so ulice in pločniki vsepovsod pokriti s temi zažitrajni m i ploščami. Ena je padla na streho cestne železni**. Zaigrala je streho. Gorela sta tudi dva taksija. Nčkogar ni bilo, da bi gasil požar. Defense bonds stamps PREDN AZNANILO. i n JPOPRAVEK — Naslov jugoslovanskega ministra g. Franc £3noja se mora gladiti 112 Central Park South lie pa West. JCew York City. V jugoslovanski vlndi, ki so afcdaj nahaja v Londonu, sta poleg drugih ministrov tudi dva Slovcnca in sicer dr. Miha Krek, ki je podpredsednik vlado in minister France Snoj. Dr. Krek se nahaja v Londonu. minister Snoj pa* začasno biva med naflisi v Ameriki. Mr. Snoj je prišel v Anueri-ko z nauit:ucm. da na- ameriške Slovence in sploh Jugoslovane, seznani s položaji m, v katerem se nasa stara domo\*i* na itaihaja, kakor tudi, da nam poroča o grozodejstvu in trpljenju nošena, naroda v stari domovini. Odkar se minister Snoj nahaja v Amer/ki. je govoril že na raznih shodih.. Tako je arovo-ril tHdi pivd nt ka:i časa na -hodu v Ctaogu in nekaj dni nazaj v ClevelandTudi do raa-Ijčnih naselbinah bo gospod Snoj govoril. Kaj pa Joliet l Da tudi v Joliet pride. Gospod Snjo je bil najprošen^ da bi prišel k nam v Joliet. V veweljeni se je Mr. Snoj našemu vabilu odzval. Zato se trm potom naznanja Win Slovencem in Slovenkam, kakor tudi ostalim bratom Jugoslovanom v Jolietu in okolici, da bo minister Snoj prišel v Joliet in bo govoril na -shodu, ki se bo vršil v nedeljo popoldne 15. marca. Shod se bo vi šil v farni dvorani sv. Jožefa. . Natančen program slio^a bo v listih pravočasno priobčen. To naj služi samo kot predna-znanilo, tafko- da bo laliko vsaki, ki ima' še kako kapljico slovenske ali jugoslovanske krMi v sebi, določil vsvoj čas tako, Ida' bo nedeljo popoldan, dne 15. marca navzoč na shodu. Vsa: Včeraj ste slišali še predno je v svojem bodril nem govoru na angleški narod ministrski predsednik Churchill,naznanil angleškemu narodu, da je Sin-gapur -padel. Važnosti te japonske zmage ni mogoče utajiti, f^ingapnr je bila največja Mornariška postojanka združenih narodov na Iztoku. Imel« je vse priprave za popravila in zalagam je velikih bojnih ladij. Ta točka je (bila tudi najbližja postojanka od katere bi bilo mogoče sprožiti napade na japonske otoke. Druge postojan- ke ^ta Surabavu na Javi in v Darwinu v Avstraliji- Sedaj laliko japonski bombniki z lahkoto dosežejo te točke iz Sin-gapura. Edine večje postojanke s katerimi laliko imajo; Japonci' opraviti so Pearl Harbor na Havaji, (3000 milj od Tokia) in Sidney, Avstralija, (4<»00 milj oil Tokia.) Pade« Singapurp pa pomeni še nekaj drugega. Zdaj ima Japonska odprto pot v Indijsko morje. Žie sedaj je govoren je, da Tokio skuša pregovoriti Vichy, da jim da dovoljenje za mornariško postojanko na važnem francoskem otoku Madagascar, ki je ob obali Afrike. S tem, da dosežejo Japonci tisto kar želijo, bo mogoče napraviti zvezo z Hitlerjem, ako prodere skozi Suez. To ne p-^rroža samo Lidijo, pač pa kraje v Arabskem morju od. katerih sedaj pošiljajo zavezniki ma-terijalno pomoč Rusom. Vesti iz Daljnega iztoka : o padcu Singapura, o sovražnikovemu napredku na Sumatri; o uspešnem begu nemških ladij skozi angleško blokado v domačo luko, — vse to so za združene narode žalostne vesti, niso pa še brezupne. Naj bomo u-verjeni, da četudi je deio, katerega smo se lotili nekoliko nazadovalo, ne more se pa v tem času reči!k da težkoče niso premostljive. Trajalo bo neko-liko bolj dolgo, uverjeni smo pa laliko, da bo konečui uspeh nas: * To je nekaj besed, ki so vre dno vpoštevauja. Izrekel jih je Irec James Dillon, pomožni voditelj Cosgraveove opozicijske stranke, na konvenciji v Dub-linu, "Katerikoli napade Ameri- fete vabljeni. Pridite vsi! Xc ko, je moj sovražnik, brez zadržka ali tveganja, in rečem, pa so bile Združene države -zavra tno in kriminalno napadene od Nemčije, Italije in Japonske .. . Kaj je meni bolj drago kot katerokoli vprašanje do-brobitja, je suverenska neodvisnost irskega naroda . . . Kar imamo, ni.preveč ponuditi našim prijateljem, kateri so stali ob nam strani skozi dve stol-letji, in brez njih prijateljstva ta narod ne bi danes dbstajal-Jaz pravim, da je obstanek irskega naroda odvisen od ir-sko-anieriSke zveze.7' bo vam žal. ako se shoda udeležite, kajti slišali boste kako se ravna z našim narodom, kako trpijo naši bratje iu sestre v stari doniiovini. 'Zasledujte nadaljna poročila o našem shodu. Josiu Zalar. rili, kot je knjiga učil-a, pod oboki ali železnimi trami, ali podboji. . Ko se je dingi boraibaiik žvižgaj© spuščal ni bilo tako lrado. Zdai smo vedeli, da bomo prenesli. Po tretjem in po -četrtem se nam je zardelo enolično, K'\jSamio jaz «em še mdslil, da se .5 * ^ij^Z-WT-t loVilrn rtrt^Pn 11 H Ti C IStli STREET, NEW VOUK, 15 aidovi lahko podro na nas. Štel KUHARSKA KNJIGA: Recipes §f All Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV 2.M H i i 'i Stane sama »i liS^Knjiga je trdo vezana in ima 821 8trani"^s@li •BPP prostorih, ki smo si jih pribo- 11 Recepti bo napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so , _:»: t--- • ^ - •■— —1' (u tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi( »i1 Ta knjiga je nekaj posebnega aa one, ki se caaimajo za H i f< f kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati ini izpopolniti. ....... - f' [Naročite pri V Če verjamete ali ne: Skozi 3,400 let je bilo samo 227 let T i brez voju. V teh G400 letih je i v bilo vojevanih 8Q00 vojn, in po vsaki vojni je bila ra-zpraVa o miru, pri kateri so prizadeti zaobljubili mir . . . KNJIGARNI StOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street : ♦ New York, If. Y. Iveri. — Usoda te vodi, to da ti ji moraš vladati. Stvari jemljemo tako dolgo na lahko, dokler nas ne pričnejo-težiti. Kjer ni upanja, tam molči tudi strah. -GLAS NARODA" — New Ta* Monday, February 16, 1942 TITANOTLIIH L 1MI FOR VICTORY K BABON1ECKI: Imenitna kupčija Gospod VilLbaid Schnack, SSehnack v pi^iKj, potem se je la stnik trgovine "Schnack in pa obrnil k prodajalca^ *inovi, glasbene potrebščine "'Ali znate kaj tujih jezi-vsch vrst" j« stopil v trgovi-j kov!" 110 in defoelo pogledal. Prodajalec, uradnica iu učenec so stali zamišljeni za pultom. in strmeli v nekaj kar je ležalo pred njimi. Gospod Schnack je zajel sa-po, potem je pa zagrmel: "Kaj pa je #ptt1 Zakaj -te vsi zbrani ?M Prodajalka, uradnica in učenec so prestrašeni planili narazen. 44Gi>y|Hxl Sckimok," je za jecljal prodajalec, "pismo je prišlo — neko pišimo.' * "Xo, in? Ali še ni.-te nikoli v življenju pisma videil.'" "Ze, ttnlu takšnega pisma še nikoli. Iz Hcbeta j«-, prišlo.'* Gospod Vilihald Sclinack j«, najprej nekajkrat deljelo pogoltnil >lino, potem je pa rekel: "Ali se mislite iz mene norčevati. kaj? Kako naj le pride pismo iz Tibeta!*' Pa je Ifhkočil k pultu in vzel p i Mino v roke. Najprej-je po-gledal znamko, nato poštni žig. potem j** pa pismo obmilr pre-•bial podpis pošiljatelja. zmajal z glavo in rekel; "Xo, pa je res čudno. Pis-nwi je zares iz T^beta. ura je neki — kako mu ime — neki Kana Saga Hum iz Uhascv" "Kaj le piše?" je dejal pro-il^ialee, • Vil i babi »Schnack je pokimal in zamišljeno ponovil: "Hh. kaj le piše?" "Kaj naj bj bilo." je meni* la uradnica, "če bi nismo odprli?" Vilihald Schnack jo je grdo pcc-pdnl. "Ali ste otrpnili« ali vam ie iva kdo izdal.'* je zagodel. 'Via človek zalepljenega ne sinr- lvrati ?" Vilibald Schnack jt- še enkrat pogledal svoje uslužbence-pptevi je pa odprl ovit* k in V7.< l pisanje iz njegn. Dolgo, zelo doljjro je *trmel Vilibald "Da". ■"Katere paf" "Angleščino, 'francoščino ru-HČino, poljščino, španšino. latinščino." "Ali je to vse?" '"Da." "'In tibetitnski m znate?" "Kako?" "Ali znate tibetanski?" "Žal — r«e ..." Vilibald Stohnaek se je obrnil k uradnici. Katere jezike pa vi govorite?" trN'eni-ki," ,fe zajecljalo dekle. ^"Kateie tuje jtzikc, vprašam.". "Nobenega." V i l ibfl bi Schnack je pogledal učenca. . , "Čudili >e bosU," je la odvrnil, ne da bi ga bil kdo vprašal. "tudi jaz še ne znam tibetanski.". 'Psmo je pa treba prevesti.' ,jc v/kliknil Schnack. "V pismu morajo biti naročila za sto-^ga dvora, 100,009 hvala. Siro* mašen mož scan in živim s ^vo- " Vendar ne bom piwtU, da mi bodo takšna naročila ušla iz rok. Samo poglejte, možak, naroča kar za stotisoče! Se enkrat pokličite !" Se enkrat je šla gospodična telefonirat. Spet je trajalo de-$et minut. Ko se je vrnila, je rekla: '"Neka prevajalska pisarna me je opozorila na vseučiliške-ga profesorja, ;ki bo pa najbrž za prevod precej zahteval." "In če stane celo premoženje," je vzkliknil Schnack. "moram dobiti prevod! Glejte, petkrat je Pittsburgh in oklica, PMIIp Pragar Steel ton, A. H fen Turtle Creek, Fr. Bchifrer It eat Nevrtoa. Jc«r>h J«van WISCONSIN. -Mflwgakee, Wen AlQs. it. Sheboygan. Jeeegfc Saikd WYOMING: Bock Springs, Leaia Dlamoodvllle, Joe Boltc* jo ž< no in osmimi nel>ogljmimi otroki v velikem si romaštvu, čeprav smo 100,000-krat in še večkrat prosili vzvišenega Dala j lamo 'bopa^tva. Moji otroci, os. in j:h je bilo — 100XKK) dob rili. duhov naj jih varuje — radi poslušajo zveneči šum in bi jra tudi .*aru,i radi d( lali. 100,000 bi sv vam zahvalil, če bi nuni, ubogemu možu. podarili osem, nJajhnib pojočiih deščic (orglic). T'bo^i oče, u-horra. mati in osean majhnih otrok va«; 100,(XK) pc,zdravija." Vnlibaldu Sehnac.ku je padlo p i o na mizo. Z robcem si je ^/brisal čelo >n vprašal učenca: " Koliko je pa stal prevod-?" "Štiri sto din" Sahna«k je omahnil na stol in zahropcl: "Imjenitna kupčija!" * ► t Tok J« proJoL BfUTI *Vtitl AAW0F NOVE GRAMOFONSKE PLOŠČE. ■V^aka ^framofonska plošča je mal čudež, obujajoč spomine na prvj. Edisonov govoreči stroj. Slarvni anienški izumitelj je ralbil najiwej s stanijo-lom prevlečena valjar, j>ozneje pa cilinder in votžčeno maso. Veliki n$pehi so bili na tem, polju. doseženi z uvedbo električnega eegTevanja, ko *e je por Prečilo skoraj povsem odstraniti neprijetno šumenje in dosegi najvišje tone,, v Iz.česa pa je ta skrivnostna krožeča terika plošča, prolroja-joča »e k zvomeum življenju, čim se: jo dotakne navadna jeklena i#la? Do začetka svetovne vojne so izdelovali gramofonske plošče -glavno iz štlaka, ki se mu priaiješa.ičrne barve. Za izdelavo novih gramofonskih plošč se poraibita dve tretjini materijala, pridobljenega iz Stariih plofte. Berfilgski istftfiit^J Karel Sakroeder. ki se .je ž* proslavil m tem polju, je p& izumil novo grnmofoozko ■pldaSo iz pevsem nen^ki snov^. Že prej j*o sicer radelo-vali gra-mofonfike plošče, ki «e ne bi.iejo, toda te niso bile br«2 napak. Sckrnederju se jer »daj posrečilo izdela*i iz kemičnih prvin apnenca m op^jika z neznano količino primešanih Mikih kovin gramofonsko pldSžco ki prav nič ne aa ostaja za gramofonsko ploščo iz šelaka, je pa pri enaki a-elikosti za polo-vico Jažija, in se sploh nornzbi-je. Novo gramofoiaske plotce se izdelujejo v najrazH-cnejšuli 3. Sami prazni izgovori. Da, ko bi ne bile* toliko praznih izgovorov! "Saj se ne more ni« poslati. In če kdo kaj pošlje-^ ali ne bo->ta Hitler in ^fut^olijti poarla, — In če se reče. da bodo poklali po vojski, dobro* bomo pa pp vojsiki dali. — Kdo ve, kako dolgo bo še trajalo, denar i«to-tako Isliko počaka v nawh pi h kot v kakšm-m blagajniškem predalu pomožnega odbora ..." I^ovoiov jo v.-e polno in noben plevel ne raste tako hitro, kot rastejo izgovori v glavah in na jeziku tistih, ki nočejo (larcvati. T ikItio bribtni so nsši ljiwlje in iznajdljivi, kadar mHijo, da s«* je treba otre-ti — in—ie r na lep mtčin, tako oni mislijo — nečt^a takega. ker naj bi Imenovalo dolžnost. Jaz ponavljani že mesece in mesece: |x» vojski bo potrebno, pa tudi zdaj je potrebno! U1m>-jo je tU'1'goči, če je le dobra volja: Saj nas je v Ameriki — pravijo in pišejo — kakih :tO0 tiso<'-. Pomislite, koliko bi se d*»lo nabrati, če l»i le nekaj malega vfcak dal. I>okler je bila *;uiro tista or-ganisuicija, ki je dejala: Po vojski bottmo poslali — je bila v o- Te dni «em bil v Waebingto-nu in sena se v tajništvu National Catholic Welfare Conf^ renoe osebno informiral., če še lahko pošiljajo in č« denar tudi • r<-s pridt- v prave' roko. • tVlgovor: Lahko še pošiljamo i u pošiljamo z vednostjo a-mr-riških državnih uradov, ki naeli bomo, da bo ta denar v par dneb v rokah ljubljanskega pomonoga škofijtJcega odbora. Drog odgovor: Ameriški škofje, ki imajo svojo pomožno akcijo organizirano pod imenom "The Bishop's. Belief," so že •rooklyn3ki tam- buraši vseh treh zboiov se na tem mestu žele p rav iskreno zahval i tli visem udeležencem njihovega koncerta v proslavo 10-letnicci njihovega obstanka, ki se je vršil pretočeno nedeljo dne 15. feibruarja v dvorani Slov. Nkr. doma v Brooklynu. I7deh?žba je bila velika kljub slabemu vreanenu. I>totako se tamjburaši žele prav lepo zahvaliti \-sem, ki so na edien aLi drugi najčin pomagali pri tej veliki prireditvi-kakor tudi vod«tvu Slov. Xar. doma, ki je tako lepo poskrbelo, da je bilo v»oga v izobilju, bodisi v obliki raznih okusnih jestvin aH razne izbome kapljice. Se enkrat najlepša lrva-la vsem skupaj. Bodite uver-.'■eni, dragi rojaki in Tojakinje, da tamburaši IkkIo va»e velike udde«be na tem koncertu zelo cenili tudi v bodoče, ter bode še z veičjo vneniso gojili natšo slovensko pesem. Prav bterena- hvala tudi na-^im slovenskim! časopisom za tako veliko tozadevno prkrfjce no reklamo.. . - Poirk» 9 narodnih pesmi Izdala Glasbena Matica t Cleveland«. Cena — $1.30 Emil AdamM—16 JLT.OSLOVANSKlil NARODNIH PESMI n moški zbar &EST NARODNIH PESMI nM- - fitd zbor .................... M ŠEST NARODNIH PESMI n mešani *bor -..................* FERDO JT7VANEO: ZJatraJ......................M Slovanska ...................JIt PETER JEREB: PeUa rata; VASI-LU KIBK: Podokat««........M ZOR KO PREIX>VEC: Ko ao fantje proti vasi 01....J9 Le eDkrat 8* ......... Slava dela ..................J§ UR. VOLARIČ: Roimarln; ' JOS. PAVČiC: Potrkan ple« ......41 JZ ŠTABE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: AmeriSka slovenska lira, (Helmar) M Orlovske himna (Vodopivee) ___ M Slovenski akordi, 22 meianih tn t - molkih zborov (Kari Adami«) .?• Trije mefcuri zbori (Glasbam Matica) ----------------- M V pepetnKnl noti, zbor in orkester. (Sattner)— (Sljejo. Tretji odgovor: The Bishop'vS iielief je;zdai porazen. Imeli bomo pa ssopet letos v peeta po vseh cerkvah posebno kolekto v ta namen, da pridejo novi fondi v blagajno škofijske pomožne akcije. Takrat bom*> ppet csdločilj nekaj tisočakov za Slovenijo: To pa vedite, da bo-, mo poslali v Slovenijo toliko Več. kolikor v^ beete Sloveivci v Ameriki med: seboj nabrali in poslali sem v Washingtoai Če boste vi- postali, hladni _ za pomoč s\*oiemn narodu, bomo tudi mi rajši v druge svrhe o-brnili. . .^ Takimi je pravil glarrni tajnik- v Waf^liiagtonu in jaz sean odšel od tan\ s trdnim name notfn. da bom naži ^ovenuki jatv nexsti te reči glasno posedal ji skušal dopovedati: Naše 2Šbi-ranie mora a ti naprej in se ne smemo oliladiti! IN MOŠKIH ZBOROV ......M Perde Javmnee—Ik MLADIH LET. moški zbori .................A 'barvah. Deske s pesmimi so laliiko na svetlo modre one z orkestralno glasbo morskozelene, plesne pesmi pa na rdečih ploščah. Tako člcA-ek samo odpre predalček in takoj ve, katero' ploščo, je1 treba - vzeti. IzveŽbane ŠIVALJCE za ženske klobuke dobe - delo pri: VICTORIA HAT CO., Inc. 55 WEST 39th ST., NE YORK CITY 3-4.2,il3,'16 j Peter Jereb—OSAM ZBOROV (mo- £kl id meAanll «... ».-...... J9 Moški zbori i .4. ' ' . '3 • OSKAR DEV: v 1 :m ihmtt-; Of, tboj «ocei '/r tbt ; Kam ml, Csotjo, drav ▼ ▼•o pol-demo OSKAR DEV: .8rečno, ljobca moja; Ko ptičl-ea na tnjo gre; 8oH; Moj očka »a konJlSta drs; Dobt^bam td- ; Slofo; Je rpiknlla lnC M ■ft a.. _ - " EMIL ADAMlC:. . Modra devojka (belrkranjeka..Jjf Vso noC liri potod .......».^..cOi .... Hodi Mleka domo; Saj drago* sa hočem; 9SdzaTlca ........JM VASILIJ MIRK In A. GROBMINO: ^ VetrlC: Po cradlnl ..........M Mladini. i«m p*eml ta* mladine a klavir* (E. Adamič) NaSi himni, dveglaoM Gorski odmevi, (1 zvezek, moffi - v t ~ ZA TAMBURtCB: NA. GORENJSKEM JE FLETNO, podporni slovenskih narodnihpesini sa tambnrice, zložil Mar „ ko Bajuk.,........ Slovenske sarodne pesmi ta tmfto ra«d zbor (Bajok)_______ Bom Sel na planince, (Bajok). »7S za cn^ci ik ra rites. (Koieljeki) J^A KLAVIR; Bori. pridala, — - , JI PANTJ^NA VASI,18 hirMlUh « aa moBM abor> Clrfl Preset].. ft NaroČilo poffljlte sa: Naroda 93 SIV WEST 18th STREET NEW YORK. N. %t -GLAS NARODA" — New Teriš Monday, February 16, 1942 II c. i s t ■ Kakor plaz... m zgodovinski roman. 33 i:^:nmiiiiiiiinn:^:iiiiinm Zlate ribice in njiK življenje Valovi zabave so dvigali vedno višje. Glave se viiomale, besedo ko postajale svobodnejše, dovtipi pikantnejši. Nadvojvoda se ni brzdal pri pijači. Bil je že zidane volje. Glasno se je »»mejal in z uživanjem ponavljal umazane pointe pikantnih dovtipov. Nudeč svoj kozarec natakarici, da ga napolni. jo je z roko obje! okrog boka in jo pritisnil k sebi. "Dragica, kako krasna si! Bodi mi dobra, imeti te hootm." Ne da bi spregovorila, se je devojka izvila iz njegovih rok. Postavila je steklenico v posodo šumečega leda in brez vsake besede odšla proti vratom. Enoletni k je skočil s sedeža in ji zastopil pot. "Ali si neumna, punua" Kaj naj poinenja ta domišlja-u^tf Bodi vesela, ako ugajaš cesarski visokosti!" 'MJravo, Pepper." ja zaklical nadvojvoda. "Le zadrži jo, bočen jI jo venčati '/a kraljico vseli kra-sotic! Pokazati nam mora vso >vojo lepoto in vse svoje mikavnosti.'' 'Knolctnik, tako ohrkbrtn, jo je krepke-j^e Objel. Devojka je zakričala iu ga « pestjo udarila na prsa. Krohot vse družl»e ga je razjaril. Z obcnia rokama je objel opirajočo se devojko, da bi jo prinesel nazaj k omizju. V t eni treuotku je zaslišal miren, resen glas: "Pustiti? g o-podieno na miru. ni težko delati silo ženskemu bitju." Osameli gost je bil to, ki je sedaj osvobodil natakarico nz njegovih rok. Pepper se je razvnel. "Za to žalitev boste dali zadoščenje." '\Pruv rad, ako se jutri ne boste sramovali svojega dejanja." * Nadvojvoda je zakričal vmes: "Pepper, prisolite vendar civilistu krepko zaušnico!" Tujec je mogočno vzravnal, da je prišla do polnogu izraza njegova visoka mišist, predrznost!" Nadvojvoda je sedaj saiit -skočil pokonci: "Vržimo predraneža enostavno na piano!" Oficirji so obkolili tujca. Psovke so odiiuvale po dvorani. Blede -o stal'' natakarice ob stenah. Sanvo nedolžen povod tega neprijetnega, nastopa, natakarica Manja je mirno stala na svojem mestu. Tujec je seigel v ž>p in zableščala se je eev pištole. "Kitmojster v rezervi sent. Moje ime je grof Wolken-stein! Proti tolovajem se bom vedel čuvati, kavalirjem sem na razpolago." Ponudil je natakarici roko. "Pojdite gospodična, tu ni mesta za vas!" Zasmehljivo so klicali za njim: "Zaradi natakarice!" Jezno se je ekrenil in zaklical: "V«a-žirajo ribicam hrano, posebno rumenjake. S tem je treba računati. 10. Enkrat na mesec je treba položiti v akvarij malo posebne soli, ki se tudi dobi v P'.odaji. Sol blagodejno vipliva na življenje ribic. 11. Akvarij postavite na soln ce. ft 'ft' Rojake prosimo, k o pošljejo s* naročnino, da te poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno 35 centov komad 3 za $1. Trdi, da je s taksnim žarkom na daljavo štirih milj ubil Inka. Ameriško vojno ministr-stfvo se za njegov izum baje živo zanima.. POROKA ŽIVEGA MRTVECA. Po zakonih Združenih držav velja oseba, ki so jo obsodili na dosmrtno ječo, za "meščansko mrtev" in nima nobenib pravic več. ne more sklepati niti nobenih veljavnih pogodb. Pred kratkim pa se je zgodilo, da se $> hotel poročiti neki mo-Ribice imajo radi solnce. 1 žak, ti. so ga pred dvajsetimi bavlja Kitajka letno 12 ton jajsnega lamjienjaka tej tovarni. Prvih 10 dni ostanejo izležene ribice .še v betonskih valilnicah in požro nmogo mikroskopsko zdrobljene brane. Potem pa gredo v večje rezervacije, ki jih je na farmi 3o0 in v vsaki je okrog 40,000 ribic. V enem dnevu morajo lazmetati uslužbenci po v>akki teh pc*od okrog 15 kg posebne p3 nične moke. Po'ode so dolgo .po 20 in široke po 6 mietrt/v. Dve ve- MOJA DFKT.E JE fiE MLADA P* ZSt komad: N'»rofI(f j»rl knjigarni fiiamir piuusbint, ro 21« WMt 1g(h St. New Vartr tri!llll!lll|!!llillll|[|||||||}|||t||!i|||l|||il sonce pa ne. i leti v Brookl>~nu obhodili na do- 12. Opazujte plavut na hrb-lsnwtno ječo in so ga 1934 potu. Ona namreč kaže zdravje milo^tili. Vse oblasti so izja-rlbice. Čim *e hrbtna plavut vile- da svojega namena ne rao-povesi. moramo vedeti, da ie S j ribica obolela. Bolno ribico r»olf»7rrrur» Tinlrni <1n i v rwwili. secih vzgojiti 30 do 40 dn dol ge zlate ribice. Povprečna dolžina zlatih ri položimo za nekaj dni v po^eb no posodo v slano vodo, ali pa jo krmimo « črvi. Šefe ko o-2sdravi. jo položimo naza-j v a- kvarij.. KONCERT HRVATSKEGA PEVSKEGA DRUŠTVA. k- i.- ^ - j • j . . IKn at^ko peM&ko društvo b.c. ki pnde^o v Prodajo, pa -j^^tvo" zikasa okrog / do 10 cm. S pomočjo hrane *** da njihova rast točno usmerjati in ustaliti. V eno izmed velikih posod z odraslimi ribicami vržejo delavci v-ako jutro blizu 3 tone različ- ni hrane. Samno čez zimo skrb k or da bi morala koža poprej)^ hrano malone odpade. Ri- izločiti \-ise ti.'nano barvilo. Ker traja menjanje barve več mesecev, so poskusili v laboratorijih pospewti ta proces. Ribice .so gojili v odprtih, zaprtih, plitvih in globokih baze-nab. na- solncu. v senci v hladni, topli in v vodi pomešani z rajzninu konnikalijami. Toda vse to piTzaefevanje j(?t ostalo brez uspeha, fopremem'ba barve je nastala1 po 4 mesecih kakor v odprtih basttmah. Pač ?e pa da usnešivo vplivati na ra-st •blatili ribrc z i^azmimi kemdka-liiami. N« farmi v ifartinn-ville j? posrečilo v štirih mfe- Navojvodinja Marija Južefa je dobivala vsak dan porodila o dejanju in ne than ju svojega sina. t'etudi ni bilo marsikatero teh poročil popolnoma resnično, vendar je iz njih lahko raz videla razvoj •svojuga sina in luwtzorovala njegovo življenje. Marsikateni mla.leniški izgre 8 x 4Vi InCev — 512 strani Cena $1.75 NEBESA NAŠ DOM — (it. 415) 2% x 4 Vi Inčev — 384 inčev Cena 75c (Ker se nam Je posrečilo dobiti te molitvenlke po zelo nizki ceni, Jih tudi moremo prodajati po gori 0-značenl ceni. Zaloga pa ni opsebno velika, zato Jib naročite čimprej, da Vam bomo mogli i njimi po-streči. Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Ker ef Heaven fino veaano ...... t nmje vezano ... CATHOLIC POCKLT MANUAL ▼ fino iffenje vesano......L— Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. bice namreč spe pod ledom. Zdnj pa zdaj napravdjo v led ludnjo in potisn^io v vodo palico 7. zrcalom. (*'e se ribice nekoliko premikajo, jim vržetfo nekaj hrane. . Zlate ribic.- se prodajajo skozi v»e leto, največ jih pa nalo-ve v jesenskih meeeeiib. Vodo iz bazenov skoraj vso izpuste 111 ribice pobirajo z mfiežaam, v kat^eriih jih odna^jo k obs-teraskim avtomiobtlom. Poso-de so izolirane proti mrazu in vročini s plutovinasto kovina-ato prevleko. Cetr morje pa po-Baljajo zlate ribice v odiprtih posodah in med potjo jiih krmijo. Rdečkasto zlato barvo dobi okrog 80 exist, ribic še pred jesenjo. . Xajredkejsa zlata ribica -je bila na aaiiemški razstavi leta 1918. Zarcdi krasne barve jo je nekdo kupil za $10.000. Zre* jena je bila iz čiste navadne vrste. Zlate riblcte pa n služijo agoli kot okras, temveč žro tudi mo&kite. Zato jih večkrat rede zgolj v ta namen. Če hočemo, da bodo zlate ri-hirt^ dolgo živele v nameni akvariju, morajo biti iapolnjeni naslednji pogoji: 1. vRibic v aikvarifu ne sme biti ninogo. Ena potrebuje 4 do 5 litrov vode. 2. Vodo ne smemo pregosito menjati. Enkrat v pol leta povsem zadostuje, pac je pa treba vodo večkrat deloma obnoviti. Izpustimo vedno tri do štiri li-tne vode in nadomestimo z vodo, ki je stala v sobi vsaj vies dan, da ima enako temperaturo. 3. Voda v akvariju mora infeti vedno enako tem|peraiu-ro. Najprikladnejža je za zlate ribice temperatura 16 do 20 Btopinj C. 4. V ujetništvu ribic ne smemo pikvteč krmiti. To je naji-veokrat vzrok, da poginejo. Zsi-do«tuje jim tolHko brane, kolikor jo požro-približno v 20 mir nufcaib. 5. Pozimi je treba- določeno količino hi ane znižati na polo- pri-redi v » del jo 22. februarja 1942 velik koncert na 236 West 40th St., s kazanjem filn*skih sTik. •Čiirti dobiček je namenjen v ftlravvtvfeno pomoč TUFki armadi in Ajmeriškemu Rdečemu 'Ka to veliko zabavo so vab-tieni vsi Slovenci. Hr\-ati in Srbi in je upati, da se } • bo udeležil \-Rakdo, ki ljubi svobodo.. PritVtek zajbave je ob 5. popoldne. vstopnina pa je 50 centov. Na svidenje! re doseči, kajti ni zakona, ki bi mogel "živemu mrtvecu" vrniti državljanske pravice. fro v a zaročenka pa s? a tenti izjavami ni zadovoljila in se je sama obrnila lrn irajrišje obla-«ti. vrhovnega -sodieča v Washington«. V svoji vlogi je navajala. da pom&LotšČeniau v:n-dar ne morejo onemogočiti, da bi si zgradil novo, dostojno življenje. Če bi in»u preprečili Iporoko, bi ga lahko znova u- SPBT "SMRTNI ŽARKI.' Oiz San Prane i ^^ca poroča jo. d-1 je neki Worth Milton ob>a-vil v listih izjavo, da nm je uspelo izumiti smrtne žarke. smerili na pot zločina. Razlocri Itiibeil - ženske so *e nazadnje izka?^ali za močnejše, nego črke T»ara;!rrafov. Vrhovno sodišče je odredilo, poročnemu n radto v Brooklynu, naj poroki ne dela več ovir. Privatne, bratske in družabne organizacije morejo premoženje svoje organizacije investirati v Defense Savings Bonds in Stamps, serije F in G. ADVERTISR IN "GLAS NAROD V SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO $2.50 Prinaročbi se poslužite naslednjega kupona Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $...... Moje ime --— Št., nlica ali Box št. Mesto in državta — Naročite lahko to knjigo pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 WEST 18th STREET NEW YORK