Skupno izobraževanje ob delu
V predelovalni agroživilski indu-^triji Slovcnije. še posebno Ijubljan-skega območja, že dolgo čutijo po-irebo po kvalificiranih delavcih, ki bodo kos skokovitemu razvoju so-dobne tehnologije, razvoju srrokov-no>ti in znanja, organizaciji ilehi in vse zahtevnejšemu vključevanju v tokovc trženja doma in v svelu. Potrebe naše občine. kjerimata svoja sedeža Žito in Emona, pa so vodile ludi Mercator k skupni akciji za izobraževanje agroži-vilcev.
Pobudo in organizacijo za pridobi-tev slrokovne izobrazbe IV. stopnje in II. stopnje strukovnosli za poklice peka, slaičičarja, testeninarja. kondi-lorja in rnesarja je podalo Žilo. To jesen je začela Srednja agroživilska šola v Kamniku izvajali program izo-braževanja, ki bo trajal 16 meseeev. Udeležuje se ga okrog 30 kandidatov. IV. stopnja izobraževanja na tej šoli je v sedanjem usmerjenem izobraževa-nju enaka nekdanji iriletni poklicni šoli. Učni program rednega šolanja, ki Iraja v alreh lelih 2293 ur, mi oh ena-kemobsegusnovi.skrajšali na I00S ur. Ravnaleljšole je na sestanku sslušale-Iji poudaril. da bodo morati kandidati enako obsežno snov osvojili z izobra-ževanjem ob delu in samoizobraževa-njem. Kvalifikacije. ki si jih bodo pri-dobili, pa hodo verifieirane in bodo veljale kjerkoli v agroživilsivu; torej ne bodo internega značaja.
Med lujimi jeziki, ki so se jih kan-diati učili v osnovni šoli, soangleščina, nemščina in ruščina — tem bo prilago-
jena tudi nadaljnja snov. Najv^č ur pa bodo posvculi slrokovnim predme-(om, kot io: osnove tchnike jn proi-zvodnje, izbirna živilska lchnologija, mikrobjologija. procesna tehniku v ži-vilstvu ild.; slovenskega jezika bo 144 ur, za samoupravljanje s temelji mark-sizma je namenjenih 54 ur. Splošna predavanja bodo v Lilu predavana iz tehnoloških predmetov pa tudi v Emoni. Predavalelji bodoobravnavali skupine sorodnih prcdmetov, iz kate-rih bodo kandiiiali po treh semeslrih opravljali jzpile. Delo bo potekalo po verjficiranem predmeiniku in učnem načrtu.
Pedagoška ura za izvajanje vzgojno izobraževalnega programa slane 616 din, kar znese v enem šolskem letu po-prečno 17.000 din za kandidata (brez učnih knjig). V Emoni, Mercalorju in Zitu nameravajo poravnati te stroške na račun dclovnih organizacij.
V treh semesirih po 18 delovnih tednov — vsak semester bo Irajal cno šolsko leitr — bodo prožno prilagajali čas predavanj potrebam kandidalov. ¦iaj vemo, da delajo v izmenah v nepii-sredni proizvodnji.
Dosedanja praksa priučitve nekva-lificiranih delavcev s pomoOjo lakoi-menovanih internih diplom bo na ta način prescžena. Ta program pa bo dajal ludi slrokovne tcmclje za na-daljnje izobraževanje in tudi širša ob-/.OTja pri obvladovanju vse boljzaple-tenih tehnologij v sodobni živilsko-prcdclovalni industriji. Usmerieno izohraževanje se tako neposrcdno vključuje v polrebe žive prakse. Boj za več hrane pa tlohivu tudi strokovna .   izhodišča.