-
lakaj» vsak Un mara aa-
d.lj to
auJ lioluimja.

«ihylii^ty tropin ui
NARODNE PODPORNE JEDNOTE
(TradallkilaapraAUki P»
atarit SOB? B. Lawadal» a?.
- _
Offlo» af palillpilii»: 1057 Bo. Lawadal« ave. Telapkoa«! Lawadal« MM.

LETO—YEARXIV. y&Sf	irToi^^M^^ Ckfcai», »L, ¿et**, 7. julija (July 7)
¿UtHWud ««dar pmdl (Ma. 141) >a»	W +e Aal «I Oa»*ar S, tttt« aa MU al «a P««« OfMea al Otfcega, Ml aale »y
1921.
Subscription $ft.00 Yaartjr.
al tka huHnl, A. S.
far malHaa al «»««UI rato al	»r^rtdad favlejaaUaa 110». Aal af Pat. 3. ItlT. a«.ihv>rU«d a» Jaaa Id. 1»1B.
OGROMNE VSOTE GREDOtZA RAZBUA-ORGANIZACIJ.
ZAV^LRUJE-
v kovinskih torar-nah računi j o po $135 na teden.
I Chicago, 111. — Marksova teorija je popolnpma pravilna, da čim močnejši postaja kapitalizem, toliko bolj ae pooatruje boj med privatnim podjetništvom in delavstvo*. O tem Marksovem "pravilu podaja najboljši doka* i poročalo Jofen Flynua, tajnika or-Kaniaaoijo kovinskih delavcev ' Metal Polimera' International U-nlon. Ia njegovega poročila, podanega na shodu, ki ga je sezval CcaAralni in obrtni delavski svet, racvideti, da je neka družba ' n zavarovanje proti atavkam, ki - je bUa prisiljena prenehati a avo-, jim potovanjem, prejemala po sto pet in dvajaet dolarjev na teden za kovinske mehaničarje, če delali kot stavkokazi, , Flyni*
¡9
je rekel, da tvorijo Uke zavarovalne dnrfbe proti stavkam in druge slične organizacije del gibanja M '"odprto delavnico." : f emu je dodal, da tgke družbe nanovabijo armado stavkokazev, ' ki jo vržejo v tovarne, v katerih i :je izbruhnila stavka. ...	X
"Te družbe ao bile spodene i* B tO države po zavarovalninake
mm
m
HOWATOVI ZAGOVORNIKI ZAHTEVAJO NOVO SODNO ORAVNAVO.
Columbus, Kans. — Zagovorili-štvo Alexandra Uowata in Augu-ata Dorohyja, predaodnika in od-bornika okrožni' rudarske orgaui-aacijc v Kanaasu, ki ata bila pred par dnevi spoznana krivim, da sta s pozivom rudarjev na štrajk kršila zakon Industrija!nega sodišča, jO v torek uložilo zahtevo aa novo obravnavo. Zagovornlštvo utemeljuje svojor zahtevo, da jo zakon industrijalnega sodišča veljaven. _ -JI
DELAVSTVO N NI UDAR
PLETENINA*«! PRIPRAVLJAJO
BO SVOJIH INTERESOV.
i,
da podvsame primarne koraka" času, Id so ji Idi primeren.
SKRAJŠANI DELAVNIK, KOT SREDSTVO PROTI BREZPOSELNOSTI.
Sest m trideset un dela
V tednu1 zadostuje ob čl-SU gospodarske krize.
Tako iajavlja glasilo organigira-nih krojaških delavoev.
In», 6. jul. — Na stotine foši-st< v, ki so prišli iz Rima, Siene iu Tr ita, jo napadlo tlakarno lu ure d« uiikc prostore komunističuoga'listu v Grossetu. Petnajst delavoev, ki šo branili tizkarno je bilo ubitih in veliko ranjeulh. Fašisti ao razdejali poslopje do tal, nato pa po mestu ln zažgali hiže več komunistov.
i«
N0w Torti, H. Y, — Delavstvo
ni nikdar premagano. Lahko je potisnjeno nazaj, ' kakor bojna Črta v vroči bitki, na katero se navali sovražnik z vaemi svojimi močmi, da zopet prodre naprej, kadar so §anj šanse ugodne. Da je tako in nič drugače, dokazuje-jo pleteriinaraki delavci, organizirani v KsH Otoods JlTorkeraVU-nion. Ko je metala dopreaija v industriji, ao bili prvi prizadeti pleteninarski delavci. Podjetniki so to priliko izrabili in vsilili so znižanje mezde od deset do :ov.	i
^'..(delavci da pooblastijo
lika nevarnost za delavsko strokovno gibanje," je rekel Flyun. Govori ac, da so mogočni bizrn-' |ki ln finančpi Interni na delu, da ae spremeni državni zavarovalni zakon v prihodnjem legis-laturncm zasedanju, odkar je bila Employers' Mutual Insurance ln Service,kompanlja izključena iz te države. Na ta način fae mi-sli legalizirati delo te vrste zavarovalnih dru*>. Ta družba, ki ima svoj glavni atan v Baltlmor-ju, ima dva miljona dolarjev premoženja, zavarovanje pa vrši v pet in dvajset državah. V New Yorku je ifldala zavarovalne police za petdeset Velikih - tiskarskih .kovinskih in tekstilnih tvrdk, prodno je bila prisiljena, da opusti delo v tej državi.
Povdarjano je bik), da je naj hujše zlo teh zavarovalnih družb v tem, da ae pomnoži število stavk. Zavarovalne drtrfbe zava-rujejo podjetnika po njegovi že lji. '
Preiskava je dognala, da bi te družbe ne mogle ponuditi zavarovanja proti nizkemu vplačilu, če bi vodile avoje podjetje na podlagi zdravega zavarovalnega principa. V resnici so samo plašč, ki naj pokrije gonjo za odprto delavnico, ker velepodjetniki u-pajo, da na U način pridobe tu di srednje in malo podjetnike za
"odprto delavnico."	|
-
VROČINA UMORILA PET
_ „ _ stavko ob primernem času. ako je treba, da delavci pribore nazaj meudo, ki dO jo pra-jemali, predno jim js bila .»nlža-na. Dalje so člani organizacije sklenili, da plača veri delavec in vsak mesec pet dolarjev v o-brambni sklad, da bo organizacija dobro preskrbljena s, sred stvi. kadar pride zopet do bitke z delodajalci.	* ^ ^
Odborniki organizacije ) izjav-ajo, da je znižanje meedc celo zdramilo noorganierfrane delavee v tej stroki in da žtevilno vstopa-o v organizacijo. Marsikateri ( elavec jo prod znižanjem mezde rekel, kaj mi hoče organUaclja, ko dobro služim. Znižanje mezde e pa tudi tem vbogim rta duhu odprlo oči, da zdaj trumoHm pristopajo v organizacijo. ■ Nekateri neodvisni podjetniki so opazili, da ae shirajo topefde-avske moči ia obnovili so z or-ganizaoijo staro pogodb» in pri-stali so na žtiri in »tirideset ur dela v tednu, mezdo in pol za čez-urno delo. plačo ob praznikih in minimalno mezdo za vse atroke v pleteninataki industriji
Podjetniki, ki sodijo, da je de-lavatvo mogoče premagati, ae kmalu prepričajo, da ao živeli zmoti, če opazujejo znamenja delavskih vrstah. ' ; U
Vow York, H. Y. - Tednik "Justice," glasilo prgani«kranih■ krojaških delavcev luternational Ladies' Oarment Workers' Uni-en, pravi, da zadoatujc šest in trideset ur dela v tednu v časa gospodarske krizo in opustiti je reba popolnoma čezurno delo.
t povdarja, da se mora to iz-vridti v intoroau štiri sto tisoč brezposelnih <( delavcev dP New ^orku.
"Organizirani delavci In žene luorajo storiti sami nekaj za se.
Gledati morajo v delavnicah, v katerih delajo, da 4e dele pravilno in enako razdeljeno v tjdavnieii V unijah našo interua. eijonale se jc pazilo SJpzi leta. da je bilo delo v slabih časih raa-deljeno. Zakaj se ta princip ne izvede v vaeh drugih industrij ¡jaht Pomoč broaposelnim tovarU Čem nI stvar miloščine za unije V New Yorku, ampak jc stvar sa-moobrambe.
Člankar vprašuje, če je zakte* va po 48 ali 44-urnem tedenskem delu božja zapoved ln nadaljnje, zakaj bo ne uvede šest in tridaset ur dela v todim, da bodo imeli vsi priliko delati, da zaslužijo. %at svojo prelirauitoy. In če tudi ?4aj ne moro doseči tega, tedaj tako gibanje no bo palt -Ho
Članek opozarja čitatelje, da jc v New Yorku štiri ato tlaoč dllavcev bre» dela, kaT pomeni, da an mlljon dve ato tlaoč ljadi nima življenakih sredstev in da se nahajajo v pomanjkanju. ;
Na to pa člankar vpražuje: "Kaj počno nali kapitani industrije, tM polltiča^ji. nall ob-činaki svetovalci, naš tisk, da so položaj olajšat Kaj pa naše organizirano delavsko gibanje t . . In splošno povedano, ali je tako delavsko gibanje s modnimi ln velikimi organizacijami kaj vredno, kadar napoči čaa, ko je na tisoče delavcev brez dela, to delavsko gibanje je pa gluiu» ln nemo in nima kaj povedati ln predla-gstlf "
Organizacija, krojaških delavcev v Nsw Yorku predlaga pro-test dalekosežnega pomena. Opo-zarja na fakt, da je trt*>a zgraditi več šol lit izvršiti več javnih del, pri katerih W bilo lahko aa-posljenlh več tisoč delavcev, ki so adaj prisiljeni prsznovati. ■Članek končuje, da bi taka ak
ODMEVI Z DETROIT-! SKE KONVENCIJE.
L f "»j' "i ' ***. *. • ; --
Kapitalistično Časopisja jo nahuj-T skalo invalide, da so Žli > "protestirat",
Ui
divjaški öd».
v ,
Fort Worth, Tac — Okoli pol-noči so vrgli v bizniikem di-trik tu neznanea b avtomobila, ki bilM>ovaljan po smoli in kurjem perju, Identiteta žrtve le ni do-gnana.	I
■Znano je le toliko, da je «tiri-deset minut preje maakirans dr-hal potegnil« is nekega Avtorno-bila nekega moža in ženo b^Tt odpelj&ta ven is
K4ft!STI UBILI 15 DELAVCEV ,PRI NAPADU DELAVSKO < TISKABtIO
»v
fmii.^J
LUOUA V PRILOO SOV I; JETSKI RUSUI. ,
itrolt, Mich. — (Federated ) — Najzanimivejši incident ji dan socialistično konvenei-je ^ ki je bila zaključena pred enim tednom — je bila deputa-clja invalidov a konfcrcnee Poškodovan i h ameriških veteranov! V ki so je latočaano vršila v Detruitu. Okrog 50 bivših vojakov bilo v daputapiji, katero je vo-L Ealph llorr la Scattla. Invalidi so čltali v lokalnih čaaopiaih o sborujočlh socialistov na V iu ao poaetlli konven-protestirajo proti "revo-
,do
eija pokakaU vsemu delavstvu deželi pot. katero naj hodi ob ča su depresije. "Pomagala bo po-jačati moč organiziranega <l< Uv atva, Izčlstlla bo njegova cilje ln sposobils ga bo 4a bo kos vsaki krizi, ki pridrvl panj v Izločim-atl"
" --ZJ
STAVKA, IZOREDI, LIGA . .
m-
' • HI
Chicago, III — Huda vročina ki pritieka tukaj že tri tedne, je dosegla vrhunca te dni. ko toplo mer stalno kale okrog 90 stopinj V torek je umrlo pot <*<*> vsle« vročine. Dva dečka sta utonila pri kopanju. Napovedanih hla< nih vetrov še nI Vremenski pre rok pravi, da ao ae izgubili na za-padttih planjavah.	FASADA
EDI SE. DA POČITNIC EA SE • NATORJE NE BO
Waahiagton, D. O. - Senator ja l^Hige in Underwood sU prc< ložila resolucijo aa štiritedenske počitniee. (Takoj »e ie Pojavila
opoMja. Id je zwagalo. ko	¿£^¿^10 <000!n»k: najvišja M. najnižja
U moludja^predloleas «^^¿Jt,!,« Jm-» ^ ^	^
BANJE
WaaUngtoB, - M|B nsrod nih invalidov je prfcela a svojo prvo konvencijo, kjar Ude razpravljali o potrebah in željah bivših v Franciji ranjislh vojakov. ter nato predložili ovoia sa-hteve. Bila je nred konvencijo
Fitzgerald. Oa. — Oevomor Hardwiek je poslal tri kompani» Je milice v tukajšnje meato na apel šerifa, ki pravi, da ne more "ukrotiti" etavkarjev v delav-nleah Atlanta. Birmingham A Atlantic želeanlee. Vrhutega je šerif najel petdeset pomožnih ht rifov. V torek ao bili v bližin! delavnic krvavi lagredi. ko ao koarpanijski pretepači napadi «tavkovne straže. Neki strojevodja je dobil kroglo v gUvo ln zda vUi med življenjem ia smrijo.
Chicago in okolica s V petek jaano ia vroče. UhU različni ve trevi Temperatura v zadnjih 14.
la resolucija pmliozcoa »» a « ^ ~ - - - odločeni aa Helnei U a« vanje- Proti nji > bUe	fff * ***** U 8:28.
nih 27 glaaov, sanjo po U. ,konvencijo.
Konflllkt med ameriškimi I kapitalisli in Mehiko.
Patrolajaki trual j« uatavil obrat v Mehiki in vrgel čez 20,000 delevcev na ceato ▼ repriaalijah proti mehiškemu izvoanemu davku. Mehiška vlada je odgovorUa s naradbo, da morajo ameriški kapiUliati plačati odškodnino brespoaelnim delavcem. * Nato je rišhk vlada poslala dve bojni ladji v Tampico.
*

ug Iz Kalifornije, ki ji, ja dal Horru llorr ja mirne pojaanil, t priuealo njegovo keputaei-aoeeattstiouo zl>orovanje. V Mb HH/da «e Je fUeJ dvorani govorilo o pomu na boj pod rdečo zaatavo. Invalidi t>ro-estirsjo proti takim posivom in igjavljajo, da. ao pripravljeni ponovno prijeti za orožja,' čeprav ao poškodovali, proti vsako revolu eljl.
K Ing jO odgovoril Horru, ki je medtem aedel na odru, da jo bila socialistična stranka nasproftia vojui, ki je napravilo iz vas (meneč Invalhlo) pokvečence ln usmrtila toliko drugih. Ml smo politična atranka in izvršpjemo naše delo odprto. Obžalujemo, da amo bili preslsbi za preprečenjo vojne, vslcd katere zdaj trpimo val skupaj. King je končno pojasnil Horru pomen ln nsloge mednarodnega socialističnega gibanja ter aa zahvaltl Invalidom za nji-iov poset. Na predlog .alanoma Leeja ae je aeja nadaljevala ln invalidi so zapustili dvorano. ■(Največja debata zadnji dan abo-ruvanja se jo sukala okoli vprašanja tujejezičnih federacij. Vpra-šauje je bilo, dali uaj še osUueJo ali so razpuste in vsi ueaugl< *l<i ho. iallsti pripadajo direkUio M stranki. Končno je bilo aklenjeno, dB ffderacije ostanejo kot doslej.
Konveticija ie sprsjela rosolucl-o, g katero socialistična stranka Ameriki čestita Hovjetakl Ruaiji njenih uspehih ln smagt nad
■Mexico City, Mohlka, 6. jul. -Med ameriškimi kapitalisti, ki o-bratu jo jo oljno vroloe v Mehiki, in mehiško vlado je isbruhnlla vojua. Ameriške petrolojske družbo v okolišu Jampicu so nepričakovano zadnjo ilul ustavilo obrat ln vrgla Čea SO,000 delavcev ua eeato. i. Družbe so suspendirale delo iz repriatllj proti mehiški vladi, ki jo pred kratkem naložila nov davek uu Izvozni petrolej. Dohodke od tega davka uamerava Mehika porabiti za plačilo obreatl iu dplgov v inozemstvu. Čim jo mehiška vlada izvedela početju ameriških družb, jo takoj storila korake, da tkavaruje brezposelne delavec. Predsednik Ohregon je v ponUoijek zvočer la-dal narodbo, ki le glaai ,da vse petrolejsko družbe, ki so pronsha-lo a delom v drŽavama Tamau-Upaa in Vera Orua .morajo odško-diti delavca, ki ao tagublll delo. Vaota odškodnino aloer ni navedena, toda smatra ae. da morajo družbe izplačati delaveem trimesečno meado.' . "
Mexico City, Mohlka, 6. jul. -General domea, vojaški po
DAME SO DIVJI PLOSKALE, KO SE JB POOBDILA KRI , ROKOBOBOA.
" Vmojl bližini ao Bedelo mlade dame, ki so kuinaj čakalo na udar-oe na rokoborakom otlru. Ko je aačel francoski puglllat krvaveti la Boea in ust, jo neka dauis vzkliknila: "Alt krvavi! Ob, kako kraanol No pusti ga, Jaokl Daj mu šo eno, dva t" — la poro. čila v nowyoržkom, "Oallu" o rokoborbnl fekml med Dernp-seyem lu Curpentierjem. Dobre, nežna, kulturno dame t

NAPAD NA CARI-ORADSE BU2A?
Kemalisti okupirali ras lamldakl polotok in at bližajo Oart-•<:' gradu. ■. '>' ^ ;
OBAU 0FBVE1VB Nt
London, 0. Jul. •
r«»rnč«valoe
t

m j* ■ i ■ ■
nazadnjaško proti revolucijo, zarotami ln aabotažo doma lu nad nvasijo, blokado In gospodarskim >oj kotom inozemskih kapllall-stov,
Kezolueija dalje protestira proti atallžču liardlngove adininiatra-rije napram Sovjetaki Rusiji ln aahtera, da ameriška vlada pri sem sovjetsko vlado v Moskvi.
Pri volitvsh nove ckaekutlve so [bili isvoljeui sledeči t William 11. Henry U li.diane, William II. Brandt ia Mlseonrija, Edmund T. M elms Is Wieeonsina, LOiUi Mar* tin la Kalifornije. Juthia Gerger iz Sew Yerka, James H. Maarer iz Peaneylvanlje, James Ouoal U New Yorka.
I Konvencija je kila zaključena petjem "Internationale" In Kdels zastava". Prodno ae je vršilo glaaovanje o rczolucijl gleda Sovjetako Resi-jr. je Algernon Lee konstatlrel, da «ioaaciatfd 1W razpošilja (Daljo m I. strani).

danes do-
konferirnl
s prodsodnikom Obrogunum o po. ložajtf vslcd suspcuzijc dola. <J<> mea poroča, da ja poloŽ*J Jako rv-aen« Amerižko oljpo družbe-ao odpustile Vae delavee In okrog 20,000 mož jc bres dela. Bati se je iagredov. Standard 0t( kohtpanl-ja vodi bojkot protHiehiškl vladi zarodi novega davna ln pod njenim pritUkom so ustavile obrat vae manjšo družba. £ j ¡^-M
Medtem pa, ko ao BllglMl« družbe ustavilo 0bratt nadaljuj o-jo britako oljne dražbe a delom Tampic* in Vera Crusu in jemljejo nova delavce. Angleži so ae takoj podvrgli novi davčni na-rodbi in plačujejo davok brez ugo-vora.
Ameriško družini niso pojasnile, aakaj ao prenehalo a obratom, ali dvpma ni, da je to njihov proteat proti novciuu petlndvajaetmlatol-nemu davku na izvos petroleja Is Mehika. V I»uerio Lobosu, kjer Američani operirajo oljevoduo ns-pravoZEtudi v»č ko 400 delavcev Izgubilo delo .
Dne 30, julija so Američani u-stavili lavoz olja ia Mehike lu \»> vaeh mehiških oljnih poljih je aa-vladala velika napetost proti ameriškim družbam.
W*ahingtou, D, C., fi.J»l. H Mornariški Ujnlk Uet»by ^ vče raj poalal dve bojni laaji v tam piškfc vodovje. Odpluii sta d^e toppičarki, "CleveUmi" lu "Ha eraneento"» na prvi je 205 mož, na dragi pa 17» in oba ladji ima ta štlrJpulčii» topova, r
Deuby je d«jol, da sta bili top-niča r ki poslsni ua temelju Infor maeij, ka|era Jr vlada prejeU ameriškega konzula v Taatflffcjfl je javil, da ao je "ondotna em* riška lastnina v iievaritoatIT Po veljuikoma topnlčork jo naroč» no, da ao ustavita tri milje proč od Templra ia šoka ta ra^oja gcMlkov. V slučaju potreba smeta izkrcati pomorfčake na »uho in )iofl*erdireli obivlja. * , Vladni krogi zanikajo vam, da »o pri rolejske družbo sahuvsl« laij ne ladje v Tamploo, priznavajo pa, da Al lastulua ameriških p» lijakih krsljev v nevprnosti, kajti po mehiški naUVt ima r Mezleo Ckyja pravico zapleniti vaa ko industrijo, ki bres opravi-čenege vzroka aeependira obrat.
vozniških M v glavnem mestu Turčijo. Ako prido napad ua O«-rlgraA |ie bodo mogli saveanikl storiti nlčeaari vrhutega je v mestu ng tlaoče Itua#. o katerih ao nič ne vo tta katero stran pojdejo. t Poročila, da ao Grki pričali ofenzivo proti kemaiiHtiČnim Turkom, ao nereaui&nc, Grški/.ofenzivo šo nI nikjer, pač pa so koma-listi okupirali vaa Izmldaki polotok in od tam ui več daleč do Carigrada.
Is Angoro javljajo, da Ja izjavil Juzuf Ko m al v ondotnl skupščini, da ao turški nalcouallatl pripravljeni skleniti mir s ontonto na podlagi popolul n e od v iauosti, Turčijo v njenih narodnih mejah.
. t

KDO SO KUKLUBSKLA-NOVOIf
Now York, V. Y. — Poročilo, ki ga je iadala zamorska organizacija National Association for tho Advancement of Colored People, pripovediijo,;^kaJ J« namen organizacij« Ku Kluz Klan 1 all kukhikaklanoveov.
Oflvljonje te organlaacije po-meni; pravi poročilo, da i>ri<lc zopet do hudih bojev v Ameriki.
"Organizacija Ja po »veji Javni izjavi protikatellška. protlži-dovaka. protidebvska, proti žen« ^ ski volilni pravici In piotizaamr-ska." pravi poročilo. "V Južni Karolinl In južuih državah je skušala prisiliti zamorga, da po. birajo In trgajo l»ombaž sa aelo illzko ceno in da odpravljajo po-selška dela . . . "
Zalo zanimiv js odstavek. k| se peča s polskusouj u, organiziranj« kukluk»klsnoveev v New Ye r-
l'or«»Čila prlpov' do Jc, da je ne-ki odbornik zamorske organizacijo vprašal sa vstop v orgsnlzs-eljo, da dobi potrebne fakt». Po dat* koresp«n iAei le Imel to-liko doka ao v, da j» lahko Beeto. pil* proti organizaciji. Ta dokaze j» izročil sv»an»mu jostičnemu državnemu prsvdnlku, polielj skeom koeaUarJu ln župenu lir-Una. MeiL prizadetimi os^iaial In 'Veaaroklm čarod»Jnlkom,, ku kliikaklanoveev je nestsla pole. mika Ue po»Miea te polemike je adaj. da 4Nwi<».-nasprotovali usta-novltvi kakluksklanovske erga-nlzeeije r New Yorka




m

PROS VE
àhoone
.. - -
NARODNE
GLASILO SLOVENSKE N
ÏÂ8TNINA SLOV ENWC¿ITAKO
PODPORNI
PODPORNK JKI>
Cena oglaeôy po
Naročnina: Z^M^mi drtmr* (Uvw Cbiaage) $6-00 a* ■
poj leta in 11*6 ta tri mnm; Chicago	na lato, |3.25 aa p« lata,
$1.SI sa tri ou-mc«, inuiaiMMtvo $8 00.	■■■■■HI
Znano je «vetu, da so v Indiji zelo nezadovoljni z brit-uko nadvlado, al! kako daleč je te nezadoyolj«ost*dozo-rela, tega pa «vet ne ve, ker je brzojav po kontrolo Britancev. Vlada pa* dovoli, da gredo v svet le take vesti, ki ne povedd nié jasnega in odločnega.
NaaUv aa vm, kar ¡mm »lik > U-to».
"PROSVETA"
7-h s». lawiuuu aw, chuaf. hlh
^TO^ENLIGHTENMI¿NT'
MOrga* al tka SWv^ SaUamal^S^ay^S^cto^r.
k,tftj SUmia NatÛMl Imf» SacUty.
ßatocripH^aW¡B*i («cepi Chicago) and Canada f cturM^o »«.50, und foraigy coaatriy^lMQ P^j^

KU» v amiral» «mM i*^*0^1)
vam j« » tmm dmrnwom plaida »arašaiaa. Šaaaa, da m vam m u.lari IUL	%
Ponovit«

KAJ PA JE PRAVZAPRAV KOMPANIJSKA ORGANIZACIJA?
i i.
Tukajšnja rsftaere so v vseh zirih popolnoma alabe. Na Itraj ku s« nahajamo še od 15 V*rca in kakor je razvidna, še pa bomo tako hitro pričeli z delom, ker tukaj*»ji podjetniki se driijo v Hvoji trmi ; mislijo namreč, da ne morejo premogprovoV obratovati drugsčfe, kakor s polovičnim pru-fitom. ' ' ,
Tukajšnje društvo "Planinar" št. 57. 8NIV j« priredilo dno 25 junija veselieo. katera »o ae tu kajšnji rojaki polnoštevttno ude ežili. Zahvaljujem ae v imenu društva vnem rojakom iz Ole Kl uma, Iaaacjuaéia, Bemtonn in ('limberlanda, ker »o nas tako>v polnem étevilu posetili. Z bratskim pozdravom John Oalui -
IVilloek, Pa. — Namenil sem
ae opisati novice iz te naaalbine. ki niao nič kaj prijetne1. Od 29. maja se je pogrešal rojak Juho Kuhar. Vodclo se je. da na more biti daleč, ker imel je vso obleko na njegovem stanovanju. Ko ao »a poslednje videli je ici od d* ma precej vinjen in brez površni ka. Dne 20. junija ga je našla n#

novanja v bližini Wallasove far-ms. Ležal je kakih 15 čevljev globoko v jami poleg pota v grmovju. Hpoznati ga je bilo sanio še po obleki in preiskovalci v v County Morgec so našli v hlačnem žepu dve izkaznici za kupljene stvari v kompanljaki pro
grešani. Kako js Kuhar prišel na ono mesto In tam naplavil smrt se ne ve in tudi preiskava ni mogla dognati ničesar, m je bil že popolnoma atrohnjen. Ostanke smo pokopali dne 24, junija iz PHtfcrtmrgk County pokopališče Zain.
na
I
Na to vprašanje odgovarjajo dogodki, ki se prav resno tičejo cestnoželezniških uslužbencev dveh cestno-železniških družb v New Yorku. Ena družba se imenuje Brooklyn Rapid Transit kompanija, druga pa Inter-borough Rapid Transit kompanija. Lahko bi rejdi, da sta družbi dvojčka z ozirom na razne stvari, ki se tičejo
uslužbencev pri obeh družbah.	/.-t,
Obe družbi sta organizirali takozvano kompanijsko unijo. Obe družbi stremita za tem, da plačata svojim uslužbencem nizko mezdo in jim naprtata dolge delovne
ure. Obe družbi želita, da delničarji prejmejo izredno ^ —- ^ ^^ W visoke dividende. Prav radi posnemala tudi druga drugo, 3e ltftklh 15 mhrat ^ ^ kadar je treba kaj odfcčipniti delavcem. Imata torej popolnoma enake lastnosti in po teh lastnostih sta dvojčka.
Nedavno je "zastopnik" delavstva pri Brooklyn Rapid Transit kompaniji izjavil, da so uslužbenci pri volji sprejeti znižanje mezde za dvajset odstotkov. Detajlira-
nih vzrokov ni navedel in zaradi tega ni jasno, all so de-	....... ^____^_
lavci napravili to "prostovoljno izjavo", ker žele, da s svo- ¿^^kaV je doto. <5 je "po-jimi družinami vred trpe še večje pomanjkanje, ali zaradi tega, da bodo železniški magnatje prejemali še višje in mastnejše dividende.
Komaj je bila ta Izjava povedana v svet, se je oglasila tudi Interhorough Rapid Transit kompanija. Uvedla je gibanje za zhižanje delavske metde, čej>mV ima svojo pogodbo s svojo kompanijsko unijo še do januarja. Kom panija ni seveda rekla, da se mora mezda znižati. Kaj takega kompanija ni rekla, ker to bi bilo preveč odkrito nasilje, ampak poslužila se je svojega orodja — kompa-nijske unije.
Kako se bo to zgodilo je lahko uganiti. V odbor pri kompanijski uniji so izvoljeni le zanesljivi kompanijski ti tiholazci. Poleg njih ima družba še veliko vohunov, katerih naloge je tako obdelati in obvladati delavce, da se izrečejo za znižanje delavske mezde. Z drugimi besedami bi lahko dejali, da je stvar bolj razumljiva, da bodo kompanijski špijoni priporočali, da se naj zniža mezda. Naloga teh vohunov je demoralizing uslužbence, da so nesposobni za odpor proti znižanju delavske mezde.
Uslužbenec, ki bi mogoče prišel do spoznanja, da škoduje samemu sebi, če se izreče za znižanje mezde in svoje spoznanje pove na glas na seji kompanijske unije, t se seveda postavi na cesto.	. ■■
Kompanijske unije niso drugega kot orodje korpo-racij, da ložje izkoriščajo delavce in da te Izkoriščanje pobarvajo tako, kot da ga delavci prostovoljno zahtevajo in ae toliko bolj čutijo srečnim, kglikor bolj so izkoriščani.
Nekateri mislijo, da je bolje za delavce, če imajo kompanijsko organizacijo, kot če so neorganizirani. Delavci, ki tako sodijo, so v zmoti, kajti delavec, ki je član za kompanijsko organizacijo in se ogreva zanjo je podoben obsojencu na smrt, ki sam izteše vešala in si da vrvico okoli vratu, čeprav ne mara umreti na vislicah Bolje je za delavca, da je brez organizacije, kot da je organiziran v kompanijski organizaciji, v kateri odločajo kompanijski tiholazci in vohuni, ker podjetniki ne morejo farbati javnosti, da so se delavci prostovoljno izrekli za znižanje mezde, podaljšanje delavnika in dnige lzkorišče-valne metode.	» <
kazalo pri Štsvllnl udeležitvi ro jakov tega pogreba, pokopan je v Ork Hill pokopališču. Gary, I rift. V imenu fruštva se zahvalim vsem znancem, društvenim člaftom, kateri ste ae udeležili pogreba in pripomogli do vsli-l iisl IH-tiil sprevoda. Pokojnega bratom In aestri iskreno aoAalje; ti neporabljeni Frank pa počivaj ■miru. — Predsednik društva.
Pokojnik ni bil član nikakega podpornega društva in je M v splošnem, kakor «den tistih, ki šo mnenja, da človek potrebujo sa mo za danes a jutri niš. Premožc nja ni imel In pogrebni stroški sa plačajo iZ premogarskega pomožnega fonda. Bil je v Ameriki prH bližno 20 let. samec star od 48 do 50 let. Doma je bil is vasi Cc« fcnjlce, Župnija Sv. ,puh, kršk okraj. Kolikor je meni znano ima v stari domovini brata in sestro ter dve sestrlčnl. |Zel<> dobri gospodje so pri tu kajšnji 11 Pittdburgh Coal Co/ Naznanili so pam, da imame 6e čast do 24. junija* biti v njifco jami pri kopanju. 25. do 27» da spravimo še ssdnji nskopani pre mog na površje In pustimo jamo v redu, počivati za nedoločen
čas.	. 1 v ' ■
S tem je povedano, da je pri naa ves oforat vstavlje še nakaj baaov je. ki delajo pri vodnik sesal k ali. Ljudje se prašujejo med aeboj: MKam Šel ti t Bog ve. če bomo splet še kje dobili kakega dela." V bliž njem Broghtonu še nekaj obratu jejo premogorovi In je tudi precej naših tam delo dobilo; to ne pomaga, ker delo je po le od dane« do jutri. — Zares^do-bre čase Imamo. — Anton Sotler.
SUMLJIVA ZMERNOST IN SKROMNOST.
V Indiji mora biti položaj drugačdn, kot ga slikajo svetu oTicijelne in neoficijelne brzojavke, kajti brzojavka iz AUahabada, Indija, pripoveduje, da Angleži niso ošabni pri občevanju z Indijci. Rraojavka pravi, da je lord Reading, indijski podkralj, pojasnjeval svoj sestanek pri obedu Chelrilrfordovega kluba s Mahatma Gandhijem, kar je povzročilo, da braU Muhamad Ali in Saukat Ali ne bosta podžigala k nasllstvu. Podkralj je ob tej priliki dejal, da brltaka politika v Indiji ne prizna plemenskega povzdigovanja. Idijca es ne sme nikdar ponižati saradi toga, ker je Indijec.
To so selo skromne besede ia ust podkralja« kakršne se redkokdaj slišijo v IndliL V prav te ponižne In skromne besede govore, da se nekaj kuha v Indiji, kar se skuša ost* lenm svetu prikriti.
-
Oary, Ind. — O delavskih raz merah ne bom poročal, ker so |la-bc, kakor povaod po drugih na «eibliiah Amerike. 8poroči#| i nam šaloatno vest, ' ds 1 štvo ""Nova svobo»laM« vSNttM Izgubilo dobregs Franka Zganjarja. BU je lepil molki dobi etar 30 mračil se mu je bil um. Dno 28 maja ga je meatna oblast p^slsls v bolnišnico Lasen Pari. ind. BU je tam samo dva tedna, ko je pri šel šmtojav, da je žganjar me tev. Pr|peljall «mo ga aem In videli na njegovem telesu več sna-m>nj. kakor bi bil v k«,ki bitki. Maj se je dognslo. ds j« m Zganjar ubit Uprava Ulnlšitfse ja sporočila, da ss je bU atajpel
Priče .izpovedujejo ¿zelo ugodno sa obtošanoa.
Pusblo, Golo. — Na shodu dne junija, ki ae je vršil pod vod stvom "PueMo Jugoalav Reliefa' ;ie bila obča želja udeležencev, da se naprosi slovenske in hrvat-ake liste v Ameriki, da nam za nekaj čtea odstopijo nekaj pro štora v listih za .poročila o delo vanju tega odbora.
V odbor ka poročanje v liste so imenorvani «sledeči rojaki:: Va lentin Stalik, John Germ. John Butkovič, BVank Bupar in Dau FredoviČ. Naloga tega odbora je, da enkrat na teden natanšuo poročajo o delovanju P. J. it.
Na shodu dne 26. junija se j'J sklenilo, da se bo vea nabrani ¡de nar po P. J. R. porabil izključno e sa«bd povodnji .prizadete rojake. •
J. B. prosi vse zavedne rojake širom Amerike, da ustano vijo svojo lokalne odbore (stične onim v Joliet Illinois), kateri naj pobirajo milotjare, jter"delu-qjo skupno s P. J. B.	•
Rojaki TK>magajte svojim ro jakom trpinbm, ker le, od vas smo odvisni. I?*
Akoravno je minulo Že 4 tedne od strašne katastrofe ,žalibog ¿e do danes nismo slišali nobene be sode od zastopnikov Jugoslavije Morebiti je slavna srbska gospo da v Waehingtonu pozabila, da Živijo v Puetolu Jugoslovani, ka teri so svoječasno poslali marši kateri tisočak, ter z veliko vne my delovali za uj^linjenje slobo-dne Jugoslavije.
Kje ste vi zastopniki našega naroda sedaj t Ali ne boste po-rabili sedaj svojega apela, ko vafl narod rabi pomoči. IČje ste? P. J. R. prosi ysa društva in
mamesnike ako v M*ju ae-zaupajo temu odboru, naj posije jo svoja morebitne doneske na ravnost na glavni odbor svojih organizacij. . ' r 4 P. J. R. želi in prosi yse, da se 4tar najibolj potrudimo, ter čim več naiberemo za reveže v Pueblu in okolici in to Čim hitreje mogo* čs.
Do sedsj nabranega (\enarja komu jetyoslan ali nabran jat^ Narodna Hrvatska Zajednlca, Pittsburgh. Pa. $2,000.00. Hrvat aka zajednica Chicago, Illinois. $2,000,00; Slovenic Publishing Co. Ns York, N. Y., $331.00; V, L. Chukovich, Denver, Colo $100.00; lev. John Pershe. na bral v Kansas Cityju, Kans. $45.00; Ref. Anaelm Muren, nabrano Bethlehem, Pa., $31,001 Vinko Vuk, predsednik NllZ, Pittsburgh, Pa., $25,00: vIgnae Dolak In darovalci. Bhvaibik, M Inn. $24.75; Rev. P. Benj. Sno; nabrano New York $18.00 Prank Tusar. Irwin, Pa. $10.00 "Srpako podporno društvo "Pri bočevič" št. 61 Duqueane, I»a $10.00; Anthony Lukas, Calume Mick. $6; Matt. Medic, Ramah, Colo. $5.i Monehilovkh Bröl Ibers. St. Louia, Mo4 $25? Prank Rosinger, Ssrtell Mlnn. $11; "Prljstclj" Milwauke, Wis. $1 Puclblo, Colorado, dne 28. 1921 Za P. J. R. ar. Bradovinac pred sednik, Peter Oulig tajnik. Prank Orahek blagajnik.
ivni tožitelj je pričel z «ovo potezo.
NJO SE JE POTEK OBRAV-HAVE ZAKASNIL.
Dedham, Mass. — Javni toži telj Frederick Katzman ja a avo-■potezo na 26. dan izravnave proti Saoeu in Vansettiju zakasnil potsk /obravnav«. Hotel je, la se sprejme proti Vanzettiju do-laz, da je že bil spoznan krivim mt>ar»kega napada. Če bi ao dovolilo. da ae kaj takega prodloži porotnikom kot dokaz, tednj bi tak dokaz bil zelo velika abre menitev Vanzettija.
Policaj Joaoph ShMlng Iz VW moutha je bil zaslilau kot priča. Pozvalo ga je zagovornifitvo. da pozna Vanzettija že akozi več let iot miroljubnega človeka, ki živi po obatoječMi postavali. Katz-mah je ¿akoj skušal Razveljaviti policajevo pričadje, «ieš, da je vedeU da je bil Vanzettl »posnan krivim zaradi poiekufienega ro-parske^a napada v Bridgewater-ju, in da je zaradi tega ^edel,'da Vunzetti ni^seba, ki Živi po obšlo jeeih postavah.
je sodnik Thayer odločiU d* ne bo dovoljeno omeniti Vanzettije-ve obsodbe. Zdaj je pa Katzman vztrajal, ko sta ibila pozvana kol priči policaj Shilling in mrs. Al-fontda Brini, ki sta bila zasliša na že pri. prvi Vanzettijevl ob ravna vi, da se sprejme Vunzetti-jeva obsodba kot »pričevalo nje govc nravnosti.
Za govorništvo je odločno na stopilo proti zahtevi javnega to-žitelja. Sodnik Thayer je stvar vzel v pretres in je suspendira zasliševanje prič. Jasno je bin povedano na konferenci zagovor-nlkov, toflteljev dn sodnika, če bo Katzman zahteval nadalje, da ae sprejme kot dokaz obsodba Vanzettija, da bo zagovorništvo zahtevalo, da se «a vsakega obto ženca vrši obravnava posebej.
Če se kaj takega dogodi, da se prejšnja Vanzetttfeva obtožba iz razi kot doka«, tedaj ima govorništvo pravico zahtevati
tednov kasneje je pa cital. dal ^^H^^ffll^eiti i, 'lymoutha bil (^dolžen tega hu-dodelatva. > aiuettijeva ja»,l.,|u je bila tudi v liatik.
Roaen in Vanzetti sta Šlu v ki. , šo mis. Drin i je ve, da.oceni vred! nost blaga. Mrs. Urini je tu ^ poved kaaneje potrdila kot ptCl To je storila tudi njena hči Lete. vre. Angello iinžbone je pri^ da je na 15. aprila kupil ribe od Vanzettija. Malcolm Carl, e pleskal popoldne datuma eoln. VanzeUi je pa pri-Šel po-poldne okoli dveh in j,. voril z njim. Pogovarjal se je z njim skoraj pol ure. Ufitk Oe«. «ik, ki izdeluje čokM, ae spomi. iijtt pogovora Vnnzet^ija m r,u. "a in tudi pleskanja Solna, n, . minja ae pa datuma, tpda pozi. tivno ^e, da je bilo nekejfa dne spomladi. ' -T;*-
Več prič je razveljavilo rri^d-eanje mrs. Lola Andrewsove, ki je identifieirala ^aoen kot d«.-voka, ki je ležal pod avtomobilom pred tovarno Slater in Mor-rili kompanije. Policaj Gear« Fay iz Quincyja, ki je bil pozvan njeno «tavnovanje, ker jo je napadel neki 41ovek pod^-n mornarju v toaletni sobi, je pri-čal, do je vprašal mrs. Andrew-sovo, Če- je ta napad V kakini zvosi z aefro v Braiatreeiu i^ če
Kinalu po otvoritvi cAravnave je napadalec bil podoben katere-
mu nesnkncu, ki jih je videla pri avtomobilu. Dejala je, da ne m«, ro tega povedati, ker ni videla notbenega v obraz. & vi,', fäft 1 Alfred LeiBarcrue, časnikarski poročevalec Jo je tudi kpraševtl ravno tako. A izpraaeval jo je tudi Harry Kurlansky, po poklicu krojač. Ko se je mrs. Andrew« onesvestila na sodiäeu, je ixjavi-la. da se je onesvestila zarndrte ga, ker se jI' je zdelo, da vidi med poslušalci obraz tistega, ki jo j« napadel. Toda Kurlansky je izpovedal, da mu jo rekla, da se ie oncffvestilaf ker se je sbala zauo-vorniitva, ki je odkrivalo njeno preteklost. Bala se je, da pride v javnost doživljaj, ki «a ie imela z mr. Landersom. Po izpovedi Kurlapakega je-Landers morna-k»ki častnik.
vsakega possbej obravnavo, ker -^ J ^¿Warated Press) prihaja pravica Siwcn v ne v ar- JÏ M*a«maajrrsssj.
nost zaradi takih izmlnih doks zov. To je pslhologlčna potez^, ki pokazuje, česar se javno tožltelj-stvo, poslužuje, da bosta oba italijansko delavska organizatorja
s nekim drugim uraobolnlm in je psi teai dobttrtake poškodbe, da t,lf<,nUH ja podlegel, žaloatno nadanrsfto i ma m o^ po tek bolnišnicah, da ae umobolnl bi je jo dni« drues*.

Pokojni Je bU wamaki. r.vjon, v Vlrginlje Vam priporočamo, da Ljubljani, kjer sapolta tri brib «eotro in ta enega brata. Da j< bU pri vseh priljubljen, a« je do
mm M
LIBTNIOA UREDNIŠTVA.
T - ■ i	1
Stevs Malenšek. Crssted Butte, Colo. — Kolikor nam j« znano. U-lds "Jimmie Higgins»' v knjifd. kstoro izda Književna Mstiea S N. P. J. — Drugih dveh knjig (The Call of Carpenter in Voie©« from Busala) ni v alovcnščinl.
"Jimmie lliggina" v sngleškem originalu sa dobi pri pluatelju. Naalov : Upton Sinclair, Paaadena
Gle<fc doplaa s dne 29. junljs rsdl onega . članka iz Za pad ne
ga pošljete r «vrbo priobčenK Dosedsj ni«mo še tdčeasr prejeli
spoznana krivim. Katzman bi rad pokazal, da je mrs. Brini profesionalna priča za Vanzettijev al-libi na šest razliihiiK dneh. On jc pa živel na njenem domu štiri leta in videla ga'je večkrat, skoraj vsaki dan.
Javnost je Izvedela, da jo imelo izagovorništvo opraviti » fi nančnimi potežkočami skozi 48 ur. Časnikarji so videli, kako so priče stale okoli sodiičnega poslopja'in čakale, da prejme io kar jim gre.
V tej krizi sta prišli na pomoč Elizabet h Glendover Evans Cerise Ca rman Jack, aktivni Cls niej Novoangleškega odbora civilno svobodo. Mra. Evana telefonirala upra^teljem njenih dohodkov, in vsaka od njiju je dala sto dolarjev. Poleg jc še t« lefonirala, da naj upravitelji da jo vsak cent, ki ga ima dobiti. To je zopet prineslo «to pfctdesH do larjev, kar je zadostovalo za ome njeni dan.
Opaziti je bilo, da omenjenega dne niso bili stenografl in stroj ni pisarji več na sodišču, ker ni so mogli prepisati sodnijskega za pisnika za zagovorništvo. Jo pe bila seveda nesreča sa zagovor-ništvo, ^er otežkočujc njegovo delo. Treba je analizirati izpo vadi prič, kar je pa težko delo, sko zagovorništvo nima zapisnika. Vse delo zagoVorništva sa v takem slučaju omejuj« le kratke beležke.
Josepfc Rosen, krošnjar s vOluo, j« pričal, da je bil 15. aprila t. I v Plymouthu, ki se nahaja pet in trideset milj proč od Braintrrc. ja. kjer je bU izvršen ropkr«ki u-mor. Povedal je, da je omenjenega dne prodal Vanzettijn kos blsgs s luknjo v njem. Jsvnl tožitelj Katzman je skušsl spravili pričo v konfuzijo na ta način, d« ga je vprašal za datume stvari, ki so bre« pomens. Tako je hotel prrizkuaitl tudi spomin priče. Priča s« je zsmotsla v nekatere te reči, toda njegova izpoved glede petnajste** aprila ¿e o^ala neomajna. Sj>ominjal ae je, kaj je tega dne prodal, ker je čltal v i Whitmanu vesti o umoru. Nekaj
na
—	MOokovski biro Mednarodnih rdfcčih strokovnih unij poro-ča, da je 16,900,000 inozemskih strokovnih delavcev že priključenih k tej hiternacionall^v \ , i
—	Strokovne unije v Avstraliji so ustanovile svoj informacijski biro. ki se nahaja v Sydneyu. Bi- ( ro zbira in objavlja vse podatke ; iz delavskega gibanja, ki zanimajo delavsko javnost. Podatki so na razpolago tudi delavskim or- j ganizacijam v Ameriki, Angliji. Nemčiji in v drugih državah.
r~ U Lonidona -poročajo, da je Prank Hodges,, tajnik Zveze ra- j darjev, itjavil, da bodo nidarji S veliko večino odobrili najnovejši aporazum z lastniki rudnikov la se vrnili na delo dne 4. julija.
—^ Samo sedem globokih premogovnikov obratuje v Kansasu.
—	Okrog 7000 delavcev pri koksovlh pečeh v Connellsvillu, Pa., je zopet prizadetih, ka je ^ družba le drugič letos znilsla mezde za deset odstotkov.
—	LokOmotivne delavniee v Springfieldu, Mo., ki so počival« od 1. januarja t. 1., ao zopet pri-čelc obratovati. Okrog 900 delav- j cev je dobilo delo.
—	Železniška delavnice Dela-ware k Hudson Ca. v Albanyju, N. Y„ so ponovno odprte z 2000 delavci. Delavnice so počivale šest tednov.
—	Uslužbenci eestnoželezniike družbe v Daytonu, 0.t ae priprav ljajo ns stavko. Družba noče priznati unije in grozi snižati mexde za 27 odstotkov.
—	Mornarji v |Avstraliji so U-vojevali okroglo dva dolarjs in pol povišanja plače na mesec.
—Sodišče v Minneapolis« js zdalo^indžunkton" zoper unij-M»;; tiskarske delavce, ki so v stavki. Stavkarjem^ je prepoveds-no razpostaviti atavkovne strsže.
DVA LETALCA STA PO» SREČILA.
I/ITUV.II .
OaL — Dva kul aka kadeta Harold B. Pcagee. i« nimi Cityja, Mleh. In Jo*n>h Weatherby. is Fort Daria. Tek-«a«. «ta «e danes «mrtno faoeare čila. ko je njihov zrakoplov v bil-»nI VUslije 000 milj južno ed ts pmlel na zenlje. Bila sta ravas na poletu proti

wn ny luí i «■piiy*


Ameriške vesti.
PAPIGA OA JE EftflTT.A NE PMJBTNEOA PRENOČIŠČA.
Obicsgo, ni s- "Eruk, ruk 1 Dum ^fant! HukhT Ruk, ruk, rnk " '*
tako jc kričala papiga v zgo njem nadstropju, kjer je bila htanjeo* zakonska dvojica Jfcal JohnHonova, ki jo odšla na poči niee iz racata. Stranka zdolaj (»ogledala, kaj se godi in zal papiga kriči. Videla je nekoga. I j<v plezal na mostovŽ. Obvestila Je hitro policijo, ki je prijela nf-rnanca in ga odgnala na policijsko postajo.
Dozdevni vlomilec je na postaji povedal lajtnantu povest, v katero ni hotel verjeti izkušen poll-licaj. Pravil mu je, da je brat Johnaonorve soproge in da zakonska dvojica naročila skrbi v njuni odsotnosti za narčke in papige. Lajtnant ga 4>ekaj časa poslušal, na kar mu • rekel: "Prečej je vroče, ne nad guj me s takimi pravljicami, ker ne verjamem vanje." Fant mu zatrjeval, da je kguMI ključ da mu ni kazalo drugega, kot dh 1 je moral »plezati v sobo. Ko je rrtladenič videl, da mu vsi ijgo ri}lne pomagajo, je pagovar, 1 da naj ga odvede v sestrino
ie brat mu ie l. ušf za ki-
I
rovo-
5
no vanje in da bo papiga dokazi- -do leta 191«. Stasič je' bil vee čas
je bil zaslišanja zelo hladen ln je pri-znal. da jc prišel db šestih zjutraj naravnost iz Novega Sada s na
la,1 da ni vlomilec. LajtnaÄt _r i radoVeden in sedla sta na avtd-motfl
11
Inozemstva
Fašistični isgredi v Italiji. II Rim, 6. jul. — V Sestri Ponan te Pranooai in Nemd SS pobijajo v

blizu Genove so bili Včeraj krvav izgredi med: fašieti in *aoeialisti
remonij v spomin na padle vojake
v zadnji vojni iA pri tej priliki so ubitih v izgredih v Beutheng, fošisti izzivali delavce. Fašisti so (Jörnja Ölestjs, ko eo ententfle vso nreifiiiio nnA niiU<»ali iuwl»nlc ,v.»ta ...<u||. .mm*» Vm»...,«! —.
vso prejšnjo noč oblegali poslopje socialistične stranke. ^MÜih
te nekaj o atentatu na Ale ksandra.
• BelgVad, 28. jun. — (Uradno poročilo po lnfortn. biroju SilS v Washingtonu). — Danes zjutraj jo bil storjen poskus atentata na življenje princa reoenta. Ko se Je Aleksander vračal v svojo kra-ljevsko palačb po končani prisegi na novo ustavo, je neft moški z iraepom Spasoje Stasič, lobosli kar is Novega Sada. vrgel bombo .vanj. Bomba je eksplodirala prej, prodno je pedla na tla in regent je bil neranjen, toda ranjenih je bilp osem drugih oseb v bližini ib dve težko. Policija je s pomočjo množice takoj prijela atentatorja, ki je potegnil revolver, toda bil je takoj razorožen. Preiskava je našla še tri bombe v njegovi posesti. Izpovedal je, da se jc med vojno bojeval v Dobrudži ln po-eje je bil v Rusiji, kjer je o*al
uoal eo je so ki- in o mol-o njili dr
čete zaaedle mesto. Pranooai
*	»i l i na čelu. čet in sa njimi l-akali Angleži Prebivalci ao
•	ali, dokler so žil mimo Francozi ,d očim so Angiežo spre* jeli s huraklici ln jih obsuli s cvetlicami. To je razkačilo Francoze in njihov poveljnik je ukazal množici ,da se naj razprši. Tedij ko počili streli • in poveljnik je padel mrtev. Sledila je spi bitka, v kateri je bilo ubitih I več žensk in otrok. Francozi vzeli župana, podžupana in dv set odličnih meščanov kot talce.
4'Rift, ruk, ruk," je zakričala menom. da Ubije kronprlnca. Re-
papiga, ko je vstopil lajtnant.
"Hello, Polly," je mladenič pozdravil papigo.
"Hello, Bd," je odzdravila pa-piga, kajti mladenič se je pisal Edward Peterson. .1 Lajtnant se je pbpraskal za u-šesi in rekel: "Ej, fant, zdi^ s*, da te ptica .pozna, toda mene* n*?
boš--"in obrnil se je proti
j>apigii 44Hello, Polly."
MOdlasi v pekel," jc odgovorila papiga. Lajtnant je obetrmel in rekel: 44Well, zmagali ste. verjamem, kar ste mi povedali."
-vrt
BOLAN JUG06L0VANSKI DI-m «V^toJAHOMOIt
Ohicago, nt — Potrtost, ki mu je legala na dušo v, tei neznosni vrdiSni in «poznanje, da ne' bo nikdar več zdrav, je bilo preveč za Slavka Srepela dijaka 21 let. Ustrelil se je in tako napravil samomor v stanovanju svoje sestri-čne m rs. Oolc Biankini mi 4728 VVoodla^n aveniji. ' Samomor je storil po vožnji t avtomobilom po bulevardu. kjer je bil v družbi Branka Lazarovi-ča generalnega konzula Jugoslavije in gospe Antonije Biankini.
Srepel jo bil Podvržen tuber-kulozi.
kel je, da prej že ni bil v Belgra-du in ne pesna nikogar v meatu. Brez vpražanja je izjavil, da je sam izdelal načrt ta napad ln nima sokrlveev. Policija pa no verjame njegovi izpovedi in preiskuje njegove zveze.
Cerkve postajajo prasne v j Nemčiji.
Herlin. 24, jun. — "Gott m\t uns (Bog s nami)** ** voč gesto repUMlčanske Nemčije. "Bcrlindr Tageblatt" bridko toži. da lju4* je zapuščajo Boga hi trumoma is* stopajo is cerkve, in sieer prot filmÜ. katoličani in židjo bre razlike. Omenjeni list plže: "Med tem ko je cerkev Izgubile na d#-želi le malo veritfkov. se brezboj-tvo silno Širi v mestih. Število Židov, ki zapuščajo sinagogo, m podvojilo izza vojn». Največji vzrok, da Nemci odpadajo od oo?* kve in sinsgoge, je vedno večji cerkven davek."
Na Slovaškem js zastavkalo o-
krog 10.000 poljedelskih delavcev. Ker se je zgodilo ob časU žetve, je pričakovati, da prodrejo a svojimi zahtevami.
Premirje na Irskem?
DuMin, IrskA, 6. jul. — Tu ki; poroča, d« eo ae sinfajnoveki vodi tel ji, ki ao bili zadnji tfcden izpuščeni iz zaporov, aedinili za premirje t konferenci »s roditelji Kakšni so pogoji pre-_ ^ Se ni znano, ali smatra se» da še bodo dali Kinfajnovci pogovoriti in bodo pristali na mirovna pogajanja na temelju dominijske orme vlade, to je da se bo Irska ia ta način vladala kakor Kanada.
VeUk gogdsl polar ▼ Kanadi.
Cobalt, Ont., Kanada, 6. jul.— Silni gozdni požari, ki divjajo ob železnici Aigoraa Central, so ij-niftll mestece Milwood ln mlljO-no dolarjov vrednosti lesa T že-stih različnih krajih severnega Ontarija razsajajo požari. TdVsr-ne sa papir ln obširni kmrekovi gozdi so v nevarnosti. Kolikor jc do sdaj znano, sta zgoreli dve o-sefoi, toda na stotine ljudi, naj* več delavcev v šumah in papirnicah je izgubilo domove ln drugo met je. Velika suša ln vročina
* POÉTNI
CENZOR JB DELU.
fiB NA
ffitr York, N/ Y. — (Feder. Preža). — Tukajšnji poštni oblastniki «o ustavili številko lista "Néw Yorker Volkszeitung" s dne 22. iunija. Dotična številka "'se ne Ate odposlati po pošti, i"'dokler ne pride končni odlok Is »t Washington*. ; Kljub izjavi gene '^•Sfilnegft poštnega ravnatelja Hay sa, da je poštna eensura končana, nočejo oblastniki povedati, zakaj je bfla izdaja lista pridelana. j
TATOVI NIHAJO BPOÍTOVA NJA DO OKRKVB.
OhioAgo, ni — Ko je župnik McCarthy, kateremu je poverje na fare sv. Imena, spal sladk h AS je naenkrat prebudil zvonec, ki -mu je naznanjal. da so tatovi eerÜH. Pesvsl je te dva tovarižs in odšli so v cerkev. Tsm so vi deli necnanca. Id je klečal pred bUgAjno s mslo svetilko v rekk ifiTjo skušal odpreti. Neznanec jc ugledal preganjalce ln pričela je gonja. « jc trajala pol ure. Na poüei*kl postaji je neznanec de* jal, da ae piše Peier Dorncy in . da prihaja Iz Bostona. .
Bleski Nemei ubili francoskega majorja.
London, 5. jul. — "Daily MaU" je prejela vcat, da so nemški pre-dvslci v Beuthcnu, Gornja Slczi-a, priredbi sovražne demonstracije proti francoskemu bataljonu, ki je prišel v omenjeno mesto po odhodu Poljakov. M>d demonp st racijami je neki Nemec ustrelil francoskega majorja Montlltraa. Morilec je pobegnil. .
110,000
INOZEMCEV WAUKEEJU.
Milwaukee, Wie. — Po urad-poročilu hiroja as ljpdsko št «'t jo ima Milwaukee 110,068 prebivalcev, Id eo bili rojeni v
inozemstvu Po narodnosti ee de-> kot sledi: »¿76 Nemcev, 23r 060 Poljekov, 7106 Roeor, 8999 4 4 Avstrijcev " la 4609 Ogrl :
(Omenjeni "Avstrijci" eo ne* dvomap ßloteaei, Hrral>e in Sr bi)
Nemčija je hlAdnn napram kon-čanju Tojne^» Amertco. i
Berlin, 5. jul. —Nemčija jc pre* ela vest, ds je predsednik llanl-ng končal premirje, ki j« trajalo dve leti in pol, z odkritim vese-jem, toda opaziti nl najmanjših manifeetaclj. Zvonovi so molčsll, parne plščsli niso tulile in niti ena ¿astava ee nl pokazala. V u-radnih in privatnih krogih ae izraža zadovoijnost, toda nemška vlada še ni jeenem, kaj naj stori, ko prejme uradno obveatllo iz Weshingtona, da je vojno sta* nje končano. Ker Nemčija nl nikoli napovedala vojne Ameriki, nima zdaj čeee odpovedati.
Ameriški zastopnik Dreeel v Berlinu razobeel ameriško zastavo na poaUnlškem poslopju kakor hitro prejme oflcljalno navodilo is Wsshingtons, da j^ Harding podpisal mirovno resolucijo.
Il ----- .
Mirovna pogAjMjA AA Irskem.
DtiMin, Irska, 6. jul. — Gene* T MIL ral Jan Smuta, ministrski pre«l •ednik Južne Afrfke, je natihem dospel v Dublin včeraj in konfe-rirsl s De Valero, (Jrlffitbom In drugimi siniajnovskiaU voln lji Njegova misija še ni znana javnosti, toda selo verjetno je, je prišel v imenu angleške vlad. kot
I Običajni napadi irskih sinfaj-novcev so včeraj ponehali in sdi sc, da je premirje že t veljavi
Gornji Slczi ]i
izgredi med fašieti in 'so< lalisti Berlin«6. jul. ^ Več francoskfti Izgredi ao nastali valed nekih ee* vojakov med temf neki maj4r
in nemških civillatov je bib
nalno se raspravlji^ol tragedije življenja. . .t
Preil poro^itkl stoji mlad člt vek, morije matere 1 Rkjko llra-stuik je na nečloveški naMn umoril v Poatojni svojo mater Mart jo; udano s alkoholu. Cinično je brez vsakega kesa priznal grozno ,p dejanj* Porotniki so Soulasno potrdili krivdo umora. ' Bajko Hrastnik, ' produkt vojnih ras mer in vojne vzgoje, je bil obso jen na 14 let težke ječe. . . Oče ■sorodniki so joksli. . 5 Dan tatov", tako je narzval državnik pravdnlk porotne ras* prave dne 15. jun. Pred porotniki so se vrstjll razni tatovi; vlo milei in žeparjl. Prvi Maks Oliv je bil obsojen Aa »tiri leta, težko ječe. Ker je ukradel kmetijski družbi na Turjaškem trgu pisal ni stroj ln ga prodal ▼ Zagrebu sa 1000 K. — Daljo dva mlada tatova žeparja: 14letni Frane Fiat z obsojen ns dve leti ln njc-g«»v srsUfler Jože fctlns ns dve ln pol leti težko ječe, ker ats i t Se groba napravila v1 Slovenijo žoparsko turnejo. Francek je krilato govoril: "Žopantva so me naučili dečki v Zagrebu." —
globoke
GLAVNI STANI :ak»749 »O. LAWNDALK A v«, CHICAGO, ILLINOIS. IsrršfTalni odklgjh
UPPAVNI i
Italijanski ' sakoni v laUi^ki Benečiji. Izšel je italijanski kra
jevski odlok, s katerim se italijanski kazenski in tiskovni ssko-nik razširja na nove pokrajine, hi sicer a dnem L januarjem 1922.	,• '' /f. i,
Nesreča v Trčovi pri «t. Petru pod Mariborom. V Trčovl pri St. Petru so 12 jun. popoldsn Cviklovi obirali črešnje. Pri dolu so bili zaposleni'posestnik Ivan Cvlkl. «dekla Marija Knecht ter par drugih fantov. Med tem časom, ko so ti nabirali Črešnje» ps ndkl sedemletni deček prinesel Is hiše Cvllkovo lovsko puško ter ee pričel z njo l*rgti To je o-pazil 17 letni kmetaki fant Bibič, ter mu jo vzel iz rok. da jo odneso zopet v hišo! Pri tem ns se je pušks, ki je biU nabita, sprožila in ves naboj je priletel v prsa dekle Marije. Id se je na mestu agrudila nezavestna na tlaj Obstreljeno Knecht je gos* podar odpeljal nemudoma v bo! nkbnleo v Maribor. JJHPf rudnikih Trbovelj si« premogokopne družbe. Zsd nji čss so selo številne nesreče iu nezgode v*isdniklh Trboveljski akc premogokopne družbe. Uprava te kapitalistične družbe pa silno zanemarja poneerečenee tako s humanitarnega, kakor tudi z zdravstvenega stsliščs. — Zna nih je že vel slučajev 1 Tako so 16. jun. dopoldne pripeljsll v ljubljansko javno bolnico po e nem tednu 18 letno rhdnlško de Uvako Matildo H mod i f is Retjs pri Tiin»vljah, ki jo je podsuin težka plast zemlje In zlomila hrb tenleo.
Daljna slika: "Velike tatvine Poljakovl tovarni Tovarnarju Polaku Je bilo konoem leta 1920 pokradenih mnogo gonilnih jermenov v skupni vrednosti 34,000 K. Samo neko no6 so odnesli trijfc aflsdi ljudje 26.00Q K vredue, štiri kolobsrjc gonilnih jermenov. Izrek porotnikoV: BudOlf »reve in, Anton Crnkovič sogla* sao krivs teh tstvin. Tretji Fran* •rOoltes — ni kriv a veČino gla-sov (8 :4). Sodba France Goltcs oproščen. Rudolf Preve bosojen na 14 mesecev iu Anton Crnkovlč na 16 mesecev težke ječe. In tako dalje. . . Danes se porotno o-bravnavo zaključijo. Porotniki ao Pollakovp žkodo eoMU pod 4000, a nad 400 KI—	^
■Jz«ubljenA Koroška — na boljša čase. V političnih bclgrajskih krogih govore, dg je poslanlška konferenca v Parizu odbila naš predlog, naj bi ao Koroška gra-niča pomaknila do Drave. To se sta' je zgodilo s ozirom da" 41 slabo sek stanje »mtrijake republike." — Koroško vprašanje s tem ni Izgubilo na aktuelnostl. Antsnta sama pravi, da trefea počakati >ljšlh časov." PM boljšimi časi "Vszumetl tiste čsse. ko de sntsnts k nam, ds nss povabi na klet — v Rueljo ali An-goro, tq Je vseeno. Vsekakor ti časi niso deleč.
Zakaj Korošeo ne umret Kot primer "politike prek» razuma", ki jo vodijo neki naši ultraple* nunski listi, vam podajamo naslednji zabavni odstavek ls srbskega ''Balkana:'"^«Nekaj ča-s a sem je, odksr so zsčcll kar nenadno umirati nsšl ugledni po-litlčsrjl ln dšplomatl ln to Js-kljačno Srbijaneit gg. dr. Pavlo-vič, A. Stojanovič, B. Jovanovlč, ttedaj M. Vesnič. Čudno' je, ds nenadna smrt ne mara popa Korošca, rep. RadlčA in dr. elične". - HvaU bogu, da ao "Balkan" in dr. elični v vrstah t letih, k) jih smrt nsjbolj mara! 1 *
600.00 DVB MAMAH! PO 160.00
Neki prijatelj resnice je pri Prosveti založil $100.00 e navodilom, da vsoto kiplečamo v dveh nagradah po *5o.(XJ osebi ali oee-bani. katere dokažejo sledeče i t ■f Glas flvdbode. glasilo H. K. P. Z. je iažlo pojssuilo gl. tajnika in blagajnika 8. H. P, Z. o vzrokih njunega steUftša a oaifom ue izvršitev odloka sadnje seje gl. odbora. kot sačetek izvrAevanja združitve v smislu aprejetc »družitve-ne pogodbe. Med » drugim
0Uk» Is
Pred ljubljansko porote v veli ki dvorani se kalejdoekjpično vrste zanimivi prizori is eoeialif rodbinske in družabuevImiNH Od spretnosti voditeljev tok predstav, od glavnik araožerjev
pnaci ▼	--. , prwaiaa« v>
posredovalec in je prinesel irskim mriti koméni _ .frkt. Klasične revolucionarjem mirovne pogoje. Hmuto Je prišel U Loodone, kjer m Že nrkaj dni rrži konference ministrskih predsednikov Is vseh kolonij Velike Britanije
^ nekatere rasprave po skik. starokopit nih metodah Ciljanje, klpeée in strs«tno, /l.«Tr.. grases in peklenski ne dohivets pravih intefpfttov. . . Kako be
a sprejemanje novih Č|ggor neki že združeni oiii|BKii
660X10 se izplača onemu, kater* neanenl. kdej je N. P. J. propo-Vfdale kakšni organizaciji spre-jemati nove Člane.
Urednik Glaa Naroda je v G, N. z dne 26. junije med drugim zspl-ss| "ln lahko bi se pripetilo to. ker se Je že, ds S« bo še 8. D. "T. Z. b ConemsfMrhs sellls nazsj."
i iO.OO se ieplaČA onemu, kateri nszneni. kdaj se je i. D, P. Z. me-rsla «eliti naraj ns prejšnje mesto
vlmtm Calaktr. ssst u. lbwiuau aw i. r». «i utrnm m»i«w« T«*. umk I
vmtK	«WiU. rs% Ci^i.».
roaoTNi ooeas* Hif ii^i Ifi^i
in*
f»»
VAMOVNI
• et
Nadaorni odbor: ser a, testa m
■A BISS S
Tiskovni odbor:
TfUH, Mm tei, u'■■».», r*.

>> ijogoai
A K?____________
imafa^rVii uuí^ÚMmTílL* * WAJL0V,t,
«i ljatvs in grvAai, m «e tu«j» a T^aSkva «. N; P. A, sser*se Se. Um 1 svsb g slauajn1žk IM i POSU m
fAM_______
va AIM SI----
IsmHA al t
me me Is v
Ljubavna drama pred 1600 leti. Is	j® prišla vest o ljuba v
niTOsml, ki se je odlgrsls preti 1600 leti. NDelsVol, ki so kopali temelj hiše, so odkrili stsr vod-hjsk, ki datira ls predrimiklh časov. V vodnjaku sto, blja kost-
njaka moža ln Ženo. Zraven kosti
V9Dr, J
sekire ls brona.
dva primitivna bodala ln

» F	1 ji-'-	' • ■
ODM9VI DET&Oirm fíON^OIJl, ,, '
,Nadalje vanje a 1. strani.)
kapitalističnim listom lažnjivu poročila s socUllstičns konvencije Tsko ns pr. jo bilo poročsno, da so nUkatori govorniki prvi 'dan Imenovali rusko boljšovike <4n»o-rilce" in sovj^te ,4vlsdo morilcev". Tega pa ni sapisal reporter, kl se mudi us konvenciji, msrveč nekdo drugI v "višjih krogih" omenjeno kspitalistično Čssniksr* ske sgentuii»
ltezolueiju J prilog BovjeUki Rusiji je bila »prejeta soglssno.
PEKLENSKE STENIQ»
(Pesky DevUs Quletu«) P. D. Q.
Ciporoženo od bolnišnic, irutb vsemu 'u k«.t asjboiiolrsdstv.rid
I ekonom lino in gotovo unlii bra mk« Ikods aa nohiitvu «ti perilu ves meróe», ta P .6. Q. UkoCi na uniči tu «h v«o h«)^o mríasápR -3 Ena Bßc Žkjilja asdostujs sa sn
«
Ci,
vort,
-n- st^otc» ščurkov,
■PHVirHKia
ill kstero
IT
ÄntlJI doseči vas
ÄTo<laja Buek Bsynsr D«g Co7 (AdV.)-
vaebuju _______S pomaga
lil
»o-j prii Economical
,f Public Drug Co., Iu
vaü txnam.
Povest Is življenjn trpinov x
slovenskih trpinov v Ameriki Vestno. Htsne s poštnino vred I1J6.
bioi/cnozijs, Vrlo p^učns knjigo, ki povs, ksko slohsrui človek ponsvljs v sebi rssVoj
vseh svojih žlvsjsklh ln dlvjs*
Šklh prednikov. S sliksmi. Ve-sano. B poštnino vred $1.60. Ob« kaj UrL hI se naročita obenem, aa tn dolsrjf poštnine prosto. Narošils sprejeme tsjnlk Knji-Ževne matice H. N. P. J. f Frank 2124 H. Orafrford Avs., k HL — Adv. .
■4—====
tAl bi tzvedtt
»"ijaa.djrje S. N>. J. prepovoíla- (ia nsslov i^jcgg brsta lUri Cer-
za naslov svpjegs 1 niča, doma is vssl na Ajdovec. P*4 š
„ Morava. ob*l-štlrimi leti se Js nahajal nekje v državi Minnesota sedal ns vem. 10«*. Prosim oenjo-ne rojake, če kdo ve sa njegov na slov, ds ml g* naznani« ako bo sam Utal U oglas, naj ss ml pri javi. Jas sem se preselil prod tre-mi leti is Montepe v Ksnsss. Moj naslov Je; Anton ftjrnlč, P. O. I. Hadley, Kana
(Adr. Juli
Boa 101.
raía somi mamj na i>rrj«njr mr...	------
za tem. ko je spremenila njen se- M—IIHWWH—
Do nagrad ie opravičen vea kdo, kdor more
naznanilo pod preti t dokesi. PM^MOiM IZVAJANJ IMAJO PRKDNOHT.
Prosveta pri<4»*l Ime in naslov stranke aH strsnk. katare dobile
Deklea aa M'Uio fosa<levna dokazila, se smatra omenjen« Sa ia izdane v Javaeet Iz
FRENCH LINE
Naw York—Havra—Parla
naravnost s izvrstnim novim Dsrnikom In ao ftelssniei
v Jugoslavijo
' S. S. PARIS
SS,700 lea 11.660 keajebe sNe
ODPLUJE
juiij« sr
la Asfaeta If. f

tre 4,4
Jt "^rí'^ím^lomr^m1*^
M
vsstl vsak daa, Ali ste naročeul
m tatniktiM
EMU. K1M, bMkir,
uSVL.i gr»^
iiiiiiiHiiliiif
DENAR

Alfharta so VSS uo*
m Ja-
PipAtlam« rskroes pi d/ansaegs
(pase) ^se potnike v žemovlae iti tž doqovlfis v A/ri#rlku.
NU. Mß )• mod
Skvtak Immijrut Buk
4M W. 23rd St, Niw York, N. T.
Kapital $100,000.00.
il ukUd
00.00.
I^OfOOO.
itti
^PJP
Vrabec dcfelan: Torej poletimo?
V Vrabci! BL*v Kaka poukmJI Glad je Klad! Vrabec s stolpa sv. Sulpicija.
pobožno. To je,' dragi sinko, greh — tod» glad jo glad».?4 * »-r. ii.rljtfl^ (Vsi lete.)
Vrabec doželan: Meni se zdi, kedar jc najslsb-fie ln lakota — da je dfežela vendar le ttidi dobra rrie&čanoml
' ■	/ I, ■■ M * ...'„ ''fr^Kp^f
Zopetni politični boji v Dublinu.
London, 19. junija. —Ipikor pfročajo sem dofila poročila, je bi-16 pri sinočpjetoi spopadu in sre dini mesta Dublina več oseb mrt-vth' in 15 ranjenih. V ; ^T3 - Raz streh ivt oken so Sinfajnov-ci streljali s puikami in revolverji ma oddelke vojaštva1 po cestah. Kakor se pripoveduje, so med mrtvimi tudi tri ienske.
Čke sp korakale skozi ©esto piotl večeru, ko je kočno padla bomb^ skozi okno. Zdelo se jc to za znamenje za šplofinl napad in kmalu nato se jo pričelo streljanje iz vseh oken. Vojaitvo «i j« iskalo zavetja, kje je le moulo, dokler ni polegel ogecj. Sinfaj-novci so se nato umaknili in >c porazgubili.
Dublin, 19. junija. — Irski republikanci so razrušili danes tri obreŽroe stražnice na severnem obrežjji; straže so bile pobite in postaje zažgane.	.... ...
Jsserski aa ja na Dunaju a brezprini.nio vnemo poglobil v «Indije. Učil se je tako lahko, da so se profesorji čudili ln ga' smatrali aa fenomen. Ob vsej reenobi, a katero ee je poevetil svojemu delu, so se mu nauki včasi adeli igrača. Ts-ko mu je bilo, kakor da je vse obujanje spomina, kjer js le ia etarlh čssov shranjeno, kar ali-U na predavanjih, kar čita v kpjigah. V laboratoriju ao mu 111 najbolj ssinotani eksperimenti lapod rok. kaker da ponavlja, kar je delal vsaki dan. Talki problead, ki so drage dijake odganjali od dsla, so mu hUi jaanl prvi hip.
r življenja ovojih tovarilov se Zorko nI udete-leval Med njimi nI imel ns prijateljev, ne aevra«. nikov. Nekoliko intlmnejli je bU le s Zdenkom 1» .Hodnikom, daal jettl U aaatuo starajli od nje« ga. Med "stareJbaJU" ga pravzaprav ni bUo Meti. Prilel je poano na vocutUftče in nIMe nI natančno vedel, aakaj. X Jezerskim ae je slučajno seznanil v knjlUH. ko ata se oba zanimala sa neko vodko, od drugih dijakov doeledno pretirano knjigo. V pomeaku sta spoznala, da baata v amialčem enako nagnjenje, pa sta aa pata« tudi vajemno poaečala.
Jezermko j« lasi pri jasno soba na reku e-najatega okraja. Pred okni ae je Urila le aesa-aidana plan ln Is se js nekoliko nagnil, je lehko videt geed. Včaal je M pel v ssesto ali pa do-mov. Toliko ftbanja ai je po resnem premisleku moral privelčltl
Neko eoboto j« bU sopet Pevodaik prt njem.
410-12 Sraitliold Street, Pittsburgh, Penn. Slovenski oddelek.	Slovenki oddelek
Naznanjamo, da amo odprli nai SLOVENSKI ODDELEK dne 12 julija, 1921.
iz razloga da bomo točno po*tr< glf nallm klijentom. Uradniltvo našega SLOVENSKEGA oddelka Imajo v rokah itvežbanruradniki kateri bodo talno in vestno atre-gli v korist alovenakega ljudstva.
Mi poliljamo denar po najhižjih cenah v vae dele sveta.
Prodajamo parobrodne listke sa vae črta. Denar naložen v naii hranilnici nosi po 4% obresti ^ Movenake uradne listine izvršuje izkušena oseba Nasvete in navodila dajemo vaent brezplačno.
Zelo bi naa vaaeUlo ako pridete k nam in aa sposnate z nallm poslovanjem, nal naslov ja:
410-12 Snlthfleld St, PitUbvgh, Ftu