Poštnin« plačana v gotovini
Cena Mn V-
Stev. 69
V Ljubljani, sreda 26. marca 1941
Leto ¥1
Jugoslavija v trojni zvezi
Pri včerajšnjem pristopu Jugoslavije k trojni zvezi sta Nemčija in Italija na Dunaju dali uradno zagotovilo, da bosta spoštovali jugoslovansko neodvisnost in nedotakljivost meja in da med sedanjo vojno ne bosta zahtevali za svoje vojske prehoda čez naše ozemlje. Sprejem naših državnikov pri Hitlerju
Dunaj, 26. marca. Jugoslavija je včeraj opoldne pristopila k trojni zvezi. Podpis zapisnika je bil v dvorcu Belvedere. Poleg jugoslovanskega predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča, nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa in jugoslovanskega zunanjega ministra Cincar-Markoviča so bili navzoči tudi zastopniki držav-podpisnic trojne zveze, italijanski zunanji minister grof Ciano, japonski veleposlanik v Berlinu Ošima, slovaški poslanik čermak, madžarski poslanik Stojaj, romunski poslanik Bossi in bolgarski poslanik Draganov ter številni zastopniki domačega in tujega tiska.
Zapisnik o pristopu, ki so ga podpisali nemški zunanji minister v. Ribbentrop, italijanski zunanji minister grof Ciano in japonski veleposlanik Ošima ter jugoslovanski ministrski predsednik Cvetkovič, pravi:
Vlade Nemčije, Italije in Japonske na eni strani in vlada kr. Jugoslavije na drugi strani »o po svojih podpisanih pooblaščencih ugotovile:
1. Jugoslavija pristopi k zvezi treh držav, ki je bila podpisana v Berlinu 27. septembra 1940 med Nemčijo, Italijo in Japonsko.
2. V kolikor bodo skupni tehnični odbori, ki jih določa čl. 4 trojne zveze, razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo koristi Jugoslavije, bo pri delovanju teh odborov sodeloval tudi zastopnik Jugoslavije.
3. Temu zapisniku je priloženo kot priloga besedilo trojne zveze. Zapisnik je sestavljen v nemščini, italijanščini, japonščini in jugoslovanskem jeziku, pri čemer velja vsako od teh besedil kot izvirnik. Zapisnik stopi v veljavo na dan podpisa.
Ob pristopu Jugoslavije k trojni zvezi je izročil nemški zunanji minister v. Ribbentrop predsedniku jugoslovanske vlade Dragiša Cvetkoviču in zunanjemu ministru Cincar-Markoviču naslednjo spomenico:
V	imenu in po nalogu nemške vlade imam čast sporočiti vaši ekselenci:
Ob pristopa Jugoslavije k trojni zvezi potrjuje Bernika vlada svoj sklep, da bo vselej spoštovala samostojnost in ozemeljsko nedotakljivost Jugoslavije.
Zunanji minister Italije, grof Ciano, je izročil y imenu italijanske vlade zastopnikoma Jugoslavije spomenico iste vsebine.
Nemški zunanji minister v. Ribbentrop je izročil predsedniku jugoslovanske vlade in zunanjemu ministru spomenico, s katero se Nemčija obvezuje, da ne bo zahtevala od Jugoslavije prehoda ali prevoza svojih čet čez jugoslovansko državno ozemlje. Spomenica se glasi:
Sklicujoč se na razgovore, ki so potekali ob današnjem pristopu Jugoslavije k trojni zvezi, imam čast, da vaši ekscelenci v imenu nemške vlade s tem potrdim sporazum med vladami držav osi in jugoslovansko vlado o tem, da vladi držav osi za vojne ne bosta pošiljali Jugoslaviji zahtev, da dovoli prehod, ali prevoz čet čez jugoslovansko državno ozemlje.	_ _	,
Spomenico iste vsebine je izročil tudi italijanski zunanji minister grof Ciano.
Predsednik jugoslovanske vlade Cvetkovič je po podpisu pristopa k trojni zvezi poslal nemškemu in italijanskemu zunanjemu ministru spomenico, v kateri jemlje na znanje v imenu Jugoslavije nemško ter italijansko uradno izjavo o spoštovanju jugoslovanske neodvisnosti in nedotakljivosti ter prejem uradne izjave, da Italija in Nemčija ne bosta med sedanjo vojno zahtevali prehoda ali prevoza za svoje čete čez jugoslovansko ozemlje.
Voditelj Nemčije je včeraj popoldne okrog 16.45 v hotelu Imperial sprejel jugoslovanskega ministrskega predsednika Cvetkoviča in zunanjega ministra Cincar-Markoviča. Pri razgovoru je bil navzoč tudi v. Ribbentrop.
Razgovor voditelja Nemčije s Cvetkovičem in Cmcar-Markovičem, je potekel v duhu starih prijateljskih odnošajev med obema državama in je trajal približno eno uro. Po tem je voditelj Nemčije sprejel v hotelu Imperial v navzočnosti v. Ribbentropa italijanskega zunanjega ministra grofa Ciama.
Po podpisu sta nemški zunanji minister Ribbentrop ter jugoslovanski ministrski predsednik imela priložnostne govore. Nemški zunanji minister je izrazil prepričanje, da bo ta dogodek po-
sebno pomemben za bodočnost Jugoslavije in blagor jugoslovanskega ljudstva. Namčija se odkritosrčno veseli jugoslovanskega pristopa k trojni zvezi, ker so še pred kratkim bile na delu angleške spletke za vmešavanje v jugoslovansko politiko, a je Jugoslavija pravilno razumela potrebo po sodelovanju pri preurejanju odnošajev v Evropi in se pridružile mladim narodom. Naravna posledica pristopa Jugoslavije k trojni zvezi bo, da bo Jugoslavija v bodoči Evropi zavzela na Balkanu mesto, ki ji pripada.
Predsednik vlade Cvetkovič je v govoru pov-daril, da je glavni in edini cilj jugoslovanske zunanje politike bil in bo ohranitev miru in jugoslovanske varnosti ter vzdrževanje najboljših odnošajev z vsemi državami, ki goje do Jugoslavije mi-
roljubna čustva. Zaradi svojih življenjskih koristi mora Jugoslavija varovati jugovzhod pred razširitvijo vojne ter sodelovati pri pripravah za pomiritev in obnovitev Evrope. Jugoslavija pristopa k trojni zvezi, da bi ohranila mir na svojih mejah, da s tem izpolni svoje dolžnosti do evropske skupnosti.
Predsednik vlade in zastopnik notranjega ministra Cvetkovič ter zunanji minister dr. Aleksand-der Cincar-Markovič sta se davi s posebnim vlakom z vsem svojim spremstvom vrnila v Belgrad. Na postaji so ju pričakovali in pozdravili vsi ministri, ki se zdaj mude v Belgradu, višje uradni-štvo predsedništva vlade ter zunanjega ministrstva in člani diplomatskega zbora držav, ki 90 podpisale trojno zvezo.
General Antonescu zahteva pravico za Romunijo
Bukarešta, 26. marca. AA. V svojem govoru, ki ga je imel pri slavnostni razdelitvi podpor družinam tistih vojakov, ki so padli 21. januarja, je poglavar romunske države general Antonescu dejal med drugim tudi tole:
Niti jaz, niti romunski narod ni sprejel in nikdar ne bo sprejel kot dokončnega položaja tega, v katerem smo se znašli in pred katerim se moram tudi sam ukloniti. Nikdar ne bo miru v tem delu Evrope, niti resnične pravice na svetu, dokler romunski narod ne dobi ali si sam
ne izposluje pravice. Pravica bo prišla. To svečano izjavljam vsem vam, ki ste trpeli in dali žrtve, vsem vojakom, med katerimi sem tudi sam. Romunski narod zna spoštovati čast, prav tako pa tudi pričakuje, da njegovo čast spo- j š tu jejo drugi.	*
Na tej svečanosti so bili navzočni tudi člani vlade in vojaška zastopstva. Odlikovani so bili vojaki, ki so se izkazali o priliki januarskih nemirov. Slavnost se je končala z parado čete.
Sovjeti obljubljalo Turčiji svojo nevtralnost,
1 če bi bila napadena in M morala braniti svoje meje
Ankara, 26. marca. Anatolska agencija: Sovjetska vlada je objavila naslednje uradno sporočilo: Te dni je prišlo do izjave med turško in sovjetsko vlado. Ta izjava je nastala spričo vesti v tujem tisku, češ da bi Sovjetska zveza, če bi Turčija stopila v vojno, izkoristila težave, v katerih bi se znašla Turčija, in bi s svoje strani napadla Turčija V zvezi s tem in a nekim vprašanjem, ki je bilo o tei stvari postavljeno, je sovjetska vlada obvestila turško vlado o naslednjem:
1. Takšne vesti ne odgovarjajo stališču sovjetske vlade.
2. Če bi bila Turčija dejansko napadena in M bila prisiljena stopiti v vojno zaradi obrambe svojega ozemlja, bi morala Turčija v skladu 1 nenapadalno pogodbo med njo in SSSR, računati ■a popolno razumevanje in nevtralnost SSSR.
Turčija je izrazila sovjetski vladi najodkrito-srčnejšo zahvalo za to izjavo in ji sporočila, da more tudi SSSR, če bi se sama znašla v podobnem položaju, računati na popolno razumevanje in nevtralnost Turčije.
Maršal Graziani, vrhovni poveljnik italijanske vojske v Afriki, odstopil
Nove spremembe v vrhovnem poveljstvu laške oborožene sile
Nekje v Italiji, 26. marca. Stefani. Na lastno | prošnjo se je maršal Italije Rodolfo Graziani umaknil s položaja načelnika generalnega štaba v vojski v Libiji in s položaja vrhovnega poveljnika oboroženih sil v Severni Afriki. General Italo Garibaldi je bil imenovan za guvernerja Libije in vrhovnega poveljnika italijanskih oboroženih sil v
Lord Halifax o angleških vojnih ciljih
Newy0rk, 26. marca, o Reuter. Angleški poslanik lord Halifax je včeraj imel v Pilgrims-clubu govor o angleških vojnih ciljih. V govoru je dejal, da je glavni cilj bodočega miru preprečiti ponovitev sedanje vojne žaloigre in vsega, kar prinaša. Anglija se nikdar ne bo uklonila. Sedanja vojna je smrtni spopad med dvema svetovnima nazoroma. Zdaj ni mogoče razlagati podrobnosti o obnovitvi sveta po miru. Nova ureditev bo v glavnem temeljila na medsebojnem gospodarskem sodelovanju in obrambi, da ne bo nihče mogel zavladati nad svojim sosedom, če je mogoče, da v angleški državni skupnosti žive narodi vseh - mogočih družabnih, gospodarskih in verskih ustrojev, bi bilo to mogoče tudi za vse
druge, -s’	*	'V'	-vV	T'** « \
. » •	r , -	r*-	,x	<	•	*
Volna v Afriki
Razvoj vojaških
Nekje ▼ Italiji: 26. marca. Stefani. 291. italijansko uradno vojno poročilo:
Enote nemškega letalskega zbora so v spremstvu italijanskih in nemških lovskih letal večkrat napadle zasidrane ladje in pristaniške naprave v Lavaleti na Malti. Poleg ladjedelnic in skladišč tekočega goriva je bilo zadetih več ladij in neka križarka.
Severna Afrika: V okolici Sirte «0 angleška letala bombardirala in s strojnicami streljala na naše čete. Bilo qe več ranjenih. V vzhodnem delu Sredozemskega morja so naša letala zadela z velikimi torpedi parnik, ki je prevažal čete in bombardirala tudi druge ladje. Nemška letala so potopila cisternsko ladjo z okrog 10.000 tonami in neko drugo ladjo.
Vzhodna Afrika: Nadaljuj« te bitka pri Kerc-nu. Pri Džidžigu sovražnik močno pritiska, toda naše čete ga zadržujejo. Naghelli, ki smo ga mi izpraznili, je sovražnik zavzel. Na odseku Javella-Gala-Sidamo je bil odbit sovražnikov napad s hudimi izgubami zanj. Britanska letala so izvedla na-pad na Asmaro ia pri tej priliki je bilo 9 mrtvih
operacij v Abesiniji
in 23 ranjenih. Poškodovane so bile stanovanjske hiše.
Kairo, 26. marca. Reuter: Vrhovno poveljstvo britanskih sil na srednjem vzhodu sporoča med drugim:
Libija: Nič novega. Naše letalstvo je bombardiralo Tripolis.
Eritreja: Naše čete so odbile nove protinapade sovražnikovih oddelkov jugozahodno od Kere-na, ki ga bombardirajo od zore do mraka. Obroč se stiska.
Abesinija: Naše čete se približujejo Hararju, ko so zasedle važni prelaz Marda, medtem ko se operacije severozahodno od Negelija ugodno razvijajo. Naše čete so zdaj 35 km od Hararjaf ki je zdaj samo ogrožen.
Naše brodovje je zadnje tri dni spremljalo velike konvoje po Sredozemskem morju, ne da bi bilo srečalo kako nasprotno ladjo. Približalo *e je eno samo nemško letalo, ki pa je bilo zbito.
Skupne angleške izgube v afriški vojni znašajo 2966 mož. od tega 604 mrtve.
Severni Afriki. General Mario Roata, podnaoelnik italijanskega štaba, je prevzel dolžnost načelnika glavnega štaba. General Francesco Rossi je bil imenovan za podnačelnika glavnega generalnega stana.
Agencija Stefani poroča, da spada novo imenovan generalni guverner Libije in vrhovni poveljnik italijanskih čet v severni Afriki general Italo Garibaldi med najsposobnejše častnike italijanske vojske. Med svetovno vojno se je izkazal kot poveljnik nekega polka, nato pa kot načelnik italijanske delegacije za utrditev vzhodne meje. Nato je bil imenovan za brigadnega generala, od leta 1933—1936 pa je vodil vojno akademijo v Mo-deni, nato 'pa se je udeležil abesinske vojne kot divizijski general. Ko je bil imenovan za armadnega generala, je bil postavljen za načelnika štaba pri generalnem guvernerju v Tripolitaniji.
Dolg posvet med Stalinom in japonskim zunanjim ministrom
Moskva, 26. marca. Tass. Predsednik sveta ljudskih komisarjev in ljudski komisar za zunanje zadeve Moiotov je sprejel 24. t. m. japonskega zunanjega ministra Matsuoka v spremstvu japonskega veleposlanika v Moskvi Tatekava. Pri spr_ejemu je bil navzoč tudi Stalin. Sestanek je trajal več ko eno uro.
Tokio, 25. marca. DNB. čeprav ni znana vsebina razgovorov, ki so bili na sestanku japonskega zunanjega ministra Matsuoka in Stalina, pa v tukajšnjih krogih sodijo, da je ta sestanek zelo velikega pomena. V zvezi s tem menijo, da bo to imelo velik vpliv na razvoj japonsko-sovjetskih odnošajev. Poudarjajo, da se je zgodilo drugič, da je Stalin sprejel zastopnika Japonske.
Nemčija razširja blokadni predel na Islandijo
Berlin, 26. marca. Uradno je bilo objavljeno: Zaradi protipravne zasedbe danskega otoka Island po angleških četah skušajo parniki, ki plovejo v Anglijo, prebiti zaporo in izkoriščajo Island kot varstveno oporišče. To dejstvo je prisililo Nemčijo, da vključi Island v operacijski pas okoli Anglije.	..	.
Ob tej priliki opozarjajo na izjave o popolni nemški blokadi okoli Anglije, ki so bile objavljene dne 17. avgusta 1940. in opozarjajo vse nevtralne parnike, da bo vsaka ladja, ki bi vkljub temu plula v nemškem operacijskem pasu okoli Anglije v nevarnosti, da bo uni&na in zato škoda, ki bi od tod izvirala, ne more prihajati z nemške strani. Vse to se po gornjih podatkih nanaša tudi na razširjeni operacijski pas.
Vesti 26. marca
Zapisnik o pristopu Jugoslavije k trojni zvezi
je v vsem enak zapisniku, ki so ga ob pristopu podpisale druge države (Slova&ka, Madžarska, Romunija, Bolgarija,), ob podpisu sta nemška in italijanska vlada dali izjavo o spoštovanju jugoslovanske neodvisnosti in ozemeljske nedotakljivosti. Zdaj so pristopile k trojni zvezi vse evropske jugovzhodne države in je s tetm končano izločevanje Anglije z evropske celine, izločevanje, ki ga Nemčija in Italija izvajata z orožjem, trojna zveza pa s politiko, pravi italijansko uradno sporočilo o včerajšnjem dejanju na Dunaju.
Sporazum med Jugoslavijo in Italijo iz leta 1937 je bil pomemben pogoj za mir v Evropi. Navzlic dogodkom, ki so potem nastopili, se je med Italijo in Jugoslavijo ohranil mir. Jugoslavija je pod močnim vodstvom kneza namestnika Pavla našla svojo pot in je ne bo opustila, šla bo po njej do konca v svojo korist in v korist novega reda, v katerem bo ona eden temeljnih kamnov, pise rimski »Messaggero«.
Na evropskem jugovzhodu je izven trojne zveze ostala samo Grčija, ki se je udinjala angleškim koristim in bo morala nositi j>o-sledice za svojo politiko, pravi včerajšnjo italijansko uradno sporočilo o slovesnosti na Dunaju.
Predsednik Roosevelt zahteva, da se ameriški pomorski nevtralni pas razširi do 25. poldnevnika, to je do dveh tretjin jx>ti med Anglijo in Ameriko. Razširitev je potrebna, da bodo lahko ameriške vojne ladje spremljale prevoze do Evrope, ne da bi s tem zapustile nevtralne vode, piše glasilo ameriške vojske »USA Army and Navy<, kakor poroča DNB.
Popravila na ameriški 24.000 tonski potniški ladji »Washingtonc so končana. Ladjo bodo uporabljali za prevoze čet, pravi poročilo ameriškega vojnega ministrstva, kakor ga objavlja DNB.
Včerajšnjega slovesnega dejanja na Dunaju so se udeležili tudi zastopniki vseh jugoslovanskih dnevnikov, od slovenskih listov pa zastopnika »Jutra« in »Slovenca«.
Po odredbi predsednika Roosevelta je od včeraj dalje prepovedana vsem tujim ladjam plovba v vod ali pri Filipinih, ob Aljaski in ob nekaterih tamošnjih otokih. Tuje ladje bodo smele v te vode samo s posebnim dovoljenjem mornariškega ministra, ker so to ameriški obrambni pasovi,.poroča Reuter. Ameriški poslanik v Moskvi Steinhardt je včeraj obiskal jaj>onskega zunanjega ministra Macuoka, poroča Ha vas.
V	Grčiji so včeraj imeli narodni praznik, ki so ga slavili času primerno. Angleški zunanji minister Eden je iz Kaira poslal predsedniku grške vlade Korizisu za to priliko čestitko, poroča Reuter.
Bivši Rooseveltov nasprotnik, zdaj njegov glavni zagovornik, republikanec Willkie, je včeraj prišel pa obisk v Kanado in je
v	parlamentu imel kratek govor, poroča Reuter.
Pretekli teden to angleške in zavezniške {»morske izgube znašale 75.000 ton. Potopljenih je bilo 23 parnikov. Izguba je za 27.000 ton manjša od izgube v predzadnjem tednu. Nasprotnih ladij je bilo v zadnjih petih tednih potopljenih za 300.000 ton, pravi uradno jxj-ročilo angleškega mornariškega ministrstva. Madžarska vlada je vsem državnim uradnikom, ki potujejo v tujino, s jx>sebnim ukrepom prej>o-vedala dajati izjave tujemu tisku, češ da »e take izjave potem širijo kot senzacije, dasi v večini primerov ne gre za stališče madžarske vlade, poroča DNB.
Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči, da je nemško topništvo obstreljevalo včeraj skupino angleških ladij blizu Dovera, da so bila z bombami napadena tri letulišča v južni Angliji, da je bila bombardirana Malta, južnozahodno od Krete pa zadeta neka angleška vojna in neka patrolna ladja. Današnje poročilo angleškega letalskega ministrstva pravi, da včeraj in ponoči ni bilo nobenih letalskih napadov na Anglijo, pač pa so nreds,nočnjim angleška letala bombardirala Berlin, Kiel, Hannover, Brest in
Posebne izdaje v Belgradu
Belgrad, 26. marca. m. Pristop Jugoslavije k trojni zvezi je sporočilo tukajšnje časopisje javnosti s posebnimi izdajami. V njih je poročalo v prvi vrsti o podpisu tega sporazuma, izmenjavi not med nemškim zunanjim ministrom RibbentrojKMn ter grofom Cianom in predsednikom jugoslov. vlade Dragišo Cvetko-vičem^ ter^ zunanjim ministrom Markovičem. Časopisje je v naslovih povdarjalo, da je Jugoslavija končno uredila odnošaje z državami osi ter da sta se Nemčija in Italija posebno obvezali,'da za čas sedanje vojne ne bosta zahtevali niti prevoza niti prehoda svojih čet Čez jugoslovansko ozemlje, ter da bosta svobodo in ozemeljsko nedotakljivost Jugoslavije za vedno spoštovali.
151. dan vojne med Italijo in Grčijo:
Nekje v Italiji, 26. marca. Stefani: Italijansko uradno vojno j>oročilo pravi: Grško bojišče: Nič novega.
Atene, 26. marca. o. Atenska agencija: Po vseh albanskih bojiščih je včeraj bilo udejstvo-vainje patrol in topništva. Italijani so v mraku poskusili dvakrat presenetiti grške čete z napadom, pa sta oba napada bila odbita. Italijanska letala so z majhnim uspehom bombardirala nekatera kmečka naselja.
Japonski zun. minister v Nemčiji
Berlin, 26. marca. DNB: Japonski zunanji minister Macuoka je prispel snoči s svojim spremstvom na nemško ozemlje v Malkiniju. Tu je japonskega zunanjega ministra pozdravilo nemško zastopstvo, v katerem so bili veleposlanik Stammer, šef štaba za zveze Stenger in polkovnik Maci. Minister Macuoka se Ihj pripeljal v Berlin nocoj.
Ustanovitev Združenja hmeljarjev za Slovenijo
Na zborovanju je bilo nad tisoč savinjskih hmeljarjev
V Celju se je zbralo na praznik nad tisoč hmeljarjev, ki so ustanovili svoje Združenje
—	Slovenski hmeljar, stanovsko glasilo vseh hmeljarjev — Dobila ga bodo brezplačno — Izgledi za hmeljsko. kupci jo.
Celje, dne 25. marca.
V veliki dvorani Ljudske posojilnice v Celju se je danes dopoldne zbralo nad tisoč hme-Ijarjev iz vse Slovenije, da prisostvujejo ustanovnemu občnemu zboru Združenja hmeljarjev za Slovenijo, katerega pravila je banska uprava že odobrila. Skupščina se je pričela ob 9 dopoldne in trajala do poldneva. Na zborovanju so bili navzoči zastopnik kmetijskega ministra šef odseka za poljedelstvo in živinorejo pri kmetijskem oddelku kr. banske uprave v Ljubljani g. inž. Simonič Primož, zastopnik g. bana g. dr. Joško Dolinar, okrajni načelnik dr. Zobec, senator g. Alojzij Mihelčič, predsednik Kmetijske zbornice g. Steblovnik Martin in hmeljarski banovinski nadzornik g. Janko Dolinar.
Obširno poročilo o važnosti in pomenu ustanovitve tega Združenja je najprej podal zastopnik g. ministra inž. Simonič.
Nato je g. Jelovšek iz Petrovč prebral odlok kr. banske uprave, ki je odobrila pravila. Pred razpravo in sklepanjem o sprejetju pravil novoustanovljenega Združenja je spregovoril še zastopnik g. bana g. dr. Joško Dolinar. Večkratne občutne hmeljske krize, ki jih je povečini povzročila nadprodukcija hmelja, to pa neurejenost v pridelovanju, so rodile zahtevo po zaščiti hmeljarstva. Tej zaščiti je namenjena uredba o hmelju, ki ima moč zakona in ki je stopila dne 3. sept. lani v veljavo. S to uredbo je bila ustvarjena zakonita osnova za ureditev pridelovanja hmelja, ki naj prepreči tako škodljivo nadprodukcijo in s tem tudi krize vnovčenja hmeljskega pridelka vsaj v normalnih časih. Uredba o hmelju in na osno-
vi	iste izdani pravilnik o hmeljarskih društvih predpisujeta, da se mora v vsaki banovini, kjer se nahaja hmeljski okoliš, ustanoviti hmeljarsko društvo — Združenje, to ie obvezna organizacija hmeljarjev, vsak hmeljar pa mora biti njen član. Razpravljalo se je o tem, kakšno pravno obliko naj dobi ta organizacija hmeljarjev, ker ni prostovoljna, temveč obvezna. Po tej organizaciji so bili vsi hmeljarji pritegnjeni k neposrednemu sodelovanju pri urejevanju raznih vprašanj. Minister za kmetijstvo razširja in zmanjšuje površino zemlje, ki sme biti zasajena s hmeljem, na predlog hmeljarskih društev in po izjavi hmeljskih komisij. Tudi pri imenovanju banovinske hmeljske komisije bo imelo Združenje hmeljarjev važno besedo, ker bo ban na njegov predlog imenoval one člane komisije, ki bodo v komisiji zastopali pridelovalce hmelja. Ta komisija bo namreč opravljala zelo važne posle, opravljala bo znamkovanje hmelja, ki bo obvezno za ves hmelj, izdajala bo dovoljenja za povečanje in odredbo za zmanjšanje površin, seveda v okviru ministrove odločbe in dovolitve za obnovo zemljišč, vse na predlog Združenja hmeljarjev. Da bo moglo Združenje zadostiti svojim dolžnostim, iina zagotovljena tudi precejšnja denarna sredstva — 1% od vseh izkupičkov za hmelj in še denarne kazni, izrečene po uredbi o hmelju.
Nato se je pričelo sklepanje o sprejetju pravil. 2e v začetku Čitanja pravil, ko se je navajalo za sedež Združenja Celje, so hmeljarji Žalca začeli protestirati in zahtevati sedež v Žalec. Razburjenje se ni poleglo več minut in v dvorani se je razvila ostra debata. Hmeljarji so se. pomirili šele, ko sta se zglasila k besedi gg. Pongrac Turnšek in senator g. Alojzij Mihelčič. G. Turnšek je že v začetku svojega govora poudaril, da govori v imenu malih hmeljarjev, ki so bili vsikdar najbolj prizadeti, nato pa je utemeljil potrebo ustanovitve Združenja hmeljarjev in poudaril važnost takojšnje ustanovitve, obenem pa zavrnil očitke, ki so
Crišle vse prei od kogar koli kakor pa iz ust meljarja. Pribil je, če bi imeli hmeljarji takšno združenje že pred 15 leti, bi bili danes v drugačnem položaju, kakor so sedaj. Senator g. Alojzij Mihelčič je med drugimi pojasnil tudi točko v pravilih o \% od vseh izkupičkov za hmelj, kar je predvideno po uredbi. Pripomnil je, da so hmeljarji na taboru celo zahtevali 2%, predviden pa je samo i%. Svoj govor je zaključil s pozivom k enotnosti in skupnem sodelovanju ter prosil vse navzoče za mirno razpravljanje. Nato so bila sprejeta pravila v celoti.
Sledile so volitve upravnega in nadzornega odbora Združenja. V upravni odbor so bili izvoljeni: predsednik Pongrac Turnšek iz^ Poj-zele, podpredsednik Ludvik Kuder iz Griž, tajnik Josip Jelovšek iz Petrovč, blagajnik Anton Novak iz Šoštanja, za odbornike Alojzij Mi-
helčič iz Celja, Martin Steblovnik iz Šmartnega ob Paki, Jernej Kunst iz Grajske vasi, Jeronim Marinc iz Braslovč, Franc Golež iz Vojnika, Stanko Sevčnikar iz Velenja, Peter Mravljak iz Vuhreda in Lovrač iz Medija-Izlake. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Jože Cetina iz Sp. Grušovelj pri Št. Petru, Jože Masle iz Go-milskega, Ivan Marolt ml. iz Topovelj pri Braslovčah, Avgust Vranič iz Prekope pri Vranskem in Marko Novak iz Šoštanja.
Ker je Združenje bilo šele ustanovljeno, je bilo predlagano, da se poverjeniki in poverjeništva za letos še ne postavljajo, da se bo videlo, kje in če so sploh potrebna. O postavitvi poverjenikov in poverjeništev bo sklepal šele prihodnji redni občni zbor, odbor pa bo pripravil pravilnik za njihovo poslovanje. G. Marinc iz Braslovč je predlagal, da naj postane »Slovenski hmeljar« stanovsko glasilo Združenja, katerega bodo dobivali vsi hmeljarji brezplačno.
Nato je bil sprejet proračun, ki predvideva
hodkov pa prav tako 200.000 din iz enoodstotnega odtegljaja od izkupička.
K beseai se je oglasil tudi hmeljarski ban. inšp. g. Dolinar. Poudaril je, da so srečni tisti, ki so hmelj prodali. 70% neprodanega hmelja je še vedno v Savinjski dolini. Pojasnil je namen uredbe, s katero je proglašen Prevod v Ljubljani za poslovno centralo za izvoz slovenskega hmelja. S tem ne bo prav nihče prizadet, kajti svobodna trgovina s hmeljem bo še vedno stala, v interesu hmeljarjev pa je, da je zdrava konkurenca in svobodna trgovina. Izmenjava na svetovnem trgu je danes zelo težavna. Že meseca septembra so se merodajni trudili, da bi narodna banka finansirala način nakupa hmelja. Narodna banka naj bi pokupila hmelj, nekaj izplačala takoj, nekaj pa po izkupičku. Ker pa so prišli novi svetovni dogodki in je bil prevoz na svetovni trg zopet zelo otežkočen in bi s tem Narodna banka prevzela garancijo, je zahtevala supergarancijo. Merodajni so se na vse načine trudili, da bi to supergarancijo dosegli. Končno se je posrečilo tudi, da so Angleži dovolili prevoz v Ameriko. Sedaj je postalo najaktualnejše vprašanje supergarancije. Smo že pred rešitvijo tega vprašanja in z uredbo bi bil Prevod v Ljubljani tista ustanova, ki bi dobila za to potrebne kredite in lahko dala potrebno supergarancijo Narodni banki. Tako bi v kratkem pričela hmeljska kupčija. Tudi
* 1 1*	-	.1	_	1	V. m ni in IT Ifllflll n 1 CA
lidlU JC Ull B|JICJCI [JlvlutUll) M pivuitMv	^	,	*	v	t	i	,	•	•	•	•
200.000 din izdatkov, med temi za propagando J izgledi prodaje našega hmelja v Kusiji niso
20.000 in v sklad za regulacijo cen 83.000, do- slabi.
Ljubljana od včeraj do danes
Prijazno je včeraj, na praznik Marijinega Oznanenja, sijalo sonce. Dan je bil tako lep, da je ostal doma res bamo tisti, ki je moral. Drugi pa so se razkropili na vse vetrove, po vseh izletnih točkah in sprehajališčih.
Dane« pa smo vstali v gorko, pa oblačno jutro, ki bo, če ne bo vetra, "^prav gotovo prineslo dež.
Letošnji sv. misijon zaključen
Včeraj je bil v vseh ljubljanskih cerkvah končan letošnji sv. misijon, ki je prišel zares v pravi čas. Dokazal je, da je Ljubljana še vedno verna in vcana Cerkvi.
Na zadnji dan so bile že pri najzgodnejših jutranjih službah božjih cerkve polne do zadnje-
fa kotička. Vse dopoldne so pri sv. mašah mno-ice pristopale k sv. obhajilu, da na najlepši način potrdijo svoje dobre sklepe in svojo duhovno obnovo.
Popoldne bo bile ob štirih sklepne misijonske pobožnosti po vseh ljubljanskih cerkvah. Začele so se z zaključnim misijonskim govorom. Nato pa so vsi navzoči obnovili krstno obljubo in prejeli papežev blagoslov. Ob sklepu pa so bile pete litanije, zahvalna nesem in blagoslov z Najsvetejšim.
Vojni invalidi so zborovali
V dvorani Delavske zbornice je bil včeraj
občni zbor Združenja vojnih invalidov. Vodil^ ga je predsednik Mlekuž, ki je 'podal svoje poročilo.
V	njem je poudaril, da se zadnje čase članstvo zelo zanima za delo in uspehe odbora. Mnogo dela povzročajo prijave vojnih žrtev in njih prevedbe. Da je dobilo vsestransko podporo odbora 900 doslej prevedenih vojnih invalidov, vdov in staršev padlih otrok, je dejstvo, ki ga ne more nihče zanikati. Članstvo se je v zadnjih časih potrojilo. Vojni invalidi si morajo priboriti vse svoje pravice, ki so jih z lastno krvjo kupili.
Za predsednikom je poročal tajnik Moser, ki je povedal, da je zdaj včlanjenih 723 vojnih invalidov, od teh 451 zaščitenih, 272 nezaščitenih, vdov in staršev nezaščitenih, 314 nezaščitenih, skupaj 1265 invalidov, vdov in 6taršev padlih otrok.
Blagajniško poročilo je podal blagajnik Preša. Pokazalo je vzorno delo in dobro stanje. Nato so bile sprejete vdanostne in pozdravne brzojavke. Predsednik je še naglasil, kako potreben je v Sloveniji Invalidski dom. Nato pa je predlagal ustanovitev invalidske zdravstvene zadruge. Predlog je bil soglasno sprejet. Prav tako je bil sprejet tudi predlog o ustanovitvi fonda za posojila svojim članom, ki bi zašli v potrebo.
Jubilejna slovesnost Podpornega društva gluhoneme mladine
V lepo okrašeni telovadnici gluhonemnice je bil včeraj dopoldne jubilejni občni zbor Podpornega društva za gluhonemo mladino. Temu jubileju so bile posvečene uvodne besede predsednika Šarabona, ki je dejal:
»Kmalu bo preteklo pol leta, ko smo se zbrali na istem mestu k proslavi jubileja 40 letnice naše gluhonemnice. Prepotrebni zavod, kjer naša gluhonema mladina najde zavetja in vzgoje, w> oblasti podprle, kolikor so le mogli, tako da bo zavod s prizidkom oziroma povečanjem nadstro-
pij premagal krizo preobljudenoeti in utesnjenosti, ki nas je dolga leta ogražala. Tudi Podporno društvo ni opustilo nobene prilike, da je opozarjalo na to neodložljivo nujnost razširitve zavoda. Vendar pa z razširjenjem zavoda še ne bo storjeno vse. Poleg šole, stanovanja in hrane potrebujejo gojenci še marsikaj, kar bi jim mogli prav za prav preskrbeti roditelji, to je obleko, perilo obutev, da ni treba omeniti Še kakšnega priboljška in razvedrila, do katerega ima gluhonem otrok vsaj enako ali pa tudi še večjo pravico, kakor drugi otroci. Na žalost pa so roditelji teh otrok z malimi izjemami bedni proletarci, ki še zlasti v teh časih ne morejo prav ničesar storiti za bodočnost Bvojih tako hudo prizadetih otrok. Deset let Jim ie naša karitativna ustanova pomaga po vseh svojih močeh in želeti je samo, naj bi se vihar, ki divja okrog nas, kmalu polegel, da bo moglo tudi Podporno drušvo za gluhonemo mladino mirno nadaljevati plemenito delo, ki ga čaka v novem desetletju.«
Predsednik je nato prebral vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., pozdravil prisotne zastopnike in občinstvo, ki je velikem Številu prihitelo na občni zbor. Dr. Sušnik je v banovem imenu izrekel čestitke ob jubileju. Tajniško poročilo je podal Vilko Mazi. Poročilo je bilo izredno informativno in nazorno ter nadvse skrbno sestavljeno. Tajnik je pridal nato tudi blagajniško poročilo namesto odsotne zaslužne blagajničarke Vite Zupančičeve.
Tržno poročilo
Ljubljana, 26. marca.
Leno je potekala kupčija na živilskem trgu. Naprodaj je bilo na perutninskem otoku dovolj jajc in zelenjave. Kmetice so prodajale jajca po 9 ali 10 komadov za kovača. Sedaj ima gospodinja že veliko izbiro raznih solat. Bolj učene ko-harice kupujejo razne vrste po vsebnosti železa, vitaminov, druge jih pa kupijo po okusu, kar pač njihove družine raje jedo. Merica motovilca je od 1.50 do 2 din. Za enak denar lahko kupi gospodinja tudi merico regrata, ki ga je bilo danes zelo veliko naprodaj. Včeraj so imeli nabiralci dovolj časa, da so šli po travnikih in poljih, da so nabirali regrat, ki je v tem času okusna sa-lala. Naprodaj je bilo tudi precej radiča v vseh barvnih odtenkih, merico so prodajale prodajalke po 2 din. Ljubljana uvaža mnogo dalmatinske solate. Z bolj smotrnim vrtnarjenjem bi lahko ves ta denar dobili naši vrtnarji. Se vedno so na trgu repa in zelnate glave. Vedno več pa je sedaj hrena in črne redke.
Branjevske klopice pa se šibijo pod velikimi kupi pomaranč in limon. Pomaranče so od 1.50 do 3 din, dočim so limone cenejše in dobiš že 3 limone za 2 din. Večji plodovi so po dinarju.
Podražila so se jabolka, saj smo že pozno v marcu. Kilogram prvovrstnih jabolk velja 12 do 14 din. Najslabša vrsta pa je po 6—8 din. Kljub poznemu času imajo kmečki branjevci na apodnjem koncu perutninskega trga še vedno zvrhano polne zaboje okusnih jabolk naprodaj.
Tam za semeniščem bo pa do cvetne nedelje lep trg. Danes so pričele prodajati dekleta iz okolice butarice. Majhna butarica je po 8 din. Seveda je to šele skromen uvod v kupčijo.
Dobro se razvija kupčija s semeni. Sedaj je Čas za delo na vrtovih, zato hiti vsak z nakupom potrebnega semenja, ki ga prodajajo semenarce na prostoru, kjer je ob petih ribji trg. Stalne branjevke s semeni so pa nasproti Kresije.
OBSODBA ZARADI TEŽKE PROMETNE NESREČE
Sodnik poedinec mariborskega okrožnega sodišča je razpravljal o težki prometni nesreči, ki se je zgodila 24. junija lanskega leta na cesti med Žerjavom in Prevaljami. Zagovarjala sta se trgovski pomočnik Albin Lah iz Prevalj in 33 let-ni krojaški mojster Anton Berneker iz Mežice.
Omenjenega dne je Albin Lah, ki nima šoferskega izpita, vozil za svojega gospodarja trgovca Alojzija Bečeja s tovornim avtomobilom blago ' v Žerjav. Ponoči se je vračal proti Prevaljam. Na ovinku pri Trčovi žagi je Lah e tovornim vozilom vozil bolj po sredi ceste. V sredini ceste je ostal tudi potem, ko je prišel iz ovinka. Kmalu potem je kakih 100 m pred seboj opazil močno luč, ki se mu je z veliko brzino bližala. Lah pravi, da se mu je zdelo, da vozi proti njemu motorno kolo in je zato zmanjšal svetlobo. V naslednjem trenutku pa je začutil, da je motorno kolo z vso silo treščilo v njegov avto. Sedaj je avto zavrl, opazil pa je, da avto vkljub zaviranju prepočasi vozi. Avto je zato ustavil in stopil iz njega, da pogleda, kaj se je zgodilo. Kakih 10 m za avtomobilom je na cesti opazil motorno kolo, blizu njega pa je ležalo moško truplo. Kmalu za teni je po cesti pripeljal še drug motociklist, ki je tudi svoje vozilo ustavil. Pri luči svoje svetilke je ta opazil v cestnem jarku še enega ponesrečenca, o katerem je hitro ugotovil, da je mrtev. Po tej ugotovitvi se je odpeljal in zadevo prijavil orožnikom, ki so ugotovili, da je motorno kolo vodil obtoženi Berneker, ki je pri padcu dobil lažje poškodbe in je po karambolu sredi ceste obležal v nezavesti. Poleg Bernekerja je na zadnjem sedežu sedel Josip Outenerger, katerega je pri karambolu vrglo iz sedeža in je na cesti obležal mrtev.
Lah je pri preiskavi zanikal krivdo in zagotavljal, da je vozil pravilno in da je nesrečo zakrivil Berneker, ki da ni na svojem vozilu zmanjšal luči in da je vozil s preveliko brzino. Tudi Berneker je zanikal krivdo in zatrjeval, da je vozil z zmerno brzino. Tudi je izjavil, da se mu zdi, da je Lah vozil le z eno svetiljko, zaradi česar je mislil, da ima pred seboj motorno kolo. Ko se je izogibal tej luči, pa je treščil v nasprotni del tovornega vozila.
Vkljub zanikanju krivde je sodnik obsodil oba obtoženca in sicer Laha na 1 mesec zapora, Bernekerja pa na dva meseca zapora, oba pogojno za dve leti.
Dajte »jelenu« spet glavo!
Radeče,, 2.S. marca.
Vsem, ki so že kdaj koli potovali mimo našega prijaznega posavskega mesteca, je gotovo v dobrem spominu prisrčna radeška zanimivost: »Jelen«. Na strmi skali, tik nad savskim mostom, so namreč postavili naši vrli »boginji Diani naklonjeni predniki« železnega gamsa v spomin na zadnji veliki lov na poslednje četveronožne prebivalce gorskih vrhov, ki so se ohranili vse do srede minulega stoletja tudi v teh razsekanih odrastkih najvzhodnejših predelov alpskega iveta. Moč vetrov, ki se podijo po skalnati savski rebri in rja, nevarna posledica vremenskih sprememb za železo, pa nista prizanesla niti tej ljubki radeški posebnosti, ki je vzbudila, kot pri mnogih drugih, tudi pri Zidanmoščanih zavist, tako da so ti postavili na Kozjem svojega gamsa, konkurenco radeškemu. Zdaj pa se je železna plošča prelomila In vrat in gamsova glava sta padla v prepad. No, tako stoji ta osemdesetletni simbol lovske strasti, znjin domačinom le pod imenom »jelen«, brez glave in potrpežljivo čaka na kakega dobrotnika, da mu napravi novo glavo. Že zaradi ohranitve posebnostne radeške zanimivosti želimo, da bi n. pr. občina ali pa kak premožnejši zasebnik našemu »jelenu« spet nataknil glavo.
Zbor Jadranske straže
V	kmečki sobi restavracije pri Slamiču je bil občni zbor krajevnega odbora Jadranske straže.
Predsednik Joško Pogačnik je pozdravil vse prisotne ter predstavnike posameznih društev ter se spomnil umrlih delavcev. Njegova rodoljubna izvajanja so naletela na splošno odobravanje. Po njegovem nagovoru in poročilu so pozdravili zbor zastopniki posameznih društev. Nato pa je podal poročilo tajnik, polkovnik Kristan. Njegovo odlično poročilo je nazorno prikazalo plodno in marljivo delovanje Jadranske straže v preteklem letu.
Pri volitvah je bil nato znova izvoljen za predsednika krajevnega odbora Jadranske stražo. Tudi ostaU odbor je za prihodnje leto ostal v glavnem isti.
Danes bo govoril minister Snoj o prehrani.
Danes, 26. marca 1941 ob pol 19 zvečer bo predaval predsednik Banovinskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani £. minister Snoj o prehrani, njeni organizaciji in sistemu.
Predavanje je namenjeno predvsem delavskim funkcionarjem, vljudno vabljeni pa so tudi vsi drugi, ki se zanimajo za to vprašanje!
Predavanje bo v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti.
SELD0H TRACEt
KORAKI V NOČ!
Roman » tlikanu
Tekla ie proti oglu ulic«. Srce ji je bilo, kot bi hotel skočiti it pr*. Pod svetilko ie opazil* dve postavi ki eno, ki je klečala ter se pripogibala oa truplo, ki je
Pred seboj je imel že tretjo čašo whiskyja, tako da mu roka ni drhtela več samo od etrahu.
ležalo na pločniku. Ko jo je videl oni, ki je klečal, je vstal.
»Marie! Počakaj«
To eo bile zadnje besede njenega očeta. Brigadir Bramley jo je prijel za roko. Veliko sočutje ee je bralo iz njegovega obraza. Poleg njega je etal glavni inšpek-
tor Guidlugh. Ali pogled Marie je hitel k Jamesu Madonu, kateremu bi rada izrazila nemo vsi svojo veliko bolečino. Nato je pokleknila na tla poleg mrtvega očeta, ter ga prosila, naj ji odkrije to grozno skrivnost.
Nož je bil do držaja zaboden polkovniku Datmarju v srce.
XXVI. POGLAVJE Past
»Če še uro ostanem v tem prokletem mestu, bo po meni,« je izjavil Darek Ri-cardo s piskajočim glasom.
Guidlugh ga je pozaljivo gledal, a pogled je bil poln sožalja. Bil je e Darekom in g. Daxburryjem v malem salonu hotela »Angleška krona«. Ko je bančni direktor slišal pripombo mladega Dareka, je energično pritrdil e kimanjem.
»Popolnoma ee strinjam z vašim mladim prijateljem, gospod inšpektor! V tem mestu je postalo življenje res nevarno. Od nikogar se ne more več pričakovati, da bi še vzdržal v Plathu. Prošnja za dopust mi je rešena in nameravam čim prej odpotovati.«
Guidlugh je pričel polniti evojo pipo, a mladi Darek si je prižgal novo cigareto.
»Dobro, gospoda!« je pripomnil Guidlugh z mirnim glasom. »Ne morem vas prisiliti, da mislite kot jaz, da je prav tako v vašem interesu, kot v našem, če ostanete v Plathu! Pripomniti pa moram, da boste naredili neoprostljivo neumnost, če odpotujete!«
G. Daxburry ga je nejeverno pogledal.
»Res, gospod inšpektor, to je nesmiselno. Vi ste pozabili, da sva le midva oetala živa, g Darek in jaz, od vseh onih, ki nam je pretil ta blaznež. Ostati v Plathu pomeni za naju dva gotovo smrt!«
Poglejte, jac mislim, da bi odhod iz Platha le odložili! Razen, če imate namero, da se ne boste več vrnili, toda še
v tem primeru niste gotovi, da bi vas ne preganjali
Darek Ricardo je z nervozno kretnjo otresel pepel s cigarete.
»Za božjo voljo! Očividno je, da bo6te
vi policisti imeli manj posla, če midva odideva. Lahko bi vse svoje ljudi zaposlili, da bi preiskali vse mesto, kot da pazijo na naju, da nama Cashdon ne stare kosti!«
Guidlugh je vzdihnil in odgovoril:
»Če sem točno razumel, vidva ne sprejmeta mojega mišljenja?«
»Potem bomo preskrbeli, da vas bodo spremljali civilni agentje.«
G. Daxburry se je nelagodno premaknil na 6vojem 6tolu.
»Kaj je to potrebno, g. inšpektor? To bi le obrnilo na naju pažnjol«
»Da, zelo potrebno je. Policija mora vršiti svojo dolžnost in ne sme poslušati želja poedincev. Bodite tako dobri, gospoda, in mi naznanite, kdaj in kam bosta odpotovala!«
Nastala je tišina. Darek Ricardo se je namršil in jejmo vrgel ostanek svoje ci-garete.
»Vas lahko vprašam,« je rekel Dax-burry, »če imate vsaj najmanjše podatke o tem, kje se skriva zločinec.«
Guidlugh je nekaj časa molčal, nato pa prikimal in rekel:
»Imam razlog *a prepričanje, da ga ga bomo v najkrajšem Času prijeli!«
Zopet je nastala tišina. G. Daxburry si je gladil brado. Bil je očividno presenečen. Darek Ricardo je nervozno opazoval detektiva.
»Če je tako, ne r^iumtm, zakaj bi vi* motil najin odhod!«
Guidlugh je v smehu odgovoril:
»To je zelo preprosto. Vi ste prav za prav naša edina nada. Manj izgleda bo, da bi zločinec zapustil svoje skrivališče, če mu odstranimo past!«
G. Daxburry ni mogel prikriti svojega ogorčenja.
»Past! Da govorim resnico, to mi je gnusno. Vi naju smatrate za past!«
»Če vam je ta izraz grd in netakten, vas prosim oproščenja,« je rekel Guidlugh in prikrival svoj ironični smeh. »Seveda, jaz sem ta izraz uporabil v prenesenem smislu. Sedaj vam je lahko jasno, čim nc bo riba popadla nikogar od vaju. Okrož vas bomo pazili dan in noč, do onega trenutka, ko bomo prijeli zločinca. Sedaj je moj uspeh v tesni zveri z vašo varnostjo.«
Darek Ricardo sj je zopet prižgal cigareto.
»A če propade vaš uspeh,« je zbadljivo, »bova midva enostavno zgubi'3 svoje življenje. Tudi jaz se strinjam z &■ Daxburryjem. Mislim, da precej pretiravate, ko od naju zahtevate, da dava najino življenje za vabo zločincu!«
Guidlugh je vstal.
»Dobro, gospoda, dobil sem odgovor, ki sem ga hotel.«	,	, _
»Ali vas lahko vprašam,« je rekel Dax-burry precej nervozno, »koliko časa žeUte, da ostaneva tu, če pristaneva na vaše
načrte?«	....	a
»Govorite samo za sebe!« je jezno odgovoril mladi Darek Ricardo. »Ne raču najte tudi name!«
Guidlugh je pogledal govorroka.
»Dajte mi petnajst dni!« je odkrito predlagal.
ofc.
'Kif
tu in tam
V	Bclgradu se še redno mudi delegacija madžarske električne industrije. Včeraj so Madžari obiskali belgrajskega župana Jevrema Tomiča, potem pa so razpravljali o strokovnih vprašanjih z gradbenim ministrom Vulovičem in prometnim ministrom inž. Bešličem. Potem so odšli na Avalo in so položili venec na grob neznanega junaka.
V	inženirskem domu so sledila nato razna predavanja madžarskih strokovnjakov za elektrotehniko. Govorili so o pomenu elektrifikacije za razvoj industrializacije gospodarstva. Zvečer je bila madžarska delegacija v gledališču.
Proračun belgrajske mestne občine znaša prihodnjih devet mesecev začenši od 1. aprila 433 in pol milijona dinarjev. To je skupen proračun mestne uprave in mestnih gospodarskih podjetij. Prvi del znaša nekaj manj kakor 224 milijonov dinarjev, proračun gospodarskih podjetij mestne občine pa znaša 209 in pol milijona dinarjev. Posebno poglavje v mestnem proračunu tvori vodovod, ki že zdavnaj ne zadostuje več za vedno napredujoče mesto. Občina bo žrtvovala 46 milijonov dinarjev za razširitev vodovodnih napeljav in za zajetje novih izvirkov. Občina se zelo trudi, da bi našla kak nov večji izvirek in se bo najbrže odločila za zajetje izvirka reke Mlave, kar je od Belgrada oddaljeno okrog 70 kilometrov. Mnogo stroškov ima občina tudi z razširitvijo električnega omrežja in prometnega parka, namreč tramvaja in avtobusa.
Proti sklepu belgrajskega občinskega sveta, da se povišajo cene električnemu toku in podraže tramvajske karte, je nastopil minister za preskrbo in prehrano in poslal predsedniku vlade zahtevo, da se zadevni sklep belgrajskega občinskega sveta razveljavi. Minister za preskrbo in prehrano pravi, da bo ta podražitev prizadela najbolj socialno šibke sloje. Smisel vseh ukrepov proti draginji pa je v tem, da se onemogočijo takšni pojavi, ki bi oškodovali v prvi vrsti široke potrošniške sloje. Oddelek za kontrolo cen v prehranjevalnem ministrstvu bo podal o tem predmetu posebno mnenje in bo potem kmalu izdana končna odločitev.
Blizu Tsoglra Je nasedla na prod neka mala ladja, ki je vzdrževala redni potniški in blagovni promet med malimi otoki okrog Trogirja in med Splitom. Ladjica je odplula iz Binišča, pa je takoj zunaj pristanišča nasedla na prod- Iz Splita so poslali na pomoč ladjo, ki je potegnila nasedlo ladjo spet na morje.
Za milijon dinarjev raznih dragocenosti je
odnesel tat, ki se je vtihotapil v stanovanje vdove po pokojnem muslimanskem verskem poglavarju reisululemu Čauševiču iz Sarajeva. Njegova vdova je odšla popoldne z otroki na sprehod. Ko se je zvečer vrnila, je našla vse v redu, ko pa je legla spat, pa je zaslišala nekak šum na hodniku. Stopila je lz sobe in opazila neznanca, ki je stekel po stopnicah iz hiše. Pri pregledu stanovanja pa je ugotovila, da je vlomilec odnesel vse dragocenosti, kar jih je imela. V dveh malih blagajnah je imela več sto napoleondorov, zlatega denarja drugih držav, nakita, več tujih valut in gotovino, kar je bilo vse vredno nad 800.000 dinarjev. 'Potem je tat odnesel tudi dragocene vezenine in obleke, dragocene blazinice in drugo. Vsega skupaj je škode za dober milijon dinarjev. Poklicana je bila policija, ki je ugotovila, da je tbbral tat priti v hišo že čez dan in Be skriti na podstrešju, kajti tam je pustil še žganje in nekaj sira. Počakal je, da so domači odšli, nato pa je oplenil stanovanje. Sklepajo, da je bil dober znanec v hiši, kajti poznal je vso razporeditev stanovanjskih prostorov in je imel ponarejene ključe, s katerimi je lahko nemoteno odpiral vsa vrata. Policija misli, da ga bo kmalu izsledila.
Tri dni je trajal ▼ pravoslavnem samostanu
v	Žički zbor bogomoljcov, posebne skupine pravoslavcev, ki bi jih lahko imenovali pravoslavne gorečnike. Zborovalci so vse dni obilno molili in obravnavali razna vprašanja verskega značaja. Govorili so večinoma svečeniki, menihi in misijonarji ter tudi episkop dr. Nikolaj Velimirovič. Misijonarji, ki so delovali v Bosni, so povedali, da jo ljudstvo žejno Žive vere in da je radostno sprejelo nauke, ki so jih misijonarji propovedo-vali. Povedali so pa tudi, da je pravoslavno in muslimansko ljudstvo dejalo, da bi bilo boljše, če bi' se njihovi svečeniki mnogo manj bavili s politiko, več pa z verskim prerodom. Govorniki so se pritoževali tudi nad kinematografi, gledališči in zabavnimi lokali, ki kvarijo mladino. Predlagali so, naj bi ljudstvo rajši hodilo večkrat na božja pota, kakor bi ga navduševali za razne vrste turizma.
Svojega fanta je umorila in potem še sebe pevačica v neki splitski gostilni llonka Tompa iz okolice Apatina v Vojvodini. Njen fant Gjuro Nagy je igral na klavir v nekem lokalu, ona pa je biia tam pevačica. Imela sta se rada in sta se razumela, dokler ni prišla v Split bolgarska pevačica Dimka Laginova, ki je Nagyja poznala že od prej. Cim je bila prišla ta ženska, se je Gjuro kaj malo zmenil za Ilonko. Tako je prišlo do žaloigre. Ilonka je prišla na fantovo stanovanje in je Gjura zaklala z nožem, potem pa je še sebi zarinila nož v srce.
Poseben svoj dom je nemška narodnostna skupina uredila nemškim študentom v Zagrebu. Ta
dom so v nedeljo odprli. Pri slavnosti je bil navzoč zastopnik banske oblasti in mestne občine, rektor univerze dr. Ivšič, poslanec dr. Cajkovac, zastopnik nemškega voditelja nemške narodnostne skupine v Jugoslaviji dr. Janko Altgeyer, protestantski škof dr. Popp in drugi. Goste je pozdravil voditelj študentov (Landesstudentenfiihrer) Willi Badl. Daljši govor je imel župni vodja Alt-geyer, ki je slavil Zagreb in njegovo kulturo in dejal, da je novi študentski do most med Nemci 'a hrvaškim narodom. V glavni dvorani doma visita sliki kralja Petra II. in podpredsednika vlado dr. Mačka. Po končanih slovesnostih so študentje povabili odličnike na enotno kosilo. Dom je lepo opremljen in ima vse potrebne ureditve in prostore, ki jih študent potrebuje. Posebno dobro je založena knjižnica.
Tri ljudi je ubil zaradi zemlje Bojica Ra-divojevič iz vasi Novo Močilovo pri Prokupliu. Kmetje so bili sklenili, da si bodo razdelili neko pusto zemljišče zraven vasi. Manjša skupina vaščanov pa je bila proti delitvi in med to skupino je bil tudi Radivojevič. Ko sta bili obe skupini na zemljišču in začeli označevati nove meje, pa se je postavil Bojica prednje in prepovedal, da bi se kdo dotaknil zemljišča. Ko sta k njemu pristopila njegov tast in svak, je oba ustrelil, ubil pa je tudi tretjega kmeta, ki ga je hotel pomiriti. Morilec je potem pobegnil v gozd, toda naslednjega dne se je prižel sam javit orožnikom.
»SLOV. DOM« v vsako hišo!
Z melijoracijami bi megli pridobiti v državi 100.000 ha zemlje
V državi je 150.000 posestev, od teh 30.000 v nekmečkih rokah
Celje, dne 23. marca.
Na gospodarski anketi v Laškem so med drugim razpravljali tudi pereča vprašanja o pridobivanju nove zemlje. Tajnik Kmetijske zbornice dr. Jože Lavrič je imel na anketi važen referat o kmetijstvu in orisal splošen gospodarski položaj naše države, nato pa razpravljal o pomenu zboljšanja naših zemljišč in pridobivanja novih.
V	državi je 150.000 posestev, od katerih jih je ena petina, to je 30.000, v nekmečkih rokah. Od ostalih 120.000 posestev jih je polovica izpod 5 ha; taka posestva morejo samo izjemoma preživljati družine, običajno pa ta zemlja ne zadošča za eno družino, če je le nekoliko večja. Pa še od te polovice je zopet polovica posestev izpod 2 ha, na katerih žive ljudje, ki nimajo drugih dohodkov, kakor dohodke iz posestev.
Važno je vprašanje, ali se ne bt dalo pridobiti kaj nove zemlje za polja. Agrarna reforma je pri nas že izvedena, ki pa stanje kmečkih posestev ni mnogo spremenila. Ravno tako se ne bi dalo pridobiti nove zemlje s skrčitvijo gozdov, ki so se v glavnem že v 15. stoletju skrčili na današnje stanje. Edini način, s katerim bi se dalo pridobiti še okrog 100.000 ha zemlje, so melijoracije. Te bi sicer stale okrog 400 milijonov din, ker je v zvezi z melioracijami tudi regulacija rek, ali če pomislimo, da bo stala samo prestavitev kolodvora v Ljubljani 250 milj. din, to ni denar, ki se ga ne bi dalo dobiti. Marsikje pa je možno zlasti zamočvirjena tla izboljšati z napravo odtoka. Da se to marsikje ni zgodilo, je kriva delno tudi zanikrnost ljudi samih. Potrebno bi bilo, da bi posebne komisije ugotovile, zakaj posamezni travniki niso zanič in potem dali navodila, oz. odredile, kaj je treba napraviti, da se travniki izboljšajo.
Cene kmetskim pridelkom so odvisne od svetovnega trga. Naša država izvaža vsega skupaj le 5 do 10% svojih pridelkov, kar je vsekakor zelo malo ali ta mala količina vendar vpliva na cene kmetijskim pridelkom v notranjosti države. Zaradi teh 5% smo vpleteni v konkurenco, ki nas
tišči k tlom. Potrebno bi bilo zato vsaj še malo dvigniti ostale gospodarske panoge zlasti industrijo, da bi se popolnoma osamosvojili.
Mnogo se da doseči z globljim obdelovanjem in z uporabo selekcioniranih semen. To dvoje da polovico uspeha, ki so ga dosegli v nekaterih državah z raznimi poizkusi. Potrebne bi bile zato po vseh okrajih semenogojske postaje in po občinah bi bilo treba čim več trijerov. Umetna gnojila se izplačajo, • ako niso predraga. Umetna gnojila uporabljamo pri nas sorazmerno malo, komaj po 14 kg na ha, medtem ko se po drugih državah ponekod rabi na ha po 200 kg umetnih gnojil. Mnogo bi se dalo v tem pogledu izboljšati, če bi se domača gnojila popolnoma uporabila. Zal se pri nas gnojnice izrabi zelo malo, komaj 1%, medtem ko ostane 9% gnojnice neizrabljene, kar odgovarja 10.000 vagonom umetnih gnojil v vrednosti 150 milij. din. V vsej drža-
vi	pa znaša škoda na neuporabljeni gnojnici po 2 milijardi din na leto. Nujno potrebno je zato, da se posveča čim večja pažnja smotrni ureditvi gnojiščnili jam. Ta je pa zopet odvisna od cene cementa. V smeri pocenitve cementa se je v zadnjih dveh letih mnogo delalo, žal, brez uspeha. Na merodajnih mestih se ni našlo pravo razumevanje za potrebo cenenega cementa. Mnogokje bi se dalo dvigniti produkcijo tudi s strokovno izobrazbo kmečkega ljudstva. V ta namen bi bilo treba ustanoviti čimveč kmetijskih šol, ki naj bi bile obvezne povsod tam, kjer bi občinski odbori to sklenili. Nemogoč je napredek v kmetijstvu tudi brez strokovnega lista, brez strokovnega tiska. Najboljše glasilo je tu brez dvoma Orač, ki ga izdajata Kmetijska zbornica in Kmečka zveza. Orač naj bi postal obvezno glasilo vsega kmečkega prebivalstva. Nato se je predavatelj še dotaknil pridnosti našega kmeta, alkoholnega vprašanja ter zavarovanja za starost in onemoglost. Splošno zavarovanje vsega kmečkega prebivalstva bi prišlo predrago, saj bi znašala zavarovalnina 300% zemljarine, nujno potrebno pa bi bilo izvesti zavarovanje kmečkih poslov.
Zaradi ponarejenih naročilnic pred sodniki
Maribor, 25. marca.
Mali senat mariborskega okrožnega sodišča je sodil Ivanu Satlerju iz Sp. Dupleka, Jožefa Čučka iz Sp. Dupleka, Ivana Poštraka iz Sp. Dupleka, Terezijo Poštrak iz Sp. Dupleka in Franca Zela iz Maribora, ki jim je obtožnica očitala, da so ponarejali naročilnice ali pa pri tem ponarejanju sodelovali, odnosno da so prodajali ali kupovali blago, ki so si ga pridobili s ponarejenimi naročilnicami.
Kakor smo svoj čas že poročali, je bil Jožef Cučko zaposlen pri tvrdki Ubold Nassimbeni. Ta
ŠPORTNE VESTI
TEK ČEZ DRN IN STRN V MARIBORU
SK Železničar je danes predpoldne priredil uspel tek čez drn in strn. Start in cilj je bil v Jerovškovi ulici. Dolžina proge je bila različna za razne kategorije, in sicer: seniorji, srednje- in dolgoprogaše 4 km, za metalce, skakače, šprin-terje, nogometaše in ostale športnike, 1500 m, za mladino 16 do 18 let 1500 m, za mladino od 14 do 15 let 1000 m.
Na startu se je prijavilo 29 atletov. Proga je vodila skozi Betuavski gozd. Vreme je bilo za prireditev zelo ugodno. Rezultati so bili naslednji:
Mladina 14 do 16 let proga 1000 m: 1. Stanič (SK Železničar) 4.49 štiri petine. 2. Cepi Karel (Sokol Radvanje) 4.50 štiri petine. 3. Lesjak (SK Žel.) 4.52 štiri petine. 4. Emeršič (SK Žel.).
Mladina C 16 do 18 let, proga 1500 m: 1. Klančnik (Maraton) 5.26 ena petina. 2. Kos (SK Celje) 5.27. 3. Paučnik (SK Žel.) 5.80 dve petini). 4. Lu-šanc (SK Žel.).
Metalci, skakati, šprinlerji, nogometaši ter ostali športniki: proga 1500 m: 1. Gasparič (Skaut) 5.49. 2. Robič (Maraton) 5.50. 3. Ferš (Maraton) 5.55. 4. Grad (Zel.).
Seniorji na 4 km: 1. Stojnšek (Mar.) 13.59 dve petini. 2. Rotner (Žel.) 14.05. 3. Masten (Mar.) 14.09 dve petini. 4. Ledinek (Žel.).
Tekmovanja so se udeležili atleti prireditelja SK Železničarja, SK Maratona, SK Celja, Skavti in Sokoli. Sodniški zbor so tvorili gg. Podpečan, Muravs, Kebrič, Štrucel in Ledinek, ki ie pripravil vse tehnično delo.
Slovensko žensko prvenstvo v alpski kombinaciji
Na lepih smučiščih Črnega vrha se je pomerilo enajst drznih deklet za prvenstvo alpske kombinacije slovenske Zimskošportne zveze. Vreme prireditvi ni bilo preveč naklonjeno. Sonce, ki je prejšnje dni prijetno grelo, se je skrilo za gostim meglenim zastorom, kar je bilo gotovo krivda, da ni startalo več deklet. Prireditev je bila tako organizirana, da se je tekmovalo v smuku in slalomu isti dan. Smuška proga, speljana s Črnega vrba čez znano S-strmino, ni bila tako divja, kakor je običajno speljana seniorska. Dolga je bila približno tričetrt seniorske proge, 1500 m z višinsko razliko 250 m. Start Je bil točno ob 11. Kot pred-vozači so vozili reprezentanti Zvan, Bertoncelj in Žnidar. Prvi je privozil Žnidar v času 1:41, za njim Žvan 1:42, nato pa Bertoncelj 1:45.
Rezultati deklet: Smuk: 1. Heiin Erika (Skala) 2:27. 2. Štolcer Pavlina (Skala) 2:30.2. 3. Praček Lojzka (Gorenjec) 2:34.4. 4. Katnik Vida (Skala). 5. Pohar Silva (Sokol). 6. Lavička Vlasta (Tržič). 7. Klinar Ivica (Gorenjec). 8. Praček Anica (Gorenjec). 9. Torkar Danica (Gorenjec).
Slalom je bil na terišču Španovega vrha v smeri proti grabnu, severna stran. Slalom je dosti resnejša zadeva kakor smuk. Postavila sta ga Žnidar in Zvan bolj za sebe kot za ženske. Dolg je bil 500 m z višinsko razliko 140 m in 30 vratcami. Dekletom je bil precej trd oreh. Razen prvih treh so imele ostale padce. Lahko se trdi, da so prvo tri razred zase, drugi dve pa sta jim že močno blizu. Predvozaač Žnidar in Žvan sta se udarila medsebojno »a kombinacijo. Zmagal je Žnidar, Zvan je pa po padcu odstopil. Rezultati: 1. Praček Lojzka (Gorenjec) 2:00.8. 2. Štolcer Pavlina (Skala) 2:03.6. 3. Heim Erika (Skala) 2:13.8. 4. Pohar Silva (Sokol). 5. Katnik Vida (Skala). 6. Praček Anica (Gorenjec). 7. Lavička Vlasta (Tržič). Dve dekleti sta odstopili.	%
Zmago v alpski kombinaciji si je priborila štolcer Pavlina (SK Skala) in s tem obenem naslov prvakinje slovenske Simskošportne zveze v alpskt kombinaciji za leto 1941. Druga je bila Praček Lojzka, tretja pa Heim Erika, četrta Katnik Vida, peta Pohar Silva, šesta Lavička .Vlasta, sedma Praček Anica.
tvrdka ga je večkrat pošiljala k raznim trgovcem in obrtnikom z raznimi naročili. Za dvig naročenega blaga mu je vedno izročil naročilnico, na kateri je bilo točno označeno, kaj mu naj trgovec izroči. Cučko je te naročilnice izročil Satlerju in Poštraku, ki sta na naročilnicah izbrisala prvotno besedilo in napisala novo, ki se je glasilo na cement, železje, strešno opeko. Te naročilnice so bile naslovljene na tvrdki Rakuš in Sučevič. Obe tvrdki sta na te ponarejene naročilnice blago izročili. Prevare so prišle na dan šele, ko je tvrdka Nassimbeni prejela visok račun.
Poštrakova žena Terezija je bila soobtožena, ker je od Satlerja prejela blago, o katerem je morala vedeti, da je bilo ukradeno. Franc Zel pa, ker je od Satlerja kupil 25 vreč cementa in sveženj betonskega železja. O tem blagu je vedel, da je bilo ukradeno.
Cučko je svoje dejanje priznal, Poštraku in Satlerju pa se je dala krivda na podlagi izpovedi prič dokazati. Terezija Poštrakova se je zagovarjala, da je vso stvar javila tvrdki Nassimben, ko je spoznala, da gre za prevare. Ta zagovor pa popolnoma drži, ker je bilo ugotovljeno, da je stvar prijavila šele, ko je spoznala, da so prevare prišle na dan. Zel priznava, da je blago kupil, trdi pa, da ni vedel, da je izviralo iz prevar,
Sodišče je vseh pet obtožencev obsodilo. Ivan Satler je dobit 5 mesecev strogega zapora in 240 din denarne kazni, v primeru neiztirljivosti še 4 dni zapora. Poleg tega so mu odvzete častne pravice za dobo 2 let. Cučko je bil obsojen na 3 mesece in 15 dni zapora, pogojno na dve leti, Ivan Poštrak na dve leti in 1 mesec strogega zapora in na izgubo časti za tri leta. Terezija Poštrak na 3 mesece zapora in 1000 denarne kazni, pogojno na dve leti. Zel pa je bil obsojen na 1000 din denarne kazni ali 17 dni zapora.
RADIO Program Radio Ljubljana
Četrtek, dne 27. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov — 12 Instrumentalni solisti (plošče)
—	12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Salonski orkester (g. Petrič) — 14 Poročila — 17.30 Pestri zvoki igra Rad. ork. — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. R. Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nacionalna ura: Belgrad govori — 19.50 Deset minut zabave — 20 Večerni koncert (Rad. ork.) — 21 Osterčeva skladateljska ura. Sodelujejo: ga. Tončka Šuštar-Maroltova, g. Dražil Srečko, g. Feliks Moravec, g. Žižmond Iv. in ga. Marta Osterc-Valjalo — 22 Napovedi, po-
Tremensko poročilo
Kraj	Barometer sko stanje	> empe-ratura v C‘		?*■ — K »S	1 1 12	Veter (smer, Jakost)	Pada- vine	
		tl t>	» ** *5b fl K				m/m	vrsta
Ljubljana	162-1	9-0	5-0	71	10	sw,	_	—
Maribor	759-7	10-5	0-0	90	5	sw,	—	—
Zagreb	766-3	10-0	-1-0	90	10	0	—	—
Belgrad	767-3	8-0	-2-0	70	3	0	—	—
Sarajevo	769 0	10-0	-4T	70	10	0	—	—
Via	764-1	io-o	5-0	30	2	Bi	—	—
Split	763-9	15-0	5-0	50	4	NE,	—	—
Kumbor	762-2	16-0	8-0	50	5	N NE,	8-0	dež
Rab	763-7	15-0	4-0	50	6	0	—	—
fluurovnm	7620	17-0	10-U	50	3	NE,	—	—
Vremenska napovedi Prevladovalo bo oblačno in vetrovno vreme, nagnenje k padavinam.
Koledar
Danes, sreda 26. marca: Emanuel, m
četrtek, 27. marca: Jan. D., c. u.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta 49.
»Shakespeare in njegova doba« je naslov predavanja, ki ga priredi Angleško društvo danes, dne 26. t. m. ob 18 v beli dvorani hotela Union. Predaval bo v angleščini g. D. Shillan, ravnatelj britanskega instituta v Belgradu ter istočasno predvajal zanimive skioptične slike. Vstop prost.
Barve v gorah. Predavanje Slavka Smoleja pod tem naslovom je tako zelo dobro uspelo, da moremo trditi, da je ne samo preseglo vsa pričakovanja, temveč, da ga moremo označiti kot najboljše dosedanje alpindstiuno-skioptično predavanje v Ljubljani. Zaradi tega se je odbor AS Skale odločil za ponovitev predavanja v sredo 26. t. m. ob 20 v frančiškanski dvorani. Opozarjamo že v naprej vse interesente, naj si nabavijo vstopnice v predprodaji v kinu Union, da se ne bo zgodilo tako kot zadnjič, ko je moral marsikdo oditi domov, ker ni bilo voč vstopnic na razpolago.
Ustanove z« slušatelje (slušateljice) trgovskih visokih šol. Trgovinsko-industrijska zbornica v Ljubljani razpisuje 10 ustanov po 1(XK> din za slušatelje (slušateljice) trgovskih šol. Prošnje s potrdilom rektorata o frekvenci in dokazili o učnem uspehu ter gmotnem stanju prosilca je poslati zbornici do 51. marca t. 1.
Uvoz parkljarjev z razstave v Budimpešti
je ministrstvo za kmetijstvo dovolilo pod pogojem, da se živali na Madžarskem kontumu-cirajo na stroške prodajalca.
Podružnica SVD šiška. V četrtek 27. t. m. ob pol osmih zvečer bo predaval v deški ljudski šoli v Sp. šiški g. dr. M. Jevšek o negi vrtnic. V nedeljo popoldne ob dveh bo nazorno obrezovanje sadnega drevja. Sestanemo se na križišču Verovškove in Černetove ulice.
Društvo Mali gospodar priredi dane9, v sredo, ob 20 v ljudski šoli v Mostah predavanje o vzornem malem gospodarstvu in o reji malih živali. Predaval bo tajnik g. Ahčan Jože. V svojem predavanju bo pokazal e skioptičnimi slikami, katere pasme so najprimernejše in kako si vsak lahko uredi svoje malo gospodarstvo tako, da mu bo prineslo čimveč koristi.
UMETNOSTNA RAZSTAVA SRBSKE IN SLOVENSKE »LADE«
v Jakopičevem paviljonu vzbuja med umetnost ljubečim občinstvom veliko zanimanje. V njej razkazuje nad 120 del 16 srbskih in 19 slovenskih slikarjev in kiparjev. Zaradi raznolikosti umetnin tako po tehniki kakor tudi po vsebini je ta razstava zelo poučna. Zanimiva pa je tudi zaradi složnega sodelovanja starejših in mladih umetnikov, ki se po stilu sicer razlikujejo, a jih navdaja ena želja, da pokažejo kulturno sodelovanje med Srbi in Slovenci. Naj bi nihče ne zamudil priložnosti, da si ogleda razstavljene umetnine, saj pričajo v teh negotovih časih o naši skupni želji, da se v miru posvetimo svojim svobodnim kulturnim težnjam.
Madžarski letoviščarji obiščejo Bled
Po posredovanju prometne zveae v Ljubljani je potovalna pisarna IBUSZ v Budimpešti poleg nameravanih spomladanskih izletov na morje razpisala tudi izlet v Slovenijo. Po načrtu te pisarne bo obiskalo Bled v Veliki noči približno 50 madžarskih gostov, ki bodo ostali tam 14 dni. Za poznejši čas so predvidena potovanja tudi v druga slovenska letuvišča.
Ne kupujte vojaškega blaga!
Ljubljana, 26. marca.
Časopisje je že večkrat opozarjalo podeželsko prebivalstvo, kakor tudi meščane, da naj ne kupujejo od neznanih in tudi od znanih vojakov vojaško blago, kajti taki nakupi so kaznivi in so za nje določena posebna določila v kazenskem zakoniku pod paragrafom 122. Nakup je kazniv celo z robijo do 2 let in z denarno globo do 50.000 din. Zadnji čas je bilo okrožnemu sodišču, ki je za prestopke nakupa vojaškega blaga pristojno, prijavljenih mnogo zadev, ovadenih je mnogo oseb, ki so kupovale od vojakov plašče, hlače, čevlje, oves in druge stvari. Ni tedna, da ne bi kazenski sodnik-poedinec na okrožnem sodišču sodil kakemu nakupovalcu takega blaga. Bilo pa je letos po omenjenem paragrafu obsojenih že do 25 oseb na večje in manjše denarne kazni, večji del pogojno, ker so bili obtoženi drugače še nekaznovani.
Jože z gorenjskih krajev, doma visoko v hribih, je kupil od neznanega vojaka vojaški plašč, Dal je malenkost. Prav bojazljivo je stopil do sodnika. Izgovarjal se je, da ni vedel za to, da je tak nakup kazniv in da je zakrivil kak prestopek proti paragrafu. Bil je v dobri veri, da je vojak pravi lastnik plašča in zato ga je kupil. Sodnik ga je lepo in mirno poučil, da vojaško blago ni nikdar last posameznega vojaka, marveč last celokupne države. »Kam bi prišli, ko bi ljudje kupovali blago od vojakov? Armada bi hodila okoli bosa in raztrgana!« je sodnik pristavil. Jože je bil obsojen na 300 din denarne kazni, pogojno za 2 leti. Ta teden pride pred sodnika še 5 takih nakupo-povalcev.
Umestno bi bilo, da bi politične oblasti dale primerno po občinah razglasiti ljudem, da naj nikar ne kupujejo od vojakov absolutno nikakib
stvari in naj bi župani še posebej opozarjali občane na kazni, ki so lahko še strožje.
Hacetova razprava v porotni dvorani
Kakor smo že poročali, je določena glavna razprava proti, razbojniku Antonu Hacetu za konec tega meseca. V ponedeljek 31. t. m. ob 8.30 dopoldne se prične razprava pred velikim kazenskim senatom, ki mu bo predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj. Časopisi so že mnogo pisali o slovitem razbojniku. Razprava bo v nekdanji porotni dvorani, kjer ima sedaj svoj arhiv invalidsko sodišče. Vstop v dvorano bo dovoljen le proti vstopnicam. Poslušalci so svoj čas hodili k porotnim razpravam in 60 komodno sedeli po klopeh. Sedaj so vse te klopi iz dvorane odstranjene in bodo morali poslušalci lepo stati in stoječ vztrajati poteku razprave.
Kakor znano, so bila v Sloveniji odpravljena porotna sodišča 1. 1931, ko ie stopil v veljavo novi kazenski zakon. Od tega leta naprej je dvorana bila zazibana v idiličen mir. Le tu in tam je kdaj zavalovilo življenje v tej dvorani Po 1. 1931 so bili doslej 3 večji procesi v dvorani V njej je bil najprvo velik komunističen proces, ko je bilo obtoženih do 20 komunistov, največ akademikov. Ta proces je bil tajen. Drugi proces v tej dvorani je bil proti Ivanu Hribarju iz okolice Domžal, ki je svojo ženo umoril, jo najprej zakopal v gnoj, nato pa odnesel v bližnji potok Okoli vratu pa ji je privezal težak kamen. Hribar je dobil dosmrtno robijo. Zadnji proces je bil pred 3 leti proti nekemu nakupovalcu hranilnih knjižic, ki je mnogo vlagateljev opeharil za večje vsote. Bil je obsojen na 2 leti robije. Hacetov proces je določen za 3 dni.
mms
I*
ifcl
Albanke delajo za vojake, ki se bore na grško-italijanskem bojišču v Albaniji.
Izreden sprejem Macuoke v Berlinu
Od začetka vojne do danes še nikogar niso v nemški prestolnici sprejeli
tako veličastno
Berlinski dopisniki tujih časopisov pišejo te dni med drugim tudi o veličastnem sprejemu, ki ga
v	nemški prestolnici pripravljajo japonskemu zunanjemu ministru Macuoki za danes, ko se bo po dolgem potovanju čez Mandžurijo in Sibirijo preko Moskve, kamor je prispel v nedeljo dopoldne, pripeljal v Berlin. Že 22. marca, torej pred štirimi dnevi že, je časnikar Radulovič napisal o tem za »Politiko« krajše poročilo, v katerem med drugim pravi:
Kolikor se je dozdaj moglo videti, preurejajo anhaltsko železnico, kamor se bo pripeljal japonski
gost, takorekoč iz temeljev. Po ulicah, kjer se bo vozil g. Macuoka, so na obeh straneh že postavljeni beli drogovi na gosto, le nekaj metrov drug od drugega. Na velikem trgu pred kancelarsko palačo postavljajo železno ograjo, ki bo ločila občinstvo od cestišča in tako olajševala delo policiji, ki ga bo na tem mestu imela, da bi promet tod potekal brezhibno, ko se pripelje Macuoka. Iz vsega, kar se je dozdaj moglo opaziti, se zdi, da bo Berlin priredil japonskemu ministru tak sprejem, s kakršnim od začetka vojne do zdaj še ni bil počaščen noben tuji državnik v nemški prestolnici.
Veliko razdejanje po viharju na Portugalskem
Šele zdaj poročajo podrobnosti o škodi, ki jo je prejšnji mesec povzročil silovit orkan po mestih, vaseh, poljih in gozdovih
Namesto kirurgicnega noža - telovadba in šport
nogo ali roko le, če vsa druga
Prejšnji mesec je na Portugalskem divjal vihar, kakršnega ljudje tam že davno ne pomnijo. Nekaj podatkov o tej nesreči so že svoj čas omenili, čeprav še niso bili popolni in povsem zanesljivi, kajti vihar je zavzel tolikšen obseg in povzročil toliko Škode, da je ni bilo moči kar hitro oceniti, niti približno ne. Šele zadnje dni so prispela nova, popolnejša poročila o tem silovitem orkanu, ki je zajel večji del Portugalske. Iz njih povzemamo naslednje podrobnosti:
#3X'Vihar je zajel skoro vso Portugalsko. Povsod po mestih se danes vidijo posledice tega viharja. Razdejanje se vidi po mestih, vaseh, opustošena pa so tudi širna polja in gozdovi. Vihar je povzročil
tudi velike povodnji, kajti zaradi silnih nalivov so reke prestopile bregove in razlile čez rodovitna polja in travnike. Uničeni so krasni lizbonski drevoredi in drugi nasadi. Mesto je ostalo povečini brez drevja. V velikem portugalskem pristaniškem mestu Porto so bila poškodovana številna poslopja, poleg tega pa je bilo tam uničenih ali težko poškodovanih čez sto ribiških ladij. Vihar je zlasti hudo poškodoval tudi gozdove. Pravijo, da se bo ponekod škoda na gozdovih poznala še petdeset let, tako silovito je vihar obklestil te gozdove. Ogromno škodo je orkan naredil tu-di po oljčnih nasadih. Najhujše je bila prizadeta okolica Abranfesa. Zadnje poročilo pravi, da je bilo tu uničenih nad 20.000 oljčnih dreves.
Nova omejitev avtomobilskega prometa v Franciji
Nemški poročevalslr urad se v enem svojih zadnjih poročil iz Vichyja bavi spet s pomanjkanjem bencina v nezasedenem delu Francije in pra-
vi	takole: V tukajšnjih političnih krogih se je izvedelo, da je vlada sklenila še bolj omejiti avtomobilski promet v nezasedenem področju Francije. Dovoljenja za vožnjo z avtomobilom bodo v bodoče oblasti izdajale samo še podjetjem, ki se bavijo s prevozništvom in še to v omejenem obsegu. Vsa dozdaj izdana dovoljenja prenehajo veljati.
Zastave, ki so se po 91 letih vrnile iz ruskega »ujetništva«
Že zadnjič so časopisi poročali na kratko, da bodo Madžari dobili nazaj tiste svoje vojaške zastave, ki so jih bili izgubili za časa osvobodilnih bojev z Rusijo v letih 1848 in 1849. Zdaj sporoča madžarska uradna agencija, da je sedemnajst madžarskih častnikov odpotovalo v obmejno mesto La-botzne, kjer so jim zastopniki sovjetskih oblasti vrnili 56 zastav iz vojne za madžarsko neodvisnost. To se je zgodilo preteklo nedeljo. Nekdanje mad-
žarske zastave so sovjeti ob primernih svečanostih vrnili in so te zastave v ponedeljek tudi že prispele v madžarsko prestolnico. Tudi v Budimpešti so jih zelo svečano sprejeli, nato pa jih izročili budim-peštanskemu vojnemu muzeju.
Slovaška ima 2,653.564 ljudi
Zadnje ljudsko štetje na Slovaškem je bilo 15. decembra lani. Izid je pokazal, da se je prebivalstvo v tej slovanski državici v zadnjih letih precej pomnožilo. Statistični podatki tega zadnjega popisa prebivalstva so pokazali, da je Slovaška imela na dan 15. decembra 1940 že 2,653.564 ljudi.
Položaj na Nizozemskem
Berlin, 21 marca. Nemška službena agencija poroča, da bodo nemške oblasti oklicale obsedno stanje na vsem nizozemskem ozemlju, če bi takšen ukrep postal potreben za ohranitev javnega reda in miru. V tem primeru bo dobil državni komisar obsežna pooblastila. Tudi policija bo dobila posebna povelja ter bodo vsa dejanja, ki ogražajo javni red in mir sojena s kratkim sodom po načelih, ki veljajo za postopek posebnih sodišč v Nemčiji.
Zdravnik naj ranjencu odreže sredstva odpovedo
V	vojnem času imajo zdravniki mnogo prilike in možnosti za razne kirurške posežke m tudi novosti. Vojna doba je takorekoč tudi doba ortopedskega napredka. Države, ki se sedaj vojskujejo, imajo v tem oziru neomejeno delovno polje.
Nekako sredi osemnajstega stoletja je Volk-mann dvignil ortopedijo na stopnjo prave znanosti. To dejstvo je bilo v tej dobi velikega pomena za različne bolezni na rokah, vratu in sklepih, kajti šele tedaj so pričeli zdraviti rahitis, vnetja, zlomljene kosti, zraščenja itd. Volkmann je že tedaj dal prednost ortopedski gimnastiki in jo proglasil kot enega najboljših sredstev za takšne primere. Bolniki so morali delati vaje tako, da so se plazili po tleh. Rezal jim je tudi kite, jim s silo raztegoval telo, potem ko so dobili narkozo in opravljal razno drugo orodje za podpiranje in raztezanje telesa. Njegov uspeh pa je dosegel višek, ko je s pomočjo mehaniškega vajenca Hess toga izdelal nekakšne proteze za roke in noge, in so se bolniki zaradi teh pripomočkov dosti hitreje pozdravili.
Volkmann je bil ta čas glavni zdravnik 4. vojaškega zbora v vojni leta 1870—1871 ter je neverjetno zboljšal ortopedijo. Svetovna vojna pa je ortopedijo privedla do neverjetne višine. Profesor dr. Sauerbach je iznašel fako imenovano »Sauerba-chovo roko«. S pomočjo slonokoščene palčice se z njo prenese delo mišic na sklepe. Ena roka služi za prijemanje in je sposobna le za lahko delo, druga pa sestoji iz različnih naprav in služi lahko tudi za nekoliko težja opravila. S pomočjo teh rok človek lahko piše, ker v glavnem nadomeščata palec in kazalec..
Velik uspeh pa je dosegla ortopedija v itali-jansko-abesinski in španski državljanski vojni. Tedaj pa je prišlo do važnega preobrata. Tedaj se je začel profesor Catterina izogibati amputacijam in protezam ter pričel močno obstreljene sklepe šivati, da ni bilo treba dotičnega uda odrezati. Razumljivo pa je, da takšni udje ostanejo v največ primerih negibni, vendar pa imajo še vedno veliko prednost pred protezami.
Sodobna nemška ortopedija, posebno pa vojna ortopedija, se načelno izogiba amputacije to proteze. Gre pa še dalje. Nemški kurirgi in ortopedi zahtevajo, da morajo udje ostati tako dolgo nepremični, dokler je to nujno jx>trebno. V posameznih
primerih, pri katerih je bil prej edini pripomoček kirugični nož, danes uporabljajo telovadbo in špiort.
Ker ste plesale, boste brisale okna
V	Gradcu kakor tudi še marsikje drugod, je prejjovedano dekletom pod osemnajstim letom plesati in vrteti se po javnih lokalih. Zadnjič je pri neki priliki oko postave opazilo, kako se sedem mladih deklet, ki očividno še niso dosegle zaželene starosti, vrti ob nedovoljenih zvokih godbe v nekem javnem lokalu. Oko postave jih je »vzelo gor«, in drugi dan so bile vse poklicane na policijo, kjer so jih vprašali, zakaj so se tako vneto vrtele kljub temu, da vedo, da je prejjovedano. Izgovor, da jim je bilo tako všeč, ni držal, ker bi bile na primer nam tudi »všeč« nižje cene Na policiji pa imajo že od nekdaj bolj malo smisla za filozofijo ali dolge moralne govore. Skratka, policija ni za to, da bi z besedami ljudi izpreobračala. Tam bolj dejanja govore. In tako se je tudi tem dekletom zgo^ dilo. Obsodili so jih, da so morale osem ur brisati hotelska okna. Kajti, če se jim ni vrtelo v glavi na podu, se jim tudi na oknih ne bo, so si mislili na policiji. In po oknih so morale »plesati« celo brez godbe.
Tukaj nam je le še dobro biti.«■
Amerikanski antropolog dr. Jack Hanni misli, da je odkril pleme, kjer je mož čisto drugače odvisen od svoje boljše polovice kakor pri nas. To je pleme Ibo v Nigeriji. Na videz imajo, kakor tudi marsikje pri nas, oblast možje. Žene pa imajo po nekem verskem običaju besedo pri vsem, kar se tiče prehrane in živilskih zalog. Kadar žena misli, da se je mož kaj pregrešil in da ga ima pravico kaznovati, se ne krega, pač pa mu zmanjša dnevni obrok hrane za polovico. Ge še to ne zaleže, pa mu sploh nič ne da in možu predejo pajki po trebuhu tako, da mora poiskati kakšno drugo usmiljeno srce. Če se ga nobena ne usmili, ga trpinči lakota in ta antropolog pravi, da mora od lakote umreti.
Oertrude Gelbin:
MLADI EDISON
Besnilna filmska povest o mladosti velikega izumitelja
»Gospod Nelson, nekdo nam skuša brzojaviti, žvižga Morse-jeya znamenja. Poslušajte, gospod Nelson, kaj sjioroča: S-E-D-E-N, sedem S-O-J, stoj N-E-V-A-R-N-O-S-T, nevarnost.«
Poslušala in razbirala je naprej; potem je z grozo povedala: »Most je podrt...«
Ko je ponovila sporočilo zase, se je šele zavedala vse njegove grozote. Začela je vpiti:
»Gospod Nelson, gosj>od Nelson, most čez reko je jx)drt. Sporočajo nam, da je most jx>drt.« Nelson je prebledel:
»Most je podrt...?«
Pogled mu je švignil skozi okno — bili so tik pred bregom reke.
Nič ni mogel misliti, v nezavednem občutju smrtne nevarnosti je planil do zasilne zavore in jo z vso silo p>otegnil. Potnike je vrglo s sedežev, vlak se je škripaje ustavljal. Vse je sililo k oknom, potem so začeli vstajati kriki brezumne groze.
Vlakovodja in kurjač sta stala na stroju, vsa trda od strahu. Prav pred njima je hrumela in se penila reka, čeznjo so se vili ostanki tirov s j>odrtega mosta,
katerega so bili že požrli valovi ...
Na drugi strani reke je stala
Millerjeva lokomotiva, na njej Tom ob piščalki. Miller in Tom sta bila prav tako bleda kakor vlakovodja in kurjač na oni strani razjarjene vode, ki je besnela,
kakor da jo srdi, ko je izgubila plen.	- •
Miller je skoraj divje pograbil Toma za roko in mu jo stiskal kakor brez uma:
»Fant, Tom, uspelo ti je. Tom, ti si mož!«
(Dalje.)
Tannie je govorila Nelsonu, da nekdo brzojavlja o nevarnosti
SBNBK&b KRI VI C K ls
Bil. SEM V STALINOVI SLUŽBI
Pogledal sem obtoženca natančnejo in zapazil, da je bilo Radehovo skrivno »priznanje« spisano v decembru.
To je bil mesce, ko me je Slucki prosil za »nemška častnika«. Moža sta se bila med tem spet oglasila pri meni in pripovedovala, da so ju nekaj tednov držali brez dela v Parizu ter ju nato poslali domov s skopim pojasnilom, da je stvar odložena. Iz tega smo sklepali, da je nastopila motnja ali pa da so spremenili načrte.
Radekovo »priznanje«, v katerem se je prikazalo ime Tuhačev-skega, je prihajalo po času hkrati s Stalinovim zunanjepolitičnem obratom. Priznanje so morali spisati tiste dni, ko me je Sinčki opozoril na bližnji sporazum z Nemčijo in zahteval, naj svoje delo v Nemčiji pritajim.
PremiSljal sem, zakaj naj bi Stalin v takem času hotel uničiti generale rdeče vojske. Iztrebil je Kamenjevo in Zinovjevo skupino ter se ob primeru Radeka ter Pjatakova, otresel druge skupine svojih političnih nasprotnikov, kaj noj bi ga bilo zdaj zbodlo, da nastopi zoper vrhovno poveljstvo našega narodnega obrambnega sestava? Naj so po vojnem pravu ustrelili kopice politikov, celo može kakor Zi-novjeva in Kamenjeva, ko jih je Stalin v dolgih letih potlačil in jim vzel ves pogum. Toda vso nekaj drugega je bilo ubijati može, ki so stali ob kolesju narodnega vojnega stroja.
Ali si bo Stalin upal ustreliti tako izrazito postuvo, kakor je bil maršal Tuhačevski. Ustreliti voditelja, kakor je, recimo, bil Gamar-nik, namestnik vojnega minsitra in to v tem trenutku meduarodne
krize? Ali bo vzel nase odgovornost, da je državo pustil pred sovražnikom brez varstva s tem, da je rdečo vojsko oropal njenih glav?
Zdaj se moram spustiti malo na ozadja teh razmišljanj.
Maršal Tuhačevski je bil najbolj bleščeča vojaška postava v sovjetskem prevratu. Že zgodaj v državljanski vojni, ko je bil star petindvajset let, so ga imenovali za poveljnika L rdeče armade.
Ko se je 12. septembra 1918 zdelo, da je Sovjete sreča končno zapustila, je pri Simbjrsku dobil odločilno bitko proti združenim češkim in beloruskim četam. Ko je naslednjo pomlad admiral Kolčak dosegel kotlino Volge od vzhoda in so boljševiki imeli v rokah samo še šestino ruskih tal, je Tuhačevski pri Busuluku napadel nasproti in predrl sovražne črte. Izkoristil je ta prvi uspeh ter pritiskal dalje v veličastnem pohodit, ki je Kolčaka prisilil nazaj čez Ural in globok' tja v Sibirijo. 6. januarja 1920 je končno uničil Kolčaka pri Krasno-jarsku, na pol pota skozi Azijo. Lenin je v navdušeni brzojavki pozdravil Tuhačevskega in njegovo vojsko.
Ko je Tuhačevski uničil dele vojske v Sibiriji, so ga takoj poslali, naj prevzame poveljstvo na osrednjem ruskem bojišču proti Denikinu.
V	manj kakor treh mesecih jo bil Denikin pognan nazaj do Črnega morja, moral je * ladjo bežati na Krim, v poslednjo trdnjavo belih. Tuhačevski je zdrobil dva najnevarnejša sovražnika Sovjetov, Kolčaka in Denikina.
Med tem pa so bili Poljaki ▼ Ukrajini začeli s presenetljivim napadom Skoraj brez odpora so pritisnili do Kijeva, ki so ga 7. maja 1920 zasedli. Zdaj pa so sovjetske sile, ki jih je Denikinov poraz razbremenil, Poljake kmalu potisnile iz Ukrajine in rdeča vojska je začela svoj dramatični pohod na Varšavo.
Tuhačevski, ki je zapovedoval glavnim ruskim vojnim silam, je prišel na doseg topov pred Varšavo. V začetku avgusta je bil tako daleč, da bi bil lahko vrgel vsa svojo vojsko proti poljski prestolnici. Čakal je samo še prihoda konjenice, ki je pod povelj|tvom Budjonega in Vorošilova stalno napredovala proti Lvovu.
Politični komisar pri tej južni vojski je bil Jožel Stalin.
Revolucionarni vojni svet, vrhovna politična oblast v rdeči vojski, je sklenil, da naj bodo poveljniki južnozahodne fronte od 1. avgusta dalje podrejeni Tuhačevskemu.
Tuhačevski je dal poveljnikom južnozaliodnega bojišča zapoved, naj korakajo proti severu na Lublin in naj varujejo levo krilo ruske glavne sile za odločilno bitko pri Visli. 11. avgusta je Moskva to zapoved ponovila.
Po Stalinovem navodilu niso Budjoni in Vorošilov in pa poveljnik dvanajste armade poslušali te zapovedi. Konjenica je nadaljevala pohod na Lvov.
15. avgusta so Poljaki, ki jih jo general Wcygand preuredil ter oborožil s francoskim topništvom, udarili iz Lublinskega okrožja proti Tuhačevskemu. Ko so od 15. do 20 avgusta vdrli skozi luknjo pri Lublinu, je Budjonjeva vojska zaman udarjala na vrata Lvova.
Maršal Pilsudski pravi v svojih spominih, da je v tej vojni prineslo odločitev dejstvo, da sc Budjoni ni zvezal s Tuliačevskim. Pilsudski piše:
»Njihova (konjenice in XII. armade) prava pohodna črta bi bila tista, ki bi jih bila privedla bližje glavnim ruskim silam pod poveljstvom Tuhačevskega. To	bi nas bilo spravilo	v največjo	nevarnost.
Vse se mi jo	zdelo črno	in obupno, videl sem	samo dve	svetli peg'
na obzorju: da Budnojeva konjenica ni napadla mojih zadnjih čet in da je odpovedala XII. rdeča armada.«
Ne Tuhačevski, no Stalin nista nikdar pozabila poljskega P°" hoda. Tuhačevski je v vrsti predavanj, ki jih je imel v vojni akademiji in ki so 1923 izšla v knjigi, primerjal Stalinovo vedenje pri Lvovu z vedenjem carskega generala Renenkampfa z usodno bitko pri Tannenhergu leta 1914. Tuhačevski je dejal:
»Naša zmagovita konjeniška armada se je tiste dni pustila zaplesti v hude	boje okoli	Lvova, zabijala je čas	in razmetavala^ svoje
silo v bojih s	pehoto ki se je pred mestom močno utrdila	in ki jo je
podpirala konjenica ter močni letalski oddelki.
... Jole godja ~ Urednik. Mirko Javornik - Rokopisov n« vračamo ~ »Slovenski dom« izhaja viak delavnik ob 12 -