Slovenec general misijonske družbe. Kakor poročajo »KatoTiški Misijoni«, je bil g. Jožef Musar izvoljen za vrhovnega predstojnika misijonske družbe Sinov presv. Srca. Ta družba je vzrastla iz misijonišča v Veroni na Italijanskem, katero je bilo ustanovljeno, leta 1867. Družba, ki jo je potrdil papež Leon XIH., je' hitro rastla in se širila ter je prevzcla ikot svojo misijonsko področje Osrednjo Afriko v Sudanu, kjer je deloval svojčas slavni slovenski misijonar Knoblehar. Po svetovni vojni ji je b,ilo odkazano novo misijonsko polje v Južni Afriki v Transvaalu. Tjekaj &o se podali misijonarit vsi slovenski člani te družbe: Jožef Musar, Rafael Kolenc, Valentin Poznič in Lešnjak. Jožef Musar se je rodil dne 8. vinotoka 1889 v župniji Radeče pri Zidanem mostu. Kot 121etni deček je prišel V Sriksen na Tirolskem v misijonski zavod sinov presv. Srca. Po dovršeni gimnaziji je stopil v novicijat navedene misijonske družbe, potem v bogoslovje. Novo sveto mašo je pel dne 6. junija 1915 v Radečah. Po svetovni vojni je porabil prvo priliko, da se ;zpolni njegova goreča želja po misijonih. L«ta 1920 je z bra,tc_n Rafaelom Kolencem odšel v afri-i :ške misijone. Do leta 1923 je delovM. riavdušeno in uspcšno v Sudamr. P_tera je odšel v Transvaal, kjer je do le:tos deloval ter ?mel velike uspehe osobito med Kafri. Dosti je pisal v naš sloYi?nski misijonski list, kjer je objavljal za..imiv. Čis&ke in ;• učna misijonska poročila. Dne 1. septembra 1932 je bil izvoljen na generalnem kapitlju svoje dinižbe za vrhovnega predstojnika Sinov prd:v. Srca. Ta izvolitev dokazujev da imamo Sloven i med misijonarji ja-, ko sposofcne ' i ugledne može, _.i so; zmožni delovati ne samo v otnejenena misijonskem krogu, marveč tudi na čelu celokupne m^ijonske organizacije.. Slovenci se na velevažnem in velepar, trebnem misij- .skem polju udejstvu* jemo v obsegu, rastočem od leta do leta. Poitalijančevanje slovensko - hrvatskih in nemških otrok je cilj, ki za njim stremi italijanski fašizem. To je glavni naraen, ki ga ima izvršiti šola v Julijski Benečiji In na Južnem Tirolskena*. Učitelji v šolah po teh ikrajih so' samiItalijani aii poitalijačenci, šamo duhovniki so vsaj v nekaterih krajili še šlovanske, odnosno nemške narodnosti tn; branijo pravice materinega jezika V^ verski vzgoji iti pri verskem pouku.;Takšni duhovniki so italijanskim obJa-. istem trn v peti. Kolikor ne morejo jih pregnati ali zapreti, hočejo njihovo delovanje onemogočiti. Italijanski uradni list je, kakor smo v našem listu po-ročali, objavil kraljevo odredbo, kidQloča, da naj se 30 italijanskih duhovni; kov iz raznih italijanskih škofij premesti na Južno Tirolsko ter se prideli tamošnjim šolam, kjer ni italijanskih duhovnikov za podeljevanje verskega pouka v italijanskem jeziku. Tako naj bi se nemškim duhovnikom, ki poučujejo izven šole nemške otroke v verouku v nemškem jeziku, odvzeli nemški otroci. Fašisti so predpostavljali, da bo cerkvena oblast s tem zadovoljna. Pa so se zmotili: obadva škofa na Južnem Tirolskem — v Tridentu in Briksenu . -- sta se obrnila na sv. Očeta, da se zavzame za njih pravice, ki so jih fašistična oblastva hotela poteptati v tla. Sv. Oče je škofoma dal stroga navodila, ki izključujejo delovanje tujih italijanskih duhovnikov v obeh škofijah Južnega Tirola, ker jim škofij$ka oblast ne sme dati potrebno cerkveno dovoljenje. Na isti način naj bi !se tudi postopalo s tistimi italijanskimi duhovniki, ld hočejo delovati med Slovenci in Hrvati v Italiji. Katoliška Cerkev noče postati sužnja v Italiji vsemogočnega fašizma. Škofje o politienih dolžnostih. Bel- gijski škofje so o priliki volitev v belgijski parlameat, ki bodo 29. novembra, izdali pastirski list, ki je bil prečitaa v vseh katoliških cerkvah. V tem listu poudarjajo škofje, da jim je Bog izročil duhovao oblast nad dušami, da so ae smejo baviti s čisto političaimi vprašaaji ter se spuščati v straakarske boje. Danes pa gre za višje interese. Volitve so odločilae važaosti za bodočaost držav. Ali bodo volitve postavile aa krmilo države vlado, do katere bo upravičeno zaupaaje, da bo premagala težave, ki prihaj jo od svetovae gospodarske krize, ali pa morda vlado, ki se bo lotila socialaih poizkusov tev se vrg;la v finančaa podvzetja, katera bi vrgi-j, 4r^avo v propast. Gre tudi za obrambo svobode šole in pouka. Stranke, ki bi nastopile proti tej svobodi, bi domoviao vrgle v bratomorae boje, ki jih v tem času moramo domoviai prihraaiti. Katoličaai naj čuvajo svoje verske interese ter naj uveljavijo svoje pravice. Vse katoliške sile se morajo združiti v eaotao fronto. Tisti, ki ne sprejmejo tega načela, prezirajo dolžilost katoličaaa. Iater^si duš, cerkve in fepga so vserrl katoličaaom skupne do^>ia"^,'vj_.ejn morajo biti eaako pri srai, aKo"šd dstali res zvesti svoji veri. Vsi djugi iateresj. sc morajo tem umakniti. KatoHčaiv šriie glasbvati'samo za\fcandidata, ki daje.' s, katpliškega ^.vidika polao jamštv"o.,tCdoii'ostaae domk, podpira svoje aašproti.i-.e. "§e.hujše je, čje glasujejo za kaadidate, katerih program ae upošteva pravfče' Vesti in VeTsko svobode. ¦-¦¦¦¦