Na obisku v KS Vodice
Kako iz začaranega kroga
ko se je naše uredništvo odlo-čalo za celovitejšo predstavitev ene od primestnih krajevnih skup-nosti, ni brez razloga izbralo Vodic nad Ljubljano. Poznane so po močni zastopanosti v kmetijski proizvodnji in nenazadnje po tradi-cionaino razgibanem kulturnem ži-vljenju. Tej nameri uredništva, žal okolišeine že takoj pri vzpostavlja-nju prvih stikov z nekaterimi pred-stavniki tamkajšnjega krajevnega samoupravnega življenja niso iz-zveneli najbolj korektno. Zato no-vinarju ni bilo težko dešifrirati di-sonanc med nosilci krajevnih funkcij, ki močno spominjajo na li-derstvo, osebno uveljavljanje in samodokazovanje. Ne glede na ta spoznanja, smo skušali objektivi-zirati razmere in izluščiti tisto, za-radi česar Vodice s svojimi krajani upravičeno zaslužijo pričujoči za-pis.
Poti zbliževanja
vodice so od Ljubljane oddalje-ne po stari cesti kakšnih 21 km, nova cesta pa jih je približala za dobrih 5 km, tako da je zdaj z osebnim avtomobilom prej priti v Ljubljano kot z njo vzpostaviti tele-fonsko zvezo. Za 140 telefonskih priključkov imajo namreč na raz-polago menda le 8 linij.
Krajevno skupnost Vodice se-stavlja 10 vasi s približno 500 gospodinjstvi, oziroma 2000 pre-bivalci, od katerih je blizu 200 gospodinjstev, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, kar 300 krajanov pa1 je zaposlenih v okoliških mestnih središčih. Precej prebivalcev je priseljenih, ki pa jih staroselci le
težko sprejemajo za svoje. Najbolj uspešna pot njihovega zbliževanja se je doslej izkazala, kadar so se lotili večjih skupnih akcij pri iz-gradnji infrastrukturnih objektov. Tako so leta 1985 z združenimi močmi zgradili primami vodovddni vod za potrebe vasi Dobruše, Do-rnice in Zapoge v dolžini 3600 m, ki je veljal 11 milijonov ddinarjev in so ga financirali skupno z dopol-nilnimi sredstvi Komunalne skup-noati. Skozi vas Repnje so asfaiti-rali cesto z vsemi odvodnjavanji ter infrastrukturo v dolžini 1600 m, zdaj pa je v teku gradnja ceste Vojsko-Gmajnica, za katero so krajani prispevali eno tretjino vseh potrebnih sredstev. V fazi gradnje je prepotrebna mrliška vežica s štirimi iežišči in prostori za pietet-no poslovitev od pokojnikov in bo hkrati sližila tudi za potrebe so-sednje krajevne skupnosti Buko-vica-Šenkov turn. Objekt bo veljal 13 starih milijard, krajani obeh krajevnih skupnosti pa bodo prilo-žili 20 odstotkov svojega denarja k stroškom investicije Komunalne skupnosti Ljubljana. V velikosti sedanjega bodo razširili tudi po-kopališče, za kar so si zemljišče že zagotovili.
Ribogojnica ali melioraci-ja?
Po besedah predsednika sveta krajevne skupnosti Antona Pod-borška pa Vodičane pesti še kup nerešenih komunalnih in drugih problemov, vsi pa so tako ali dru-gače povezani s kanalizacijo. Za-radi nje ostaja nerealizirana sta-novanjska gradnja 200 stanovanj
v soseski Š 14/1 po zazidalnem načrtu, sprejetem 1979. leta. V dolgem rafalu njegovih kritik se je znašla ribogojnica Povodnje, ki letno pridela le 6 ton rib, vendar ji je uspelo preprečiti melioracijski poseg v vodiško kotlino, s katero bi lahko pridobili 635 ha obdelo-valne zemlje, pravi. Ker ni izvedlji-va melioracija, tudi kanalizacija ni, brez kanalizacije pa ni mogoča stanovanjska gradnja in gospo-darski razvoj Vodic, je našteval dalje. Ni prostora, da bi zapisali vse probleme, ki so bili našteti in vse izrečene kritike na razne ob-činske naslove, zato menimo, da bi o njih lahko veliko bolj konkret-no s koristnimi rezultati spregovo-rili za krajevno okroglo mizo v pri-sotnosti tistih, na katere se nana-šajo.
Resnica je sarao ena
Čeprav po obsegu manjše kot danes, so bile Vodice pred zadnjo vojno kulturno in družabno zelo razgibane. Tu je živelo kar precej obrtnikov, imeli so 3 trgovine, 4 gostilne, sirarno, lastrto hranilnico ter močno društvo kmečkih fantov in deklet, ki je dajalo ton kulturne-mu in zabavnemu življenju. Danes je res tu devet obratov raznih po-djetij, imajo pa eno trgovino in en
bife, s katerima niso najbolj zado-voljni. Obstoji tudi rlekaj društev od katerih sta najbolj aktivna oba gasilska društva, društvo upoko-jencev in godbeno dmštvo.
Prva dva in društvo upokojen-cev svoje finance rešujejo samo-iniciativno, godbeno društvo pa ne kažc dovolj iznajdljivosti, da bi svojo ujpešnost tudi po tej plati realiziralo, pravijo domači pozna-valci njegove aktivnosti. Ker ima vsaka Ttedalja dve plati, bomo ob pr\" pr'i!v posebej obiskali vodi-ške godbenike, da bi nam sami povedali kaj vec o sebi.
Nekaj malega smo izvedli tudi o družbenopolitičnem življenju kraja. Za razliko od predsednika sveta krajevne skupnosti, sta tajnik KS Jože Kramar in predsednik dru-štva upokojencev, Stanka Hvale pohvalila aktivnost KK SZDL, ki je s svojo mobilizatorsko vlogo pri-sotna pri vseh izvedbah prazno-vanj, prireditev, volitev, referendu-mov, vaških zborov krajanov in po-dobno. Ce nekatera društva niso aktivna, je vzrok v pomanjkanju in-teresa Ijudi in v nemoči samoor-ganiziranja članstva za oblikova-nje programa delovanja, sta meni-la.
Ivo Osolnik