>ši« m V, <932 PoStnlntf plačana v gotorfaL Leto XIII., štev. 11* Ljubljana, četrtek 19» maja 1932 Cena 2 Din v_ pra vuištvo; L oljana, K.aaHje»a ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseraml oddelek: LJubljana, Selen-Kurgova oL 3. — TeL 3492 ln 2492 Podružnica Maribor Aleksandrova ce^ta št 13 — Tele'ou it 2455. Pociružnica Celje: Kocenova ulica št 2 - Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 78.180. VV:pn St ?41 Naročauia Miaio mcoečnc S) — L)Ji. ra biozMmtvn 40 — D u Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva »jlica 5 Telefon št 3122 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). CeMe rt* 0 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po turi fij Vprašanje sanacije bratovskih skladnic Važna anketa v Beogradu — Znižanje starostne In brezposelne podpore in zvišanje prispevkov za bolniško in invalidsko zavarovanje Bcn2rad, 18. maja. p. Kot posledica sploš-re svetovne gosp 'darske krize je zavladal tudi v naših rudarskih podjetjih precejšen zastoj, zaradi česar se je poslabšal tudi pole^: j naših rudarskih delavcev in njihovih bratovskih skladnic. Brat. skladnice imajo zaradi naraščajoče brezposelnosti čim-dalje manjše dohodke, a vedno večje izdatke. To je napotilo merodaine kroge, da so sklicali širšo anketo, na katero so bili pozvani zastopniki rudarskih organizacij iz vseh v poštev prihajajočih krajev, nadalje vse Delavske zbornice, centralno tajništvo Delavskih zbornic, zastopniki bratovskih skladnic ii zastopniki rudarskih podjetij. Glavni namen ankete je razprava o tem, kako bi se ohranil nivo imovine bratovskih skladnic, da bi se njihova sredstva zaradi zmanjšanih dohodkov in povečanih izdatkov rie izčrpala, s čimer bi bili prizadeti zlasti oni starejši rudarji, ki so v rudarskem po-k'icu ostareli in so sedaj navezani izključno na rmdpore. ki jih dobivajo od bratovskih skladnic. Ministrstvo za šume in rude je v to svrho sestavilo nova pravila za bratovske skladnice, ki naj bi bila enaka za vso državo, in sicer na podlagi pooblastila finančnega zakona za leto 1932-33. Po načrtu nov h pravil bi se znižale podpore za brezposelnost in starostne podpore za 30 odstotkov. za kolikor so v zadnjem času padle tud: delavske mezde. Podpore, ki so jih da-bratovske skladnice brezposelnim so K e namreč dosedaj često večje kakor pa zaslužek onih rudarjev, ki so ostali na delu. Obenem naj bi se povečal dohodek bratov-skih skladnic, tako da bi bile bratovske skladnice v najkrajšem času zopet sanirane. Dosedaj so plačevali rudarji za pokojninsko in bolniško zavarovanje 5 do 12 odstotkov dnevne mezde, poslodajalci pa za invalidsko zavarovanje 1 do 1.5 odstotka. Ta odstotek se z novimi pravili nekoliko zviša in bo s tem osigurano zavarovanje stotisočev rudarjev, ki bi sicer kar na lepem kljub dolgoletnemu plačevanju prispevkov ostali brez podpor. Anketo, ki se je vršila v prostorih Delavske zbornice, ie otvoril v imenu odsotnega ministra za šume in rude. generalni direktor oddelka za rude, Nikola Belančič, ki je pojasnil namen ankete, nakar je generalni tajnik centrale Delavskih zbornic dr. Živ-ko Topalovič, ki je v svojem govoru podčrtal važnost problema bratovskih skladnic in zahteval, da se najprej rešijo štiri načelna vprašanja: 1. Zavarovanje že pridobljenih članskih pravic 2. Ohranitev obstoječe višine podpor. 3. Jamstvo avtonomije v upravi zavarovanja. 4. Jamstvo svobodnega izvrševanja funkcij rudarjev v bratovskih skladnicah brez bojazni, da bi bili zaradi tega preganjani s strani delodajalcev. Anketa je stališče dr. Topaloviča osvojila ter se je o teli načelnih vprašanjih razvila širša debata, v katero so med drug;mi posegli tudi rudarski glavar iz Ljubljane inž. Ster-•gar. generalni tajnik Kranjske industrijske družbe dr. Obersnel in zastopnik rudarskih organizacij g. Bratkovič. Dr. Obersnel se ie zlasti zavzemal za ohranitev značaja pravne osebe bratovskih skladnic in nagla-šal potrebo, da se nova pravila ozirajo tudi na krajevne prilike. Anketa se bo jutri nadaljevala. Hmeljarska konferenca v Beogradu Savinjsko in pedravsko področje zastopata poslanca inž. Pahernik in Ivan Prekorsek Bensrad. 18. maja. p. V Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine se je vršila danes važra konferenca o pospeševanju izvoza našega hmelja, katere sta se med drugimi udeležila tudi narodna poflanca Ivan Pre-koršek kot zastopnik savinjskega hmeljarskega področja in inž Pahernik kot zastopnik podravskega hmeljar, področja. Konferenca je razpravljala zlasti o izvozu našega hmelja v Belgijo in Francijo in o določitvi kontingenta. Oba poslan, dravske banovine sta izrazila nujno željo, naj bi naša poslaništva v Parizu in Brusliu v tej zadevi intervenirala pri franoeski. odnosno belgijski vladi in se sploh intenzivneje posvetila pospeševanju naše zunanje trgovine. Kakor znano, sta Češkoslovaška in Nemčija dosegli zelo velike kontingente za izvoz svojega hmelja, zaradi česar je upravičena bojazen, da bo vse to šlo na škodo našega hmelja. Glede fakultativnega signiranja hmelja je bilo na konferenci ugotovljeno,, da pripada v dravski banovini prvenstvena in izključna pravica signiranja Hmeljarskemu društvu v Žalcu, odnosno Hmeljarskemu društvu v Ma-renbergu. V pokrajinah, kjer ni posebnih hmeljarskih organizacij, ki bi lahko vršila to nalogo, naj vrše signiranje posebne bano-vmske komisije. Narodni poslanec Ivan Pre-koršek ie pri tej priliki opozoril tudi na to, da je v dravski banovini zlasti za savinjsko hmeljarsko področje v veljavi še vedno stari avstrijski provenijenčni zakon. Konferenca se bo jutri nadaljevala. Razorožitvena konferenca b odgodena? V ženevskih krogih je vedno večje razpoloženje, da se plenarna konferenca odgodi do jeseni Ženeva, 18. maja. s. Trenutno se v Ženevi zopet zelo živahno razpravlja o zo-petni otvoritvi razorožitvene konference. Povod za to so dala razna poročila v francoskem tisku, ki označuje odgod;tev kot gotovo, ker nadaljevanje sedanjih navideznih posvetovanj o zgolj tehničnih vprašanjih še ni prineslo nobenega rezultata. Med udeleženci konference je velika ive-čina za odgoditev do jeseni. Prekomorske delegacije, predvsem ameriška, povzročajo težave, ker smatrajo, da so ponovni prevoz. in povratki delegacij mnogo predragi. Ostale delegacije, predvsem nemška in italijanska, pa pritiskajo načeloma na to, naj bi se razorožitvena pogajanja čimbolj po- spešila. Splošno razpoloženje je bolj za odgoditev, kar se vidi že iz tega, da je bila ponovno določena prihodnja sobota kot dan sestanka za tehnične odbore. Ženeva, 18. maja, s. Danes se ie sestal posebni odbor, da bi proučil v prašno je kemično - bakterioloških vojnih sredstev. Ker so vse delegacije pri dosedanjih razpravah razoroži t verne konference soduišno izrazile zahtevo, da je treba takšna vojna sredstva v bodoče prepovedati, ji sklenil odbor, da se o tem ne ho pečal v splošmi razpravi, temveč takoj pričel posvetovanja v podrobnem. katera bojna sredstva te vrste bi ta prepoved zadela. Do petka naj bi delegacije stavile zadevne predloge. Izgredi poljskih delavcev na španskem Žalostne posledice komunističnega hujskanja — Spopadi s policijo Eksplozije bomb Madrid, 18. maja AA. Iz Caseresa v provinci Estremaduri poročajo, da so stavkajoči poljski delavci v neki okoliški vasi hoteli odvrniti od dela poljske delavce, ki so delali pod varstvom policije. Stražniki so ustrelili nekajkrat v zrak. nato pa so stavkajoči napadli stražnike s kamenjem. Policija je morala rabiti orožje. Fri tem je našel smrt neki delavec, več stavkajočih pa je bilo ranjenih. Ko so se stražniki vračali iz vasi, kjer so se vršili neredi, so j;h kmetje hoteli razorožiti in napasti, a se jim to ni posrečilo. Okrog 5.000 poljskih delavcev v pokrajini Chslosa del Segura je napadlo naprave za namakanje zemlje z vodo in uničilo kanale. Tz Sevilje poročajo, da je v vasi Mon-tcla.ru eksplodiralo včeraj več bomb, pri čemer ie bilo ranjenih več članov rodbine r.ekega anarhista, ki je izdeloval bombe. V zvezi s to eksplozijo so aretirali vse člane dravskih sindikatov v Montelanu. V hiši, kjer se je eksplozija izvršila, so našli 10 bomb, od katerih jih je 5 eksplodiralo. Tudi v vasi Moronu so včeraj odkrili veliko skladišče bomb. Našli so 70 bomb. Madrid, 18. maja AA. Iz Valencije poročajo, da so. bila predavanja na tamošnji univerzi zaradi novih dijaških nemirov ustavljena. 91 potnikov še pogrešajo Pariz, 18. maja. g. Kakor poroda uprava paroplovne družbe Messagerie Marittimes, je bilo na ponesrečenem parniku »Georges Philiippar« vsega 76j potnikov, izmed katerih je bilo po dosedanjih vesteh rešenih 676 oseb. Upanje je, da bo mogoče najti med rešenimi tudii ostalih 91 potnikov. Prodaja Kreugerjeve konkurzne mase Kodanj, 18. maja d. Preiskovalna komisija v Kreugerjevi zadevi je prodala več predmetov iz konkurzne mase, predvsem motorne čolne in avtomobile. O višini konkurzne mase se ne more reči še nič kon-čnoveljavnega. Domneva na se, da bo znašala okoli milijarde Švedskih kron. STREMLJENJE PO VOJAŠKI DIKTATUHI NA JAPONSKEM Zarota se je sicer ponesrečila, vendar pa uveljavljajo vojaški krogi vedno bolj svoj vpliv in odklanjajo civilno vlado London. IS. maja. r. Po poročilih tukajšnjih listov smatrajo v japonskih vladnih krogih, da vojaška zarota, ki je hotela vreči sedanjo vlado in uvesti na Japonskem vojaško diktaturo, ni uspela. V zaroto je zapletenih le malo število oficirjev in je vojska v svoji ogromni večini na strani vlade. Uradni komunike japonske vlade naglasa, da gre za izolirano akcijo peščice zanesenjakov, ki nimajo pristašev ne v vojski ne med civilnim prebivalstvom. Fri atentatih poslednjih dni je bilo ranjenih vsega samo osem oseb. Bombe, ki so bile položene v raznih ministrstvih in palačah bank, niso napravile posebne škode. Vlada je izvršila struge varnostne ukrepe tako v prestolnici, kakor tudi v vseh drugih mestih, da prepreči vsak nov incident, misli pa, da ni pričakovati novih terorističnih akcij.v ker so zarotniki že vsi pod ključem. Ce pa bi se nemiri le ponovili, bo vlada proglasila preki sod in obsedno stanje za vso državo. Vlada ima popolno zaupanje v vojsko in je skrb za varnost javnega reda in miru poverila poleg policije tudi vojski. Uprava japonske Narodne banke je na izredni seji odredila, da ostanejo vse borze na Japonskem nekaj dni zaprte. Tudi mnogo bank ie ustavilo poslovanje. Ekstremni levičarji in desničarji so namreč skušali izkoristiti prvo razburjenje, ki so je izzvali atenta-ti v Tokiju za to, da bi izzvali splošno paniko in naval na banke. Mikado je sprejel ostavko vlade, ki jo je predložil kot najstarejši minister Takahaši in do sestave nove vlade poveril sedanji vladi vodstvo državnih poslov. Rešitev vladne krize pa bo kljub neuspelemu vojaškemu puču dokaj težavna in komplicirana. V nasprotju z običaji v drugih državah, kjer je vojska popolnoma izven politike, ima na Japonskem vo.f.sKa odločujoč vpliv pri sestavi vlade. Vojnega ministra določi vojska odnosno vrhovni vojaški svet. Če se vojaški krogi ne strinjajo s sestavo vlade, odklonijo predlaganje vojnega ministra, s čimer je sestava nove vlade onemogočena. Zaradi tega je na Japonskem mogoča samo vlada, ki ima zaupanje in zaslombo tudi v vojski. Tudi tokrat se pojavlja odločilen vpliv japonskih generalov. Vrhovni vojaški svet se je sestal takoj po atentatu na Inukaia in sklenil predlagati za novega vojnega ministra dosedanjega podna-čelnika vrhovnega generalnega štaba, generala Masaku, kar je dokaz, da sedanja vlada nima več zaupanja vojske. V zvezi s tem se podčrtava, da se v vojski vse bolj uveljavlja nacionalistični pokret, ki zahteva odločno izpre-membo zunanjepolitičnega kurza in več odločnosti tako napram Kitajcem, kakor tudi napram sovjetski Rusiji in Društvu narodov. Klic po izstopu Japonske iz Društva narodov in po vojni napovedi sovjetski Rusiji, klic po politiki in vladi močne roke, je te dni zopet silno oživel. Zaradi tega je razumljivo, da pomeni odločitev o sestavi nove vlade obenem usodno odločitev glede nadaljnjega razvoja dogodkov na Daljnem vzhodu. Kako zelo je japonska vojska, ko.ie zgodovina še ne pozna poraza, ampak samo zmagoslavje, po neuspehih pri Šanghaju in majavih »zmagah« v Mandžuriji prežeta nacionalističnih teženj, jasno ilustrira dejstvo, da je vrhovni vojaški svet poslal mikadu neke vrste ultimat, v katerem zahteva, da se sestavi ekstremno nacijonalistična vlada. Vojaški svet ne bo v nobeno drugo vlado delegiral vojnega ministra, s čimer je sestava vsake druge vlade onemogočena. To je imelo za posledico, da se mikado dosedaj še ni odločil. Jutri bo imel posvetovanje z enim najvplivnejših japonskih državnikov, baronom Sajonijem. čegar nasvet je mikado dosedaj še vedno poslušal. Zarotniki izročeni vojnemu sodišču Tokio, 18. maja. Oficirji, ki so izvršili atentat na ministrskega predsednika Inuka.ia, so bili izročeni vojnemu sodišču. Med aretiranimi ie tudi mnogo prvakov levičarskih in desničarskih frnk-cij. Zaprtih je tudi večje število miaj.sih oficirjev vojske in mornarice ter večje število podoficirjev, ki pa so bili zavedeni v zaroto, ne da bi prav vedeli, za kaj gre. Vsega je aretiranih nad 200 oseb. Oficirji, zapleteni v zaroto, bodo najbrže obsojeni na smrt. Toda^ čeprav ima zarota izrazito vojaški značaj, prevladuje v poučenih krogih prepričanje, da so duševni očetje vse akcije pripadniki neke sekte, ki obsoja materiializem moderne civilizacije. Ta sekta je naper- jena zlasti proti onim politikom, ki izkoriščajo državne in narodne inierese v svoje osebne koristi. Za vojaško diktaturo Tokio. 18. maja. s. Napetost v 'Tokiju se je poostrila. Armadni svet, ki je pod vodstvom pomočnika šefa generalnega štaba Inzabura, deluje smotreno na ustanovitev vojaške diktature. Svet odklanja sploh vsako civilno vlado. V političnih krogih fe zatrjuje, da bo parlament, ki se bo danes zopet sestal, za nedoločen čas o J god en. Kot bodoči predsednik -vlade se omenja ultranacionallstičnj knez Hirarauma. Izgleda pa. da se bo sivolasi japonski državnik Savoni uprl tej zahtevii. Mikado j- dosedaj še vedno upošteval nasvete tega izkušenega državnika. Če ga bo ubogal tudi tokrat, je veliko vprašanje, kako stališče bodo potem zavzela vojaški in nacionalistični krogli. Vojaški ukrepi Sovjetske unije Berlin, 18. maja n. >Der Abend« objavlja na. vidnem mestu .poročila o vojaških ukrepih Sovjetske Rusije, ki j-ih označuje kot posledico dogodkov na Japonskem. Tako poroča, da bi bil .moral vojni komisar Vo rošilov v torek zvečer govoriti v radiu, kar pa je bilo odpovedano z utemeljitvijo, ■da se mora udeležiti važne konference. Brezžično je bilo nato izdano povelje revolucijo na rnega vojnega sveta, da ee morajo letošnjih manevrov udeležiti letniki 1909 1910 in 1911, kakor tudi vsi vojaški obvezniki letnika 1912, ki so bili zaradi važnih de.l v obratih oproščeni vojaške službe. K^r ■so običajno k vsakoletnim .manevrom pritegnili v Sovjetski Rusiji samo en letnik rezerve, smatrajo letošnji večji poziv kot demonstracijo ruske vojne pripravljenosti. Stalin, ki bi moral odpotovati na daljši odmor na Krim, bo baje ostal v bližini Moskve. Moskva, IS. maja d. Umor ja.pons.kega ministrskega predsednika je povzročil v Sovjetski uniji veliko razburjenje, kar je razvidno zlasti iz dejstva, da je šef generalnega štaba .rdeče vojske sam dal po radiu komentar k zadnjim dogodkom na Japonskem in skušal pri tem ustvariti zvezo med umorom v Parizu in umorom v Tokiju. Nevarnost na Daljnem vshodiu, je nadalje vaj visoki sovjetski vojaški fun.kcijonar, -je neverjetno narastla. Sovjetska diplomacija bo sicer storila vse. tda ee sporazume z novi) japonsko vlado, (ker nihče v Sovjetski uniii ne želi vojne, vendar pa se bo že v prihodnjih tednih pokazalo, ali bodo diplomati ali pa vojaki imeli zadnjo besedo gled® Mandžurije. Avstrijska kriza Finančni položaj Avstrije pred Svetom Društva narodov — Dollfussova stremljenja in Velenemci Dunaj, 18. maja. M. Jutri bo pričel Svet Društva narodov razpravljati o finančnem in gospodarskem položaju Avstrije. Po mnenju avstrijskih listov je zaradi tega neobhodno potrebno, da ima Avstrija pri teh razpravah v Ženevi svoje pooblaščene zastopnike. Zaradi tega je rešitev vladne krize tem nujnej-ša. Za enkrat pa še vedno ni upanja, da bi bila kriza vlade tako naglo rešena. Vsa prizadevanja mandatarja dr. Doll-fussa za sestavo koncentracijske vlade meščanskih strank, so se dosedaj razbila na odporu Velenemcev, ki zahtevajo gotove garancije, zlasti glede zuna-nie politike. Dr. Dollfuss je Velenemcem danes sporočil program, ki bi ga imela njegova vlada, naglaša.ioč pri tem, da se bo Avstrija v bodoče še boli naslonila na Nemčijo in da ima zlasti v gospodarskih in finančnih zadevah zasi-gurano vso podporo Nemčije. Ali se bo- do Velenemci s tem zadovoljili, pa trenutno še ni znano. Dunaj, 18. maja. s. Sestava kabineta velike meščanske koalicije pod vodstvom dr. Dollfussa ni uspela. Ob 20.15 je predsednik nacionalnega gospodarskega bloka dr. Straffner sporočil de-signiranemu zveznemu kancelariu dr. Dollfussu, da nacionalni gospodarski blok ne more odposlati svojega zaupnika v vlado, ki jo namerava sestaviti dr. Dollfuss. ker predloženi vladni program ne zadošča za rešitev težkih gosnodar-skih težkoč sedanjega časa. Domnevati se more. da bodo v najkrajšem času potrebni odločilni ukrepi, za katere bi morali nositi odgovornost zastopniki onih strank, ki bi vstopile v dr. Dollfussovo vlado. Tega pa nacionalni blok ne more storiti, ker bi bilo za njega prevelika obremenitev, da bi že danes s svojim vstopom v vlado kril neznane ukrepe. Mednarodni kongres Penklubov v Budimpešti urgiral v imenu nemške in avstrijske delegacije večjo aktivnost Penkluba. češ da bi morali v vsaki državi prevzeti duhovno vodstvo. Govornik je stavil zadevno več administrativnih predlogov. V nadaljnjem poku seje je zatrjeval Toller (Nemčija), da v raznih državah oblastva zasledujejo pisatelje. in je prečital seznam nemških, francoskih in italijanskih pisateljev, ki so baie v zaporih. Končno je bila imenovana komisija, ki bo proučila osnutek resolucije, ki sta ga predložila Salten in Toller, ter o njem poročala na jutrišnji seji plenuma. Kongresu predseduje Galsworthy Penklubi se ne Budimpešta, IS. maja. AA. Na današnji prvj uradni seji petega mednarodnega kongresa Penklubov je govoril predsednik Galsworthy, ki je med drugim naglasil pomen Penklubov na književnem, umetniškem, novinarskem in političnem polju. Naše društvo, je izjavil g. Gals\vorthy, omogočuje prisrčne odnošaje med pisatelji vseh držav. Rumunski delegat Bukucia ie omenil, da se je ustanovila transsilvanska sekcija Penkluba, ki ji je namen okrepiti zveze med rumunskimi in madžarskimi pisatelji. Češkoslovaški delegat Konrad je povedal, da bo na Češkoslovaškem od 1. junija dalje dovoljeno uvažati madžarske knjige nepolitične vsebine in da bodo zelo liberalno cenzuro nad njimi vršili uradni organi in ma-džarsko-češkoslovaško društvo za znanost, — Delo na zbliževanju narodov bavijo s politiko književnost in umetnost. Francoski delegat Cremier je podal nekatere predloge za zboljšanje odnošaiev med člani Penklubov raznih držav. Na pobudo avstrijskega delegata Urba-nitzkega se bo ustanovil odbor, ki bo odločil, ali naj se svetovna nagrada Penklubov letos podeli ali ne. Nemški delegat Toller je vprašal kongres, ali naj se Penklubi, kakor to misli Gals-worthy. ne bavijo s politiko. Predsednik Berszeviczy, ki ie nato zamenjal Gals-worthyja na predsedniškem mestu, je izjavil, da Tollerjevega vprašanja ne da na dnevni red. in ga je zato kongres prešel. Budinmešta. 18. maja. s. Današnja druga seja Penklubov se ie bavila z vprašanjem, kako bi mogli pospeševati mir brez politike. Prvi govornik Feliks Salten (Avstrija) je Novi nemiri v Bombayu Bombay, 18. maja. g. Davi v zgodnjih urah so se krvavi nemiri zopet ponovili. Prišlo je zopet do krvavega boja s policijo, pri čemer so bile 4 osebe ubite in 6 ranjenih. Vsega je bilo pri nemirih zadnjih štirih dni ubitih 88, ranjenih pa nad 1200 oseb. Množica je razen tega zažgala 85 hiš, ki so pogorele do tal. Poleg tega je bilo iz-ropanih in večinoma tudi razdejanih okoli 450 trgovin. 52 delavcev zasutih Santiago de Chile, 18. maja, g. Pri delih v predoru blizu Lonqu:maya se je .smrtno ponesrečilo 52 delavcev. Predor, ki «a kopljejo pod Andi, se je na velikem de'u porušil in tako zaprl delavcem izhod. Množina kamenja in zemlje je odre-ala delavcem dohod zraka, tako da so se zaduši'i. Ko so po dolgotrajnem naporu vendar prišli do zasutih, 60 bili že vsi mrtvi. Otvoritev Meštrovičeve razstave Zagreb, 18. maja n. Dopoldne ob 11. je bila v Umetniškem paviljonu otvorjena ve-lika razstava kiparja Ivana Meštrovira. Razstavljena so vsa njegova dela in tudi kipi. ki jih je izdelal za Ameriko. Otvoritve so se udeležili ban. podhan in najodličnej-ši predstavniki zagrebške družbe. Nemški iudustrijci v Bosni Ba.njaluka, 18. maja n. Semkaj jc prispelo deset nemških industrijcev, ki nameravajo dalj časa ostati tukaj in proučevati prilike naše lesne industrije. Uvoz svežega sadja v Francijo Beograd, 18. maja AA. Izvozniki svežega sadja v Francijo se opozarjajo, da -so z odredbo francoske vlade ukinjene tranzitne olajšave za uvoz in da se bo v bodoče smelo sveže sadje uvažati samo tedaj. če bodo pošiljke opremljene z izka-zilom o zdravstvenem stanju sadja, ki ga mora uradno izdati fitopatološka ob'ast tiste države, iz katere se sadje izvaža v Francijo. Japonske zarote Umor predsednika japonske vlade Inukaja in bombe, ki so bile istočasno vržene v poslopja raznih oblasti in strankarskih organizacij, so najzgovornejše priče, da v državi vzhajajočega solnca ni vse v redu. Japonska je daleč od Evrope in njeni politiki so mojstri v zatajevanju neljubih notranjih dogodkov, ki bi znali oslabiti japonski sloves ter škoditi narodnemu gospodarstvu. Nepretrgana veriga atentatov, ki se ponavljajo zadnja* leta, pa kaže o globokem nemiru, prevevajočem življenje japonskih ljudskih slojev. Dokler so atentati izvirali iz večno nezadovoljnih korejskih ali v novejšem času kitajskih vrst, je bil njihov pomen točno opredeljen, umori odličnih predstavnikov notranje politike in narodnega gospodarstva pa postavljajo te nasilne dogodke v čisto novo luč. Japonska je država, ki jo je prizadela svetovna gospodarska kriza še vse huje nego katerikoli dragi narod. Industrija otoškega cesarstva je imela med svetovno vojno svoje zlate čase. Njen razmah je bil naravnost ogromen in naročila so jo preplavljala od vseh strani. Sto tisoči delovnega ljudstva so imeli pri tem dober zaslužek in v državi je vladalo blagostanje. Seveda pa se je s tem povišal tudi življenjski nivo ljudstva in je postal zato po svetovni vojni Tovratek v prejšnje skromno životarje-nje japonskega kmeta in delavca naravnost nemogoč. Z naraščanjem brezposelnosti pa je naraščala od leta do leta tudi beda, ki je zadela predvsem intelektualce in delavce in povzročila med njimi silno nezadovoljstvo. Prejšnja liberalna vlada je zaman iskala izhoda iz težavnega položaja. Vsi njeni ukrepi za orniljenje silne gospodarske krize so se izkazali za nezadostne in brezuspešne, obenem pa je bila vlada odločno proti \rsaki zunanje politični avanturi, ker bi lahko spravila državo v še večje stiske. Zato je rajši odstopila in se umaknila Inukajevi vladi. Tudi sivolasi Inukaj se je precej časa upiral pritisku vojaških krogov, ki se jim je zahotelo oborožene ekspanzije na sever in jug, končno pa ie le prodrlo stališče vojaške kaste. Prišlo je do japonskih operacij v Mandžuriji, nato pa še do tako zvane šanghaj-ske vojne. Da pa so vladajoči v tem položaju izgubili živce, dokazuje ne samo nekon-centričnost japonskega udarca v Mandžuriji in na šanghajskem obrežju, temveč še bolj dejstvo, da so hoteli zlomiti protijaponski bojkot na Kitajskem s silo in brezobzirnostjo, ki sta rodili fcaš nasproten učinek. Upadek konjunkture. kitajski bojkot in prepoved japonskega naseljevanja v vseh deželah, kjer izvaja belo pleme suvereno oblast, vse to je še povečalo brezposelnost, velikanski prirodni prirastek japonskega ljudstva — okoli 900.000 duš na leto — pa še poostruje splošno siromaščino. Na dragi strani so razburjali bedne ljudske sloje tudi neprestani finančni škandali v držati in nezadovoljstvo je doseglo svoj višek. Nezadovoljneži so se po orientalskem načinu združevali v tajna društva s skrivnostnimi nazivi in s programi, ki Sofijsko pismo Kongres »Demokratičeskega S govor a« — Borba med Ljapčevim in Cankovim Sofija, 16. maja _ »Demokratičeski Sgovor«, ki je do lanskih političnih volitev celih osem let neomejeno vladal v Bolgariji in >) ga prav tedaj, ko se je mislilo, da je na vrhuncu svoje moči, volitve potisnile v opozicijo brez moči in vpliva, je za včeraj in naslednje dni sklical svoj kongres, da na njem pregleda svoje vrste in se, če mogoče, reorganizira in s temeljito reorganizacijo zopet dokoplje do boljšega političnega položaja. To so gotovo želje vseh treh odnosno št rih strankarskih skupin, ki sestavljajo »Demokratičeski Sgovor«. Toda, kakoi (kažejo predigre kongresa in njegov pri-četek, je spor med njegovimi sestavinami tako globok, da ni pričakovati, da di se izpolnile te želje. Gre pač predvsem za nadvlado v »Sgovoru«, gre za vprašanje, kdo bodi glavni vodja, ali Ljapčev ali Can-kov. Molov i-n Burov sta v tem pogledu stopila popolnoma v ozadje, sta pa vendar prav za prav odločilna činitelja, kajti kamor se nagneta onadva, tam bo večina. Xa kongres je prispelo iz vse države kakih deset tisoč delegatov in pristašev Sgovora in se že po njihovi vnanjosti pozna, kako so opredeljeni. Ljapčevci nosijo znake s sliko Ljapčeva. cankovci pa Cankova. I Po daljšem bolehanju je umrl v splošni bolnici v Ljubljani šol. upravitelj v Dobličah Pogreb dragega pokojnika bo danes v četrtek ob y22. popoldne iz mrtvašnice spi. bolnice. Dobliče pri Črnomlju, dne 18. maja 1932. ŽALUJOČA SOPROGA IN OTROCI. so vabili k pristopu domoljubne množice. Ker pa japonsko ljudstvo zelo ljubi vojsko in je vsa modernizacija Japonske zadnjega dobrega pol stoletja delo vojaško-plemiške kaste, so iniciativo prevzeli zopet častniki, čisto po vzorcu iz 1. 1868., ko se je nižje plemstvo postavilo na cesarjevo stran, vrglo vsemogočno oligarhijo visokega plemstva ter usmerilo državo v novi pravec napredka in osvoboditve vseh tvornih sil naroda. Tudi sedanji atentatorji so vojaki, ki poudarjajo zvestobo do cesarja, zahtevajo odstranitev strankarske vlade in pozivajo na boj ves narod. Tem nasilnim reformatorjem so baje naklonjeni tudi široki sloji meščanstva in kmečkega ljudstva, le delavstvo, proletarizira-no intelektualstvo in konservativci, ki ne ljubijo radikalnih prijemov, so r>roti njihovemu početju. Siloviti napad na finančno in gospodarsko oligarhijo si daje značaj skrajnega državotvornega nacionalizma, poznavalci prilik v mikadovem cesarstvu pa trdijo, da tvorijo njega temelj dale-ko opasnejše komponente. Glavni izvor je vsekakor neznosna beda, poleg nje pa so odločilne razne evropske socialne teze, ki pridobivajo tla na Japonskem, prelom s staro tradicijo patriarhalnega domoljubja in žalovanje po staroslavni vojaško-plemiški državni uredbi, ki umira ob zmagovitem pohodu moderne industrijske civilizacije. Japonska je čisto vojaško organizirana država in mora se reči, da je vojska napravila cesarstvo za eno izmed prvih velesil sveta, izvojevala ravnopravnost mikadovega ljudstva z belim plemenom ter otvorila japonski industriji obširno polje za izvoz. Zato gotovo ni Japonca, ki ne bi smatral, da je vojska v prvi vrsti poklicana, da, stopi na branik'naroda v najresnejših položajih. Istotako pa se tudi vojska zaveda svojega poslanstva in najnovejša vojaška zarota zato močno sliči prevratu, ki ga je ob koncu prošlega veka izzvala in dovedla do zmagovitega konca vojaška kasta nižjega plemstva. Za mir na Daljnem vzhodu je ta pojav silno nevaren, ker je njegova ost naperjena v prvi vrsti proti Ameriki in evropskim državam, ki kakor železen obroč oklepajo otoško cesarstvo in mu ne^ dado zaželjenega razmaha. Japonski fašizem ostro obsoja mandžursko in šanghajsko podjetje, toda samo zato, ker oba udarca nista prinesla takib uspehov, kakršnih so si želeli šovinistični patrioti. Vprašanje je, ali se bo mogel mikado upirati pokretu, ki si je na svoje prapore zapisal vzpostavo nekdanje vsemogočnosti cesarjeve in ki v čudni zablodi svoje atentate označuje kot akcijo plamenečega domoljubja. Ako pa se stvari tako preokrenejo, da dobi vso moč v svoje roke zopet vojaška stranka, potem je vprašanje tihomorskega ravnotežja sil stopilo v novo razvojno fazo, iz katere je mogoč izhod samo z zmago ali porazom belega ali rumenega plemena. Po vsem videzu sta bili mandžurska in šanghajska epizoda le bliskavica pred resnim viharjem, ki se že dolgo zbira nad Tihim morjem. T upa tam je tudi že prišlo do prerekanj in celo tudi dejanskih spopadov med pripadniki obeh skupin. Prav posebno pa je razburjala ljapčevce slika Cankova z napisom »bodoči šef«, ki so jo cankovci nosili po mestu. Snoči so se vršila predposvetovanja posameznih skupin. Ljapčevski demokrati so zborovali v >Gradski kazini«, cankovci v »Lovskem domu«, narodnjaki pa v stanovanju Burovu. Kakor se doznava, je šlo tu predvsem za število članstva osrednjega odbora »Sgovora«, s katerim bodi vsaka skupina zastopana v njem. Ljapčevci stoje na stališču, da bodi vsaka teh treh skuipin zastopana z osmimi člani, in pravijo, da v tem pogledu nikakor ne popuste. Cankovci zahtevajo dvanajst predstavnikov za vsako skupino in tudi nočejo popuščati. Z druge strani pa se trdi, da cankovci zahtevajo toliko članov v osrednjem odboru, kolikor bi jih imeli ljapčevci in burovci skupno. Cankov sam je v svoji izjavi novinarjem potrdil, da bi moglo priti do izstopa njegove skupine iz »Sgovora«, če bi se ne sprejele njene zahteve. Formalnega sklena za tak ukrep sicer ni bilo, tcda stališče skupine se bo branilo do skrajnosti. Burovci pa so sklenili, da bodo ravno tako do skrajnosti branili edinost »Sgovora«. Njihov sklep se odločno upira razcepu, ali ravno tako tudi vsakemu poizkusu nadvlade ene ali druge skupina in vodstvo »Sgovora« naj bi bilo v rokah vodilne trojke, Ljapčeva, Burova in Cankova. Včeraj je zboroval tudi parlamentarni klub »Sgovora«, toda glavni vodje niso bili navzoči. Razprava je bila zelo ostra m burna ter se je zelo grajalo, da se ni dosegel sporazum med vodji. Klub se je izjavil kar najodločneje proti razcepu »Sgovora* v njegove sestavine. Tako se obeta kongresu, ki bo trajal pat dni, precej buren potek in je za sedaj njegov končni izid še popolnoma negotov. Po številu delegatov sodeč, bi mogel dobit? Ljapčev večino, ker se smatra, da je med delegati okoli 250 njegovih pristašev, Can-kovljevih okoli 120 in Burovljevih okoli 100. Ni pa verjetno, da bi to razmerje ostalo neizpremenjeno tekom vsega kongresa. Z druge strani pa bi brezpogojna priključitev burovcev Ijapčevcem imela najbrž za posledico izstop cankovcev te tako razcep »Sgovora«. Položaj ».Demokra tičeskega Sgovora« kot celote potemtakem res nikakor ni zavidljiv, in če mu mržnja proti »narodnemu bloku«, ki je na vladi, ne zvari razkrajajočih se njegovih vrst, prinese kongres brez dvoma — razcep. Ostavka belgijske vlade Pariz, 18. maja AA. Havas poroča iz Bruslja, da je belgi>ka vlada podala ostavko. DARMOl čoboCada aa odvajanj« deluje Uaao in zanesljivo Manifestacija za Panevropo v Zagrebu Zagreb, 18. maja. Prav ria dan druge obletnice zgodovinske Briandove poslanice o Paaevropi, ki jo je bil pokojni veliki francoski državnik izrečil evropskim državam, se je vršila tu v prostorih Union-kluba glavna seja delegatov Panevropske unije za kraljevino Jmgoslavijo. Unija šteje v naši državi 3 organizacije s sedeži v Beogradu, Zagrebu hi Ljubljani. Ljubljansko organizacijo sta na seji zastopala .podpredsednik senator g. dr. Vladimir Ravnih ar in njen tajnik, odvetnik g. dr. Ferdo M a j a r o n. Udeležba delegatov je bila iz Beograda in Zagreba prav častna. Referati o dosedanjih uspehih panevropske akcije in delovanju Unije so bili sprejeti z globokim zanimanjem in odobravanjem. Predsednik Panevropske unije za Jugoslavijo. bivši minister zunanjih del g. d,r. Momčilo Ninčič, je omenjal velike zasluge pokojnega Aristida Brianda, ki je bil .prežet ideie ,pomirjenja evropskih narodov, tajniki posameznih treh organizacij pa so podali nato daljša poročila o intertfem delu Unije, nakar se je razvila debata o delovnem programu za prihodnje leto. Zelo izčrpna je bila diskusija o sodelovanju Unije pri reševanju aktualnih problemov, ki globoko posegajo v ureditev go&podarskin razmer podunavskih držav. Naposled je bilo sklenjeno, da se Jugoslavija po svojih delegatih udeleži II. panevropskega kongresa, ki se bo vršil 1. in 2. oktobra v Ou-rihu. Prihodnji letni sestanek delegatov pa se bo vršil v Ljubljani, dne 17. maja ob 3 obletnici Briandove poslanice. .Minister na razpoloženju in senator prof. Oton Frangeš je delegatom priredil čajanko, na katero so bili ipovahijeni razen delegatov odlični zastopniki najvišjih civilnih in vojaških oblasti, kakor tudi pred-stavniKi raznih kulturnih in gospodarskih korporacij. Prava manifestacija za panevropsko ide-jo je bila zvečer v dvorani zagrebške Zbornice za TOI. Vršilo se je veliko zborovanje, ki so se ga med drugimi udeležili ban savske banovine dr. Perovič, general Bodi in v velikem številu zastopniki nacijonalnih kulturnih in drugih organizacij. Predsednik zagrebške organizacije Panevropske unije in predsednik Zbornice TO! dr. V r'b a n i č se je po pozdravu predstavnikov spominjal smrti velikega Brian-da, ki je postavil idejo Panevrope na realnejša tla. Burno pozdravljen je nato dr. Momčilo Ninčič v daljšem govoru očrta! splošno politično in gospodarsko situacijo Evrope ter analiziral v podrobnostih ves razvoj panevropskega pokreta, senator in bivši minister dr. Frangeš pa je v glavnem govoril o problemu Panevrope, Srednji Evropi in o klavzuli največjih carinskih olaj šav. Senator g. dr. Ravnihar je kot zastopnik ljubljanske organizacije v kratkem, a jedrnatem govoru očrtal važnost panevrop skega gibanja z ozirom na našo državo in .poudarjal med drugim: Ideja Panevrope, (ki je bi.la sprva zamišljena čisto .politično v najblažjem pomenu besede, je trajal mir med narodi. Vse jasnejše pa se kaže, da se je ta osnovnica premaknila k rešitvi gospodarskih problemov in da bo ideja Panevrope ustvarljiva le preko gospodarskih problemov. Citiral je nato odstavek iz Briandove spomenice, ki pravi, da se moramo uediniti zato,, da moremo živeti. To je tista potreba in sila, pod katero stoje vs narodi Evrope. Ta opomin, ki je bil 1. 1930. akualen, je postal še mnogo aktualnejši, ker so se gospodarske razmere tako poostrile. V nadaljnjem je gospod senator poudarjal, da danes ne potrebujemo samo sodelovanja evropskih narodov in držav, marveč sodelovanja in sporazumevanja celih kontinentov In tu je potrebno zlasti odstraniti ono zlo, ki je izvor vsemu današnjemu političnemu, socijalnemu in gospodarskemu medsebojnemu nezaupanju. To so carinske barijere, prepovedi uvoza, devizne odredbe, itd. Pripomnil je, da ne bi nihče tako dobro prenesel avtarkije kakor Jugoslavija, ki je z naravnimi dobrinami tako bogato obdarjena, če kljub temu odklanjamo avtarkijo, storimo to zato, ker bi bilo zlo, ako bi izločili Jugoslavijo iz svetovne trgovine. Koristi avtarkije bi bile le začasne in efemerne. Za večino svojih produktov, ki so agrarni, bi Jugoslavija ne dobila konzumentov; industrijski proizvodi bi se morda v cenah začasno dvignili, toda čez čas bi cene splošno padle. Baš t. ekonomskega stališča je potrebno, da pristopimo čimprej k rešitvi vseh gospodarskin problemov, ki so pretežno svetovnega značaja in s tega vidika -je misel Panevrope tudi ustvarljiva, ni več utopija, marveč živa realnost. Poslanec dr. Surzynskl o današnji Poljski Mihajlovci in proto?rer©vci med seboj Sofija. 18. maja. M. Napori oblasti, da bi izsledile morilce predsednika ilegalne organizacije makedonstvujuščih. profesor-ia Dimitrija Mihajlova, so ostala dosedaj popolnoma brezuspešna. O morilcih ni nobenega sledu. Atentat je bil izvršen v času in na kraju, kjer ti! bilo nobenih prič. tako da so mogli atentatorji mirno pobegniti. Pogreb se bo vršil z velikimi svečanostmi in se bo, kakor vse kaže. pretvoril v politično demonstracijo mihajlovcev, ki bodo pri tej priliki pokazali svojo številčno moč. Oblasti se boje, da bo prišlo po pogrebu do demonstracij in spopadov med mihajlovci m protogerovci, katere imajo na sumu, da so najeli morilce Dimitrija Mihajlova. Makedonstvujušči ne prikrivajo. da je bila s tem atentatom silno prizadeta ilegalna organizacija makedonstvu-jtiščih VMRO, ker je bil ubiti Dimitrije Mihajlov desna roka Vanče Mihajlova. S tem so zopet za dolgo dobo pokopana prizadevanja za pomirjeni med obema sprtima skupinama makedonstvujuščih in več kot verjetno je, da se bodo zopet pričela se bolj krvava medsebojna razaačunava-oja. Ljubljaa, 13. maja. Snoči so se v restavraciji »Zvezda« zbrali nekateri prijatelji Poljske in slovanske vzajemnosti sploh, da čujejo predavanje o sodobni Poljski, ki ga je napovedal poslanec Sejma in predsednik Vseslovanske pevske zve ze g. dr. Leon Surzvnsiri iz Poznanja. Ker je bi! sestanek prirejen na hitro roko, je bila udeležba manjša kakor bi bilo želeti. Opazili pa smo med drugimi g bana dr. Marušiča, zastopnika mestnega žup in a g. dr. R. Fu.va, češkoslovaškega konzula g. inž. J. Ševčika, predsednika Jug oslov.-češkoslov, lige, nar. posl. g. Ra-sta Pustoslanska s podpredsednikom g-dr. Staretom in nekaterimi odborniki, predsednika Društva prijateljev • poljskega naroda g. dr. R. Moleta in zastopnike naše akademske mladine. G. poslanca dr. Surzvnskega je pozdravil s slovenskim in poljskim nagovorom gospod dr. R. Mole. Nato je povzel besedo ugledni gost in v prijetni, dobro umljivi poljščini, z lahkoto, ki kaže veščega govornika in temeljitega poznavalca poljskih političnih problemov, govoril o sodobni Poljski. Izvajal je med drugim: Za razumevanje sedanjih razmer na Poljskem, ki kažejo svojevrstno obliko demokratičnega življenja, je treba poznati poljsko zgodovino. Poljska je v 15. in 16. stoletju dosegla pod Jegiellonci 6voj največji razmah in procvit: segala je od Baltskega do Črnega morja. Taka Poljska je še danes narodni ideal, ker bi samo ona lahko nud:la poljskemu narodu vse garancije za njegovo polno uveljavljen je v Evropi. Po veliki dobi Jegielloncev je nastopilo razdobje nazadovanja; državo so oslabile vojne s sovražniki, pa tudi težka notranja nasprotja, v katerih 6e je preveč razbohotila negativna plat poljskega značaja: njegovo nagne-nje k brezobzirnemu strankarstvu, ki stavi interes posameznega dela (stranka, fkupi-n-e) nad interes celote (države). Poljska je dobila na .Naprednejšo ustavo v tedanji Evropi, toda baš v tem je bila njena poguba: prišla ie na rob propada in njene sosede Pruska. Rusija in Avstrija so si v teku let razdelile vise poljsko ozemlje. Skoraj 150 let je bil poljski narod razkosan in zasužnjen: ta doba kajpak ni mogla biti brez vpliva na njegov značaj in na njegovo kulturno in gospodar sko-soci i al m s-uk-turo. Ko 9e je 1. 1918. Poljska osvobodila in zed-Tvila, so stopile pred vse, ki so hoteJi ii.n morali prevzeti odgovornost za njeno bodočnost, izredno težke naloge. Nasprotja med tremi deli, ki so živeli več kot sto let v docela različnih razmerah in pod pritiskom tujih narodov, so pri konkretnem reševanju problemov nove države postajala čedalje večja in nevarnejša. Konsolidacijo razmer in ureditev nove države po enotnih, vsediržavnih vidikih je opasno ogra-žalo brezobzirno straTikarstvo. V tem položaju. ki se je že bližal razkroiu, ie naj-enengičnejši in najbolj avtoritativni mož Poljske Josef Pilsudski vzel nase iremtivo in odgovornost za nadaljnji razvoj poljske države. Uspelo mu je zajeziti razkroj in uveljaviti idejo državnega edinstva, ki je edina rešitev nove Poljske. Predavatelj je obširneje utemeljeval in zagovarjaj politiko Pilsudskega. Opozoril je na dejstvo, ki je za Poljake življenjskega pomena: Danes enako kot pred delitvijo Poljske stojita ob njenih mejah Nemčije in Rusija. Imperijalizem se je po svetovni vojni ojačil in dosegel zlasti hitl&r-jevskem pokretu v Nemčiji presenetljivo izrazite oblike. V Nemčiji že delijo načrte, kako bodo najprej delili Poilsko. nakar utegne priti ra vrsto Češkoslovaška, oja-čeni »Drang nach Osten« pa bo stalno ogražal tudi Jugoslavijo. V tem Č£.su je treba Poljski izredno vešče, avtoritativne in odločne državne politike. Poljska mora misliti na svoj obstoj v bodočnosti, a to je važnejše od vseh strankarskih gesel. Država nad strankami, državni intcr.es nad vse! — to je geslo Pilsudskega in r.iegove skupine, ki danes vodi poljsko politiko z odločnostjo, kakor jo zahteva sedanji težki čas. Tako se je v poljski državni politiki uveljavil nekak poseben poljski patrijar-hat, modificiran s sodobno demokracijo: je to demokracija, ki skuša združiti zdrave narodne sile k obrambi celote in ki se zaradi tega razvija preko regijonabstičnega in strankarskega partikularizma. Predavatelj je pri tem pokazal nalike s po'ožajem v Jugoslaviji. Sedaj je na Poljskem poglavitno vprašanje: revizija ustave. Predvsem je treba ojačiti vpliv in avtoriteto ter razširiti dejansko oblast predsednika republike, ki bodi regulator odnosov med legisla-tivo (sejmom) in eksekutivo (vlado). Današnji poljski parlament ne stoji ra načelu najširše demokracije, ker 6e je pokazalo, da je le-ta samo kninka za pogubno strankarstvo. Ojačil se je državnopravni položaj vlade in zmanjšala oblast parlamenta, kar bo tudi v novi ustavi vodilno načelo. Toda parlament ima vz'ic tej svojevrstni. a za Poljsko prepotreboi ^d kta-turi« široko polje za iniciativo in ni res. da bi poslanci vladnega b'oka samo prikimavali vsemu, kar stori vlada. Vladi pa je omogočeno daljše in ka.r moči nemoteno delo: izginile so pogoste vladne krize, ki so ovirale razvoj države in jo v neke-ra smislu celo ogražale. Svoboda tiska ra je še vedno široka in omoe,vča javno aisku-siio o vseh vprašanjih. Naravno je, da današnja Poljska posveča vso pozornost notranji izgradnji. Predvsem hoče in mora dvigniti narodovo odpornost. Za vojaške in druge obrambne namene gre skoraj 40 odst. buclže-ta. toda to je v sedanjem položaju Poljske r.e-izogibno. Posebne preosnove so se izvedle glede vojaške in sploh fizične vzgoje mladine. Poljski narod si ž^li miru, vendar ne maira. da bi ga kdo presenetil. Na ozemlju nekdanje ruske Poljske, kjer ie c-iv^rzacij.! vidno zaostala, bi morali investirati ogromne vsote, da bi n. pr. mesta dobila vse one naprave, ki ji;h imajo podobna mesta na Češkoslovaškem. Za. kanalizacijo, vodovodne napeljave itd. Hi bilo potrebnih 25 mikjard zlotih, denaT. ki ga Poljska absolutno ne zmore. Lmljivo je, da zaradi tega nastaja nezadovoljstvo, ki so aa de-magOški politiki skušali brezvestno rzkori-stiti proti državi. Poljska narodna politika (ima neko točkos pri kateri absolutno ne pozna kompromisa in zaradi katere je voljan izkrvtveti ve* poljski narod: to je dohod Poljske k morju. Predavatelj je apeliral na Jugoslovenc. da se zanimajmo za poljsko morje, kakor se Poljaki ogrevajo za sinjo jugoslovencko Adni jo. Nadaljnjri poljski narodno-politični problem so kolonaje. Poljaki imajo v inozemstvu devet milijonov svojih ljudi, med njimi pet milijonov samo v obeh Amerikah. V Braziiliji naseljujejo cele pokrajine. Kakor skušajo Nemci 12 milijonov svojih rojakov izven Nemčije in Avstrije pritegniti k delu za svoje poetične smotre, morajo tudi Poljaki v svojih koleni j ah po širnem svetu vzdrževati poljsko nacijonai-no in državno zavest. G. poslanec dr. Surzvnski je zaključil z lepimi besedami o potrebi najožjega prijateljstva med Poljaki, Čehoskrvaki in .Tugo-sloVemi, ki imajo že od p a-m ti veka istega sovražmika. Njegovim izvajanjem jc sledilo burno odobravanje. Večer je z k...učil g. nar. posl. R. Pustoslemišek z vnetim govorom v čast Poljakom, navajajoč očitne nalike med poljsko in jugoslovei-vko poli- tiko in z apelom k razširjenju -n poglo- bitvi slovanske misli in slovanskega dela. Lepa proslava 70-letnice kmet. svet. g. Rohrmana Ljubljana. 18. maja. Družtv« kmetijskih strokovnjakov, ki obsega ve panoge kmetijstva, je priredilo nocoj intimen, a prav lepo uspel večer v proslavo 70letnice organizatorja, vzgojitelja in učitelja našega kmetskega ljudstva, kmet. svet. g. Viljema Rohrmana. Večer je bil prirejen v restavraciji^ »Zvezdi«: in so se ga udeležili vsi odličnejši kmetijski strokovnjaki, med drugimi načelri k kmetijskega oddelka banske uprave inž Zidanšek z referenti posameznih odsekov, •narodni poslanec g. Milan Mrovlje. kmetijski nadzornik in prvi sadjar g. Martn Humek, kletarski nadzornik dravske banovine g. Andrej Žmavc, mestni fizik dr. Mavricij Rus in v zastopstvu župana obe. svet. g. Anton Likozar. Predsednik Društva kmetijskih strokovnjakov g. Ivo Sancin je otvoril vrsto na-pitnic, želeČ miroljubnemu jubilantu še dolgo vrsto let zdravega življenja. Vrstile ■so se nato prav prisrčne čestitke in napit-nice. Vsi govorniki, tako načelnik inž. Zidanšek, vinarski nadzornik v pok. g. Gom-bač, predsednik Sadjarskega in vrtnarskega društva g. Martin Humek, šolski nadzornik g. Andrej Skutj, posestnik g. Ivan Pipan iz Vižmarij, kmetijski referent iz Novega mesta g. Malasek, obč. svet. g. Ta-kovar in kletarski nadzornik g. Andrej Žmavc so v kratkih napitnicah podčrtavali ■izredne vrline in požrtvovalno delo jubilantovo, ki ni samo učil našega kmeta racionalnega gospodarstva in kmetijstva, marveč mu je bil hkratu blag učitelj, velik vzgojitelj in je zastavil že v zgodnji mladosti svoje pero ter kmetijsko literaturo obogatil z mnogimi članki, sp:si m razpravami. V imenu Kmetijske družbe je čestital jubilantu tajnik g. Iv. Kofol. ki je vrsto napitnic zaključil s starodavno narodno popevko: »En starček je živel...« G. Viljem Rohrman se je globoko gi-njen toplo zahvaljeval za izrečene česrit-ke. Intimni večer je končal v splošni harmoniji. Državna podpora za Marijanišče v Ljubljani Beograd, 18. maja AA. Z odlokom kmetijskega ministra se izplača iz državnega kmetijskega zaklada 60.000 Din Kmetijski družbi v Ljubljani kot podpora za vzdr- G"*aški »Triglav« obnovljen Odkar so pričeli po prevratu prihajati slovenski akademiki spet v večjem števila v Gradec, kamor jih je pripeljala deloma stara tradicija, deloma pa želja po širšem obzorju in sponolnitvi zns^ia jezika, se je pojavila misel, da le na novo oživi »Triglav«, ki je bil prime run zapustiti vroče ozemlje obmejnega teritorija v dnevih razburkanih političnih strasti in ki je našel gostoljubna tla v hrvatski pre-stolnci. Ta misel je bila realizirana 7. t. m. v društvenih prostorih »Čitalnice«, kjer se je vršil ustanovni cbčni zbor. Prisostvo-vali so med drugimi: v Gradcu živeči starešina, odvetnik dr. Klasinc. delegat Starešinske zveze dr. Miloš Vauhnik iz Maribora, delegati češkoslovaškega društva »Praha« in bolgarskih akademskih drnštev, predsednik Čitalnice g. Kukman, predsednik Jgsl. akademskega združenja RudKf Obračune in dr. Kac. Po pozdravr^m govoru cand. med. Antona Glušiča, ki je opisal delo pripravljalnega odbora, so se delegati posamezTvh društev pridružili predsednikovi da bi društvo čim bolje uspevalo. Volitve novega odbora je prevzel delegat Starešinske zveze dr. Vauhnik. izvoljeni pa so bili me-dicinci: predsednik Glušič Anton. podpredsednik Kunej Dušan. tajn:k Breznik Vlado, blagajnik KLrc Erik. knjižničar Herg Edgar, revizorja Cunder Milan ia Pogrujc Stane. Pri slučajnostih je želel dr. Vauhnik statistični pregled vseh slovaških društev v Gradcu. Poj ifnilo so podali delegati bolgarskih društev, ki so orisali pribl žno sliko o številni jakosti Bolga-ov na obeh visokih šolah, pestro društveno gibanje svojih društev ter njihovo politično usmerjenost. Obljubili so sodelovanje bolgarsl :h društev, kakor nekdaj v starem »TrirH-vu«. O jugoslovensk h društvih je podil statistični pregled predsednik združenja naših visokošolcev v Gradcu. Sl^ka ie dokaj žalostna, ker je padlo zanimanje era-nov na minimum. Skrajni čas je. di natopi Triglav in zbere pod svoi pra^oor vs« one, ki jim je društveno življenje potrebno. Vremenska naccved Zagrebška vremenska napoved za dane?: Toplo, stalno vreme, z lokalnimi nevihtami. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Toplo vreme se bo držalo še nekaj dni. Pre-ževanje gospodinjske šole v Marijamšču. cej jasno, toda krajevne nevihte. Naši kraji In Ob spomenikih zaslužnih glasbenikov Predsednik Glasbene Matice senator dr. Vladimir Ravnihar govori o pomenu osme-rih zaslužnih pionirjev jugoslovanske glasbene kulture Pogled na množico, ki se je v ponedeljek dopoldne zbrala v Vegovi ulici k odkritju spomenika Pet žrtev strašne rodbinske drame Krvavo maščevanje zavržene ljubezni — »Postav ne priznam ter sam kaznujem druge in sebe.« Beograd, 18. maja V Vrazovi ulici blizu francoskega vojaškega pokopališča v Beogradu se je strašno zaključila obiteljska drama, ki se je ■pred tremi leti začela v veliki razigranosti sentimentalne ljubezni. Na torišče svojega zadnjega dejanja je položila tri mrtve in dva hudo ranjena. Privatni uradnik Josip Matejovič je zvečer planil v stanovanje svoje žene, ki ga je zapustila, ter začel streljati na njo, njenega izvoljenca, lastnico stanovanja in svojo dveletno hčerko, ženo in njenega prijatelja je hudo ranil, stanodajalko in svoje dete pa je usmrtil ter potem izvršil samomor. Matejovič se je pred tremi leti strastno zaljubil v Draginjo Mišičevo ter se takoj poročil. Strastna ljubezen je še trajala, ko se je rodila hčerka Elizabeta, potem pa so se kmalu med zakoncema začeli sprva malenkostni, potem pa vedno hujši spori. Ljubosumna sta bila oba ter sta drug drugemu grenila življenje. Mlada žena se je vedno tesneje oklepala svoje prijateljice Bosiljke Savičeve, ki je imela tudi za seboj zakonsko tragedijo. Rosiljka, ki je bila uslužbena v nekem državnem podjet- ju, je imela v Vrazovi ulici večje stanovanje, od katerega je vedno dajaia po eno sobo v podnajem. že lani je stanoval pri njej 24-letni slušatelj tehnike Meleotije Pešič. s katerim se je kmalu seznanila tudi Draginja, ko je obiskovala svojo prijateljico. Draginja in Pešič sta se sčasoma vzljubila in ko je mlada žena tožila svoje gorje, ji je Pešič, sin premožnih staršev, prigovarjal, naj se loči od moža ter z otrokom preseli k prijateljici, dokler on ne dovrši svojih študij in se z njo poroči. Pred nekaj tedni se je Draginja z otrokom po ponovnem prepiru z možem res preselila k svoji prijateljici ter vložila tudi tožbo za ločitev zakona, v kateri je navajala, da jo je mož večkrat pretepal. Naposled je tudi Matejovič sam pristal na ločitev nesrečnega zakona, ni pa nehal žene mučiti z ljubosumnostjo. Večkrat je prišel k njej ter zahteval, naj prepusti otroka njemu. 2ena o tem ni hotela ničesar slišati. Ko je zapuščeni mož v ponedeljek naSel doma neka pisma, ki jih je Pešič pisal Draginji, je popolnoma pobesnel v svoji ljubosumnosti in užaljenosti ter se je zve- Judje čer oborožen z revolverjem podal v Vrazovo ulico. Pred vrati je nekaj časa poslušal in ko je slišal, da so vsi doma, je hitro odprl \-rata. izvlekel iz žepa samokres ter z vzklikom: »Vsi se tu!« začel streljati. Najprej je sprožil proti Pešiču, potem proti Draginji, z dvema streloma je ustrelil svojo hčerko, ki je sedela na postelji, s petim je zadel Bosiljko, šestega pa je pognal sebi v glavo. Otrok in Bo-siljka sta bila takoj mrtva. Draginja in Pešič sta nevarno ranjena, Matejovič pa je rani podlegel, še preden so ga pripeljali v bolnišnico. Nesrečna Draginja ima prestreljena pljuča in je njeno življenje v veliki nevarnosti. Pri Matejoviču so našli obširno pismo, naslovljeno na policijo, v katerem na čuden način opravičuje svoje strašno dejanje. V pismu pravi, da pisane postave nimajo nobene vrednosti v življenju. Kar je preživel in občutil ne more razložiti in zato hoče tudi sam soditi krivcem svoje nesreče in samemu sebi. O otroku pravi v pismu, da mu je najdražje na svetu, a da ga ne more pustiti pri življenju, ker je kri od krvi nevredne matere in Ker ne bi mogel živeti brez očeta. Franceta Bernekerja zadnja pot Ljubljana, 18. maja. Truden je klonil v grob France Berneker, še ves poln idej im načrtov v prezgodnji grob. V življenju se je neštetokrat počutil zapuščen in razočaran, vendar je vztrajal, delal m čakal, da tudi njemu posije sonce, se mu nasmeje m'ma uteha. Našel jo je v smrti. Ni ležal zapuščen na mrtvaškem odru v mrtvašnici splošne bolnice. Prihajali so ga kropit številni prijatelji. Danes ob 15.30 se je zbrala pred mrtvašnico skupina naših umetnikov in drugih uglednih mož. Svojega profesorja so nadalje počastili dijaki TSŠ pod vodstvom gg. profesorjev in so zapeli pred mrtvašnico žalostinko »Vigred«. Ž-alni sprevod je krenil po Zaloški in Jegličevi cesti proti podvozu. Takoj za krsto je sledil predsednik Narodne galerije g. dr. Fran \Vindi-scher, dalje vsi v Ljubljani bivajoči upodabljajoči umetniki, a mnogi so prihiteli tudi it drugih krajev, pisatelji m pesniki, številni člani našega gledalšča z upravnikom g. Otonom Žuoančičem na čelu. Na krsti je počivalo več vencev, a spredaj za križem sta nosila nastavljenca pogrebnega zavoda krasne vence tovarišev umetnikov in profesorskega zbora TSS. Ob svežem grobu v bližini počivališča Ivana Groharja je iizpregovoril pokojniku v slovo ▼ imenu Narodne galerije g. Ivan Rozman Pevski zbor pokojnikovih dijakov je zapel »Blagor mu« — in končano je bilo. LASJE SO ZELO OBČUTLJIVI! Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« greneica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pogreb Lovra Juršeta Podčetrtek, 18. maja. Bil je prekrasen majski dan v ponedeljek. ko smo spremili našega župana mag. ph. Lovra Juršeta na njegovi zadnji poti. Žalostno so zaplakali gasilski rogovi in y nemi tugi so se sklonili gasilski prapori k zadnjemu pozdravu. Prihitelo je ljudstvo od blizu in daleč in se zgrnilo v nepregleden, veličasten sprevod, pri katerem so bile zastopane tudi vse edinice kozjanske gasilske župe, katere načelnik je bil pokojni. Prišli so tudi njegovi tovariši iz Šmarja pri Jelšah, polnoštevilno iz Desiniča, da celo iz Pregrade. Prihitel je tudi vod članif-gasilk iz Desiniča in poča- Za pranje perila zadostuje navadno milo in praški — ali nežni, živi lasje zahtevajo posebno nego ... z milim Elida Shampoonom, kateri ne vsebuje sode. Elida Shampoo ohrani lase, jih napravi dehteče in jim daje blesteči sijaj. UMIVAJTE GLAVO VSAK TEDE\ J ELIDA SHAMPOO stila je nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti tudi {polnoštevilna desiniika godba. Pri odprtem grobu so se poslovili v prelepih besedah domači g. župnik, podnačel-nik gasilske župe g. Podlinšek in tajnik g. Lovrec. Kakor prej vedno, tako se je zlasti ta dan videlo, kako silno je bil naš Jurše priljubljen povsod, na tej in oni strani Sotle. In zato je težko, pretežko prizadela njegova smrt vse njegove prijatelje in znance, kajti usahnila j>e korenina stare trške garde, odšel je od nas vzoren mož, poštenjak, izvrsten drm/abrik in narodnjak, ki je stal vedno v prvih vrstah na-prednjakov. Bil je zelo delaven vsepovsod: dolga leta je vodil občino, bil predsednik prosvetnega društva »Sotle«. krajevnega šolskega odbora, cerkveno-konkurenčnega odbora, načelnik gasilske župe kozjanske in domačega gasilnega društva. Vsepovsod je s svojimi velikimi zmožnostmi, pa če fe bilo treba, tudi gmotno podpiral vsako kulturno, narodno ali dobrodelno akcijo. Bil je tudi zvest naročnik »Jutra« m drugih naprednih časopisov. Mi vsi bomo ohranili hvaležen in časten spomin nanj. —n. Zadovoljiv pričetek blejske sezone Bled, 18. maja. Naša lepa Gorenjska so je zadnje dni odela v pisano pomladno obleko. Kamor posrledaš. je vse v zelenju in cvetju. Izvan-redno cveto letos jablane, češplje in tudi hruške. Vse kaže, da bodo letos pridelali mnogo sadja. Tudi bukovje je že ozeleneio skoro do vrha Jelovice. Z jeseniškega in Plavškega Rovta so začeli prinašati v dolino tudi narcise. Kmalu bosta v cvetju in zelenju tudi Borovški in Bohinjski kot. Skratka, pomlad je nastopila v vsej svoji krasoti, čeravno malo bolj poz>no. Bled se je začel nenadoma oživljati, kar je znak, da se je pričela sezona. V raznih hotelih je nastanjenih že več sto letoviščarjev. Krasni dnevi so privabili posebno minula dva praznika mnogo letoviščarjev in izletnikov. Od ranega jutra pa pozno v noč so neprestano brneLi motorji avtomobilov, k} so privažali in odvažali izletnike. Posebno po glavni Ljubljanski cesti in Vidovdanski cesti je bil cestni promet nad vse živahen. Razni hoteli, posebno Kendova Kazina, so bili dobro obiskani. Dan za dnem prihajajo na Bled novi letoviščarji in vse kaže, da bo letošnja sezoDa kljub pozni pomladi in l finančni krizi vsestransko zadovoljiva. "Tudi jezero je oživelo, čolnarji, ki so po dolgem času spet prišli do zaslužka, prevaža-;,o na otok letoviščarje in izletnike. Zvonček želja v zvoniku otoške cerkvice se vedno pogosteje oglaša Ako bo vreme vztrajalo, ne bo dolgo, ko se bodo pojavili v jezera tudi prvi kopalci. Vlom v blagajno mariborskega sodišča Maribor, 18. maja. Skrajno predrznost so pokazali svedrovci, ki so obiskali v pretekli marbor-sko okrožno sodišče. Prvi so zjutraj opazili vlom snažilci. Vrata pisarne ravnatelja g. Podlesnška so bila odklenjena, v pisarni sami je b la odprta železna blagajna, predali pisalne mize pa so bili razmetani po podu. Policija je ob navzočnost! ravnatelja ugotoviia. da so vlomilci s ponarejenimi ključi odprli vrata njegove psarne. prebrskali vse predale, šiloma odprli pisalno mizo in odnesli zapečateno kuverto z različnimi Ključi od jetnišnice in blagajne okrožnega sodišča. S temi so potem odprli blagajno m pobrali iz nje vso gotovino, namreč okro-g 1400 Din. od tega 400 Din. državnega denarja, 1000 Din pe in iz pevskega društva »Maribor«. Vodstvo matične glasbene šole je sklenilo predstaviti HaTdna kot mojstra instrumentalne skladbe, »Maribor« pa ponoviti njegov oratorij »Stvarjenje«. Zaradi raznih okolnosti sta se oba kar naenkrat znašla pred istim terminom za prireditev proslave in tako združila obe v organsko re-Ioto: glasbena šola je koncertirala dne o. t. m., »Maribor« pa naslednjega dne. To je bi!o sicer nekoliko riskantno, zlasti ker sta se obe prireditvi prenašali tudi po radiu, v glavnem pa je le šlo. Program instrumentalnega večera je bil okusno izbran in prav skrbno naštudiran. Štirje boljši gojenci matične šole (Peter Sko-fič. Alfred Bibianko. Josip Keuc, Alojzij Re-povž) so otvorili koncert z godalnim kvartete m G-mol. op. 74. št. 3. ki so ga izvajali res hvalevredno. Posebno ubrano so podali drugi stavek. Sledil je klavirski koncert D-dur. op. 21. Klavirski part je bil v rokah nadebudne gojenke glasbene šole, Anice Pučnikove. ki je popolnoma obvladala obsežno in tehnično dokaj komplicirano ulogo. Spremljal jo je orkester gojencev glasbene šole, ojačen z nekaterimi njenimi učitelji in (za pihala) s člani tukajšnje vojaške godbe. Tretjo točko večera je tvorila XI. simfonija G-dur, ki jo je podal isti orkester sam, ee- veda še nekoliko pomnožen. Dirigiral je ravnatelj Josip Hladek - Bohinjski," ki je tudi ves program naštudiral. Pod niegovo taktirko je zvenel orkester kompaktno: povsem izginil je občutek, da je v njem sodelovalo toliko gojencev. Tudi imterpretacija posameznih glasbenih točk je ustrezala duhu Haydrovega časa. Sploh je bila vsa prireditev ns visokem nivoju, tako da bi lahko bila v ponos tudi širšemu kulturnemu ambi;<*n-tu. Ir, ze zaradi tega bi bila lahko zaslužila veni Odziv s strani naše publike, ki se posebno odlikuje s svojo odsotnostjo, kadar nastopa naša glasbena mladina, o katari pa ie zopet in zopet trdi, da ima smisla samo se za sirov šport. A se le varaio: še ie mno-sn idealizma in dobre volje v naši mladini in v onih voditeljih, ki imajo zanjo srce! Haydnovo »Stvarjenje« v lepem Šorlijevem prevodu smo po štirih letih slišali zopet Prav za prav bi bili radi slišali kaj drugega, toda ta oratorij je za HaVdna kot vokalnega komponista najbolj reprezentativen. Razen t?sa ie bila tudi zasedba tako dobra, da je občinstvo poslušalo koncert z največjim za-mmatim Solistične uloge so bile povenene slovenskemu s'avčku Pavli Lovi,.rovi, tenoristu Avgustu Živku in baritonistu Franu Neralicu del sopranske uloge pa ie odpela um Majda Lovsetova. Torei sami dobri solisti. ki so dali vsemu večeru visoko umetniško obeležje. S svojim nepremagljivim čarom je glas Pavle Lovšetove že od vsega začetka objel srca vseh poslušalcev, mehko in prozne se je uveljavljal Zivko z inteligentnim predrašanjem uloge, ki ie v tem ora-toriju edina nehvaležna, mogočno in čustveno ie prilagodil Neralič svoj glas obsežni basovski partiji, in Majda nam je zopet pokazala, da ima vse pogoje za nadaljevanje materine pevske poti. Pevski zbor »Maribora« ie zmagovito šel preko marsikaterega kom-pliiranega mesta, se je junaško držal v fugira-nih stavkih in zvenel v glavnem prav prijetno. Orkester, sestavljen iz raznih mariborskih glasbenikov, iz boljših gojencev Glasbene Matice in ob sodelovanju vojaške godbe, je takisto izvršil svojo nalogo vsestran- sko zadovoljivo, in tej splošni dobri stvari je služila tudi naša pianistka Minka Zache--lova s spremljevanjem skromnih recitaPvov na klavirju. Za ta lepo uspeli večer gre n vala in priznanie kapelniku Janku Gašpariču, ki i« ves ensambl vodil oprezno, uvidevno in učinkovito. Dvorana je bila sierc nekoliko bolje zasedena nego prejšnji dan, a še vedno t re malo Naše gledališče ie zaključilo svoje glasbene predstave dne 30. aprila s poslednjo upri-zoritvijo Sancinove komične oper« »Casano-va< ob majhni spremembi v zasedbi uloge Sontinine matere, ki jo je prevzela, čeprav pevsko šibkejša, zato pa v igri živahnejša Savinova. Zopet smo se mogli prepričati o lepem uspehu, ki ga je rodil neprecenljiv trud našega gledališkega kapelnika Hercoga. Sicer pa se je še enkrat, izven rednih predstav, glasilo petje raz oder: dne 11. t m., ko se je od nas poslavljal režiser Djuka Trbuhovič v opereti »Viktorija in njen huzar«. Medtem pa je naše gledališče bilo pozo-rišče drznega poizkusa glasbene mladine. Dne 5. t. m. so namreč dijaki mariborskih srednjih šol priredili domačo opereto *Ce ljubita se dva«, ki jo je spisal Boris Pilato (menda diiak meščanske šole) in 7.? katero je napisal glasbene točke maturant klasične gimnazije Silvio Haas. Ni naš ramen, da bi to delo ocenjevali z običajnim merilom, tudi delo samo tega ne dovoljuje, pač pa moramo podčrta vati že samo dejstvo. Haasa poznamo kot izredno nadarjenega in mnogo obetaio-čega mladeniča, v katerem tiči velik glasben; talent. Gotovo se bo po temeljitem šolanju v kakšni resnejši glasbeni branži uspešneje udejstvoval. ker vem, da so njegova stremljenja resna in visoka. Da se je v javnosti prvič poizkusil na polju lahke muzike, ne moti na stvari prav nic, kajti tud) ta opereta nas je utrdila v 9odbi, ki jo imamo o njem. Razne trdote, neokretnosti in reminiscence neizbežno spremljajo vse začetnike, izrecna stvariteljska sila pa se more pri niih redkokdaj opaziti.1 Pri Haasu pa je tu in združena s smislom za razne situacije na odru. To pa je glavno, zato želimo, da naj se neumorno vežba in uči. pa bo s svojo nadarjenostjo mogel uspešno stopati po širnem polju glasbe. Opereto, ki ji je vsebina nekam prazna in prav nič nova (hči bankir-jeva mora v samostan, ker se je zaljubila v mladega slikarja, dočim jo hoče oče po- ročiti zaradi denarja z nekim bogatim tovarnarjem; seveda se v tretjem dejanju reši vse po njeni želji), so izvajali večinoma dijaki in dijakinje srednjih šol. in sicer Pro-razil, sestri Vadnou, Kamuščič. čerič. Haaso-va, Vebrova, Pilato, a dve glavni ulogi sta imeli dve nedijakinji. priznana mezzosopra-nistka Clarici in dobra sopranistka Spittau. Režiral ie Trbuhovič, plese je naštudiral Anton H a rasto vi č. dirigiral pa je, in to zavestno in sigurno, Haas sam. V. JI. Langerjeva igra v gleda:■ f # vv liscu Kot zadnjo premiierc letošnje sezone Je uprizorila mariborska drama F. Langerja Spreobrnitev Ferdinanda Pištore. F. Langer je našemu občinstvu znan in priljubljen dramatik. Svojo literarno karijero je pričel že dolgo pred vojno kot član češke moderne, po vojni pa je postal krotak in ljubezniv conferencier praškega malega meščanstva in njega bližnje soseske — predmestne nižine. Inspiracija mu ie krotka skepsa. Ž nto gleda na veljavno družabno moralo, na njene tradicije in zablode. Iz te perspektive se poraja njegov dobrodušni humor, ki razkriva družabne rane in jih hkrati celi z obli-žem. češ — slabotni smo ljudje, toda kaj bi to, takšni smo pač in kdo bi klatil zvezde? Zakai gospodu Langerju. višjemu vojaškemu zdravniku na Vinohradih, ni nič tako tuje kot kako donkišotstvo. In v tem ie tudi vzrok, zakaj ugajajo njegove drame tudi našemu meščanstvu, sni so pisane vesoljnemu malomeščanstvu prav iz srca: tako malce, prav za spoznanie. so re-volucijonarne. namreč glede morale in veljavnih družabnih nazorov, hkrati pa so pisane v trdnem prepričaniu, da je veljavni družabni red kar najboljši in da je treba samo nekoliko dobre volie in optimizma. In da si ogleda to dobro voljo, plača meščan rad vstopnico tako v Pragi, na Dunaiu in v Mariboru. Takšen. liubezniv propovednik malih čednosti !n malih grehot. je F. Langer tudi v imenovani igri »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore« To pot je oplodila Langerjevo skepso na Češkem dobroznana Armada spasy — čudovit cvet ameriške dobrodelne in misijonarske sentimentalnosti, ki uspeva sredi jedke-ea praškega humoria kakor beluši na koru-zišču. 2 njo. ki ji pravijo v Pragi »armada špasu«, po naše >hecna armada«, je napravil Langer dramski poizkus in to tako-Ie: Postavimo, da uspe temu dobrodelnemu društvu. da pridobi kakorkoli že enega onih »Izgubljencev?, da ga popelje na pot poboljša-nia. kako bi to na tej gredi malih čednosti in pregreškov uspelo? Kako bi nanj reaairai predmetni milieu, edina šola. v katero zdravnik Langer trdno veruje. In tak j-iz^ub-jjenecs, tat in vlomilec, doma nekod iz sfraš-nic ali Vršovic, je naslovni junak Ferdinand Pistora mlajši, ne kot realen tip. ampak kot sredstvo pisateljevega dramskega poizkusa, vse ostalo, kako se to posreči, odnosno ne posreči, je že pisateljev srebahe Vse to si piše in knjiži skozi tri dejanja v dobro in občinstvo mu to knjižbo od srca privošči Predstavo je vodil g. režiser Joško Kovif ki ie delo tudi poslovenil. Glede prevoda bi omenili, da mu nedostaia lokalne barvitosti Praški Pepiki ne govore književno, ampak žargon, ki bi mu bila najbližja drastična liubljansčina. Režija je bila v okviru, ki smo ga pri g. J. Koviču že vajeni. Naslovno ulo-go je igral sam. Junakov neverjetni značaf in njegovo spreobrnenje ni znal dovoli verjetno prikazati. Igral ga je na način, da «e je zdelo, kot da bi govoril in delal v neki zamaknjenosti, kf je taki velikomestni srajci docela tuja. In tako ie ponekod učinkoval diletantsko. Bolje bi nemara rešil nalogo da ga je igral kot špekulanta, ki se preobrn-ca zaradi dekleta Terezije in domneve, da se na posten način da tudi kaj »zaslužiti«. Njegov tip apaša je bil mozaično sestavljen iz samih drobcev, iz kreteni in mimike, ki se nam zde apaško stereotipne. Tako ni bil izcela. ampak precei skonstruiran in mestoma pretirano označen. Deklo Terezijo je igrala gdč. Kraljeva. Ulogo si je nekoliko zgrešeno zamislila. Bila ;e bolj podobna pobegli penzijonatki kot preračunani dekli, ki v dobrodelnem društvu lovi kaline. Ferdyševa žena. ki jo ie 'grala ga. Zakrajškova. je bila premalo ro-zolutna ln mestoma preemerava. Gdč. Starčeva ie igrala svojo ulogo (Kamila) v kostumu in govoru malep nrekarikirano Na karikaturo je spominjal časih tudi ruski knez (g. Medven). ki je bil sicer ena njegovih nai-boljšib kreacij. Izrazit je bil g. Furian kot profesor aritmetike V okvir celotne uprizoritve so z umevanjem se uvrstili: g. Tovornik kot natakar, g. Gorinšek kot stražnik, e. Razberger kot komisar, g Grom kot to-varnar. Dobra sta bila kot idilična zakonca ga. Zalaznikova in g. Harastovič. V. K. Domače vesti + Priprave za proslavo 50 letnice hrvatskega Splita. Odbor splitske mestne občine je na svoji zadnji sej,i razpravljal o programu proslave 50 letnice, odkar je splitska občina v narodnih rokah. Proslava je določena na dan 9. novembra na obletnico hrvatske zmage pri občinskih volitvah proti nekdanji Italijanski večini i.n proti režimu, ki je to večino podpiral proti hrvatskemu življu. Dvoje najlepših splitskih ulic bo ta dan imenovanih po prvem hrvatskem županu dr. Dujmu Rentiču in zaslužnem oibčinskem svetniku Vidu Mor-purgu. + Službeni list dravske banovine od 18. t. m. je izšel z naslednjo vsebino: Pravilnik o zdravniškem pregledu otrok za sprejem v šole za nezadostno razvite in defekt-ne otroke in o dolžnosti zdravnika v teh šolah, popravek v uredbi o monopolskih taksah, razglas o poštnih avtobusih glede plačevanja izrednega cestnega prispevka, odločba o sezonskih podjetjih, popravek v proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1932 jn objava banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. + Posetnikom XII. ljubljanskega velesej-ma. Uprava Ljubljanskega velesejma je izdala tudi letos permanentne legitimacije po 30 Din. Taka legitimacija daje pravico do železniške vožnje za polovično ceno. Dobe se v vseh večjih krajih v državi, lahko pa. se naročo z dopisnico direktno pri vi jesejmskem uradu. Navodil, tiskanih v legitimaciji, se je t.reba točno držati. Zdrava in cenena stanovanja v hotelih in za-se-beno so posetnikom zagotovljena. + Velik zvočni film iz naše države. Filmsko podjetje ; Terra« Ima v delu velik z\oeni filmi, ki bo vseboval posnetke in motive iz vseh delov Jugoslavije. Urejuje ga strokovnjak Herbert Tanb iz Curih a. ♦ Vsi, ki imate režijsko ali polovično vožnjo na železnici brez naše izkaznice, pa se narm-ravate udeležiti skupnega izleta na morje ob priliki romanja na Trsat zadnjo nedeljo maja, se nujno naprošate, da se prijavite najpozneje do 23. maja do 10. dop. Železniška direkcija namreč hoče vedeti točno število udeležencev, da preskrbi zadosti vozov. Izkaznice za na ladjo dobite na vlaku ali .pa na Sušaku (Trsatu). Splošne prijave bodo zaključene v ponedeljek 23. t. m. Kdor bi se še rad pridružil naj se ist.otako javi do 23. t. m. na naslov: Sveta vojska, Ljubljana, Dunajska cesta. 17. ♦ Iz telefonske službe. Od 15. maja se v rš: na Bledu I. celodnevna brzojavna in telefonska služba od 7. do 21. Ob nedeljah :n praznikih pa od 8. do 21. — Otvorje.n je telefonski promet med Ljubljano in Mariborom in Rio de Janeirom v Braziliji. Tri-minutnj pogovor velja 1927 Din 50 par. ♦ Novi grobovi. V Mariboru je umrl g. Vladimir F a b i a n i, upravnik pošte v pokoju. Pogreb uglednega pokojnika bo jutri ob 16. na Pobrežju. _ V ljubljanski bolnici .je v najilepših mladostnih letih umrl drogerist, g. Vilko P o 11. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob pol 16. — Nadalje jf1 umrl v Ljubljani g. Ivo T u r-kovič mlajši. Pogreb mladega moža, ki ga je sunrt komaj 23 letnega ugrabila soprogi in sorodnikom, bo jutri ob 14. iz Kolodvorske ulice 26. k Sv. Križu. _ Na Ka-menščaku pri Ljutomeru je umrl posestnik Ivan Fric v najlepših letih. Bolehal je že dalj časa. Pokojnik je bil več let župan svoje občine ter je svojo deco lepo vzgojil v narodnem duhu. — Pokojnim blag spomin. žalujočim naše iskreno sožalje! + Društvo oroiniških upokojencev za Jugoslavijo s sedežem r Ljubljani sklicuje svoj redni letni občni zbor za nedeljo 22. t. m. ob 10. v prostorih restavracije >Novi Svet« v Ljubljani. + Pevsko društvo ->.Zora< na Jezici ima redni letni občni zbor v nedeljo 22. t. m. ob 9. dopoldne. + Tragedija v zdravilišču na Sljemenu. V znanem zdravilišču Brestovcu na Sljemenu se je v torek zjutraj odigrala zagonetna krvava drama. Mlada uradnica zd.ra- Na splošno željo občinstva podaljšano! Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., 714 in 914 zvečer Paul Abrahamova opereta sladkih arij, nepozabnih šlagerjev in velezabavne vsebine Hermann Thimig — Magda Schneider — Lee Parry — Georg Aleksander Pridite danes vsi tisti, ki še niste videli in slišali te izvrstne operete v Elitni kino Matica Telefon 2124 Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LJubljani ^ Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. s>mer in brzina vetra, 6 oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temneraturo. 18. maja Ljubljana 7, 76«.4, 14.8. 80, mirno, megla, —, Ljubljana 14.. 766.6, 23.6, 50, mirno, 0.7, Maribor 7, 768.1, 15.0, 80, NW1, 0.5, _ —; Zagreb 7. 768.1, 18.0, 80, ESE1,' 0-7,---; Beograd 7. 766.3, 17.0, 80, mirno, jasno, _; Sarajevo 7, 76<8.4. 13.0, 70, mirno, jasno, —, —; Skoplje 7, 766.2, 19.0. W2, 0.2, — —; Kumbor 7, 764.1, 14.0, 90," mirno, jasno, —, —; Split 7, 766.6, 17.0, 90, mirno, 0.7, Rab 7, 767.7, 19.0,' 60, mirno, jasno, —, — Temperatura: Ljubljana 26.4, 13.4; Maribor 214, 13.0; Zagreb 26.0, 14.0; Beograd 3-4.0, 13.0; Sarajevo 23.0, 9.0: Skoplje 23.0, 10.0; Kumbor 13.0; Split 22.0, 15.0; Rab 14.0. Solnce v®haja ofe 4.29, zahaja ob 19.25. Luna vzhaja ob 17.45, zahaja ob 2.52. vilišča, Olga Gasparovičeva je že ob 7. zjutraj stopila v sobo ravnatelja dir. Barilarja ter po kratkem razgovoru, za katerega ni nobenih prič, oddala nanj dva revolverska strela. Potem je odšla v svojo sobo ter se usmrtila s strelom skozi sence. Nevarno ranjenega ravnatelja so takoj odpeljali v bolnišnico. Nesrečna Gasiparovičeva je zapustila neka pisma, iz katerih bo skušalo preiskovalno oblastvo dognati prave vzroke njenega žalostnega dejanja. + Strašem samomor brezposelneaa dtlav-ca. V Novem Sadu si je v obupu zaradi brezposelnosti z velikim žepnim nože.m dvakrat prerezal trebuh 45 letni ključavničar Edvard Boleška, ki je že tedaj, ko ga je zadela redukcija, nekim prijateljem pripovedoval, da se bo rajši ubil, kakor pa, da bi prosil za kake podpore. + Krvav spopad bratov na paši. Na pašniku v podnožju Mehovega pri Podgradu v novomeški okolici sta se sprla brata 9 letni Anton Jenič in malo starejši Jane^z, ki je v jezi izvlekel žepni nož ter bratcu p.re-rezal levo stran lica do ustnic. Ranjenega dečka ^o morali takoj odpremiti v bolnico v Kandiji. ♦ Vlom v planinsko kočo. V planinsko kočo pri Sv. Miklavžu na Gorjancih so nedavno vJomilj neznani vlomilci, ki so, kakor sodijo, po svojem zločinu pobegnili na ono stran Gorjancev, od koder so najlbrž tudi prišli. Oskrbnik koče g. Hudoklin ima precejšnjo škodo. Žene na obali, na ulici in povsod se krečejo dražestno v lahkih, prijetnih in elegantnih ženskih poletnih opankah »MAJA«. Idealna nošnja! + Za trgovce! Skoraj za vse panoge in poklice našega gospodarstva imamo Slovenci že glasila in strokovne liste, celo služkinje so ga že dobile. ALi ni bil skrajni čas, da so dobili svoje glasilo >Detaj-Iista« turij naši trgovci, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno. List je mlad, to je res. Ampak to, kar je v tem pol letu prinesel, je vse kleno zrno. Vsebina je tako bogata, primerna in izbrana, da ga lahko prištejemo med najodlicnejše strokovne liste. Mislimo, da ga ni detajlista, ki ne bi lista .z zanimanjem čital in ne priznal njegove važnosti za. trgovino na drobno. Malenkostno letno naročnino 30 Din vsak lahko utrpi. Uprava nam sporoča, da pošlje na zahtevo list vsakomur brezplačno na ogled. Novim naročnikom pa postreže lahko še z vsemi dosedaj izišlimi številkami. Naslov: Uprava »Detajlista«, Ljubljana. ♦ Zoper mole v obleki Je najboljše sredstvo >Tarmol«, ki se dobj v vseh lekarnah in drogerijah. Izdeluje ga »Che.motechna«. Ljubljana. Mestni trg 10 (na dvorišču tvrdke A. & E. Skaberne). ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva plisira in lika tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane tj_ Za literarni večer pesnika in pisatelja Mirana Jarca, ki se bo virši/1 pod okriljem društva »Krka« pri MikLiču v petek 20. t. m. ob 8. zvečer, vlada veliko zanimanje. Miran Jarc je izmed naših mladih literatov eden najplodovitejših. Dosedaj je izdal pesniško zibirko >človek in noč«, v kratkem pa bo izdal vojni roman -.Novo mesto«, iz katerega nam bo bral v petek več najbolj zanimivih odilomkov. Večer bo nudil vsakomur izreden užitek, ker je roman zelo živahno napisan in je iz njega razvidna velika kultura pisatelja. Po tem oficijelnem delu se bo vršil zabavni, pri katerem bo prikazanih več kratkih humo-rističnih filmov, ki jih je iz Ijubeznjivosti •posodila dirogerija Gregorič. Vstop je vsakomur prost! u— Razstava Fotokluba Ljubljana v Jakopičevem paviljonu je bila odprta včeraj že petj dan, vendar število obiskovalcev stalno narašča. Med odličnimi posetniki zadnjih dni je bil tudi ljubljanski škof dr. Rožman, ki je kupil tudi nekoliko razstavljenih slik, predsednik Narodne galerije dr. Fran Windischer, predsednik upravnega sveta MaJoželezniške družbe dr. Oton Fettioh in drugi. Vsi so se izrazili zelo pohvalno o delih naših fotoamaterjev, kakor tudi številni inostranci, ki so posetili razstavo. Foto.klub nudi šolskim skupinam zelo nizko vstopnino, kar je imelo za posledico, da je prišla na razstavo *e vočja skupina dijakov tehniške srednje šole pod vodstvom prof. M. šubica in šišenska meščanska šola pod vodstvom učiteljev. ROBERT LOUIS STEVENSON ie eden največjih angleških romanopiscev, čigar obsežno delo tlgraGCjen l: pravkar izšlo v založbi TISKOVNE ZADRUGE. POKLICNI FOTOGRAFI - AMATERJIl Za hitro in lepo sušenje slik imam po zelo nizki ceni električne aparate za visoki lesk (Hochglanz). Specijalna trgovina fotografskih potrebščin FOTO TOURIST, Ljubljana Šelenburgova ulica štev. 6. u— Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor«. Drevi ob 20. redni članski sestanek. Predaval bo tov. Ražem o latinski republiki v Istri. u— Viškj sokolskj oder ponovi v nedeljo 22. t. ni pri premijeri nadvse uspelo komedijo >Charleyevo tetko ;. Začetek predstave ob pol 21. uri. u— Tržni in sejmski dan. Včeraj je bil običajni veliki tržni dan, ki pa je bil dosti manj živahen kakor drugače. Dovoz jajc je bil nasproti binkoštni soboti, ko je bilo na trgu do 40.000 jajc, prav minimalen. Tudi perutnine je bilo malo. Krompirjev tng je bil prav tako slab. Bilo je 10 voz. Vendar je neki kmet pripeljal lep krompir celo iz Zdenske vasi pri Dobrepoljah. Obil- I no je sedaj trg založen z domačo salato, ' glavnato kakor beriMko. Goriški stročji fižol se je pojavil v večjih množinah i,n zato so cene padle od 24 na 16 Din za kg. Cenejši so tudi šparglji, ki so se že prodajali od 18 do 24 Din kg. Pomladnih gob na trgu še ni, pač se dobe tuintam mavro-hi, venček po 4 do 5 Din. Včerajšnji mesečni sejem je bil zaradi nujnih pomladnih del na kmetih prav slabo obiskan, edinole prašički so bilj vsi pokupljeni. Je pač za nje sedaj sezona. Na sejem je bilo prignanih: 133 konj, 70 volov, 35 krav, 18 tele in 296 prašičkov za rejo. Cene sled.njiim so bile od 150 do 220 Din komad. Cene goveji živini pa so ne.izpreanenjene. u_ Članstvu Jugoslovenskega akademskega kluba sekcije Ljubljana. Prejeli smo: Sporočamo, da se naša sekcija n.i razpusti la., temveč se je razšel od glavne uprave JAK-a suspendirani odbor. Javljamo, da se še vedno vrši redno vpisovanje v klub in sicer je članarina za nove člane 96 Din, za stare 80 Din. Uradne ure so v ponedeljek, sredo in petek od 17. do 18. ure v Frančiškanski ulici št. 6. Oni alkademiki, kj so se vpisali pri suspendiranemu odboru, ne bodo dobili voznih legitimacij, ker so bile na generalnem sekretarijatu JAK-a v Beogradu odklonjene in naj prizadeti zahtevajo povrnitev denarja in slik pri bivših funkcijonarjih suspendiranega odbora. _ Vršilci dolžnosti odbora JAK-a, sekcije Ljubljana. govor, nakar se je ta samo za trenutek umaknila na podstrešje, a po svoji vrnitvi ni našla beračice več v hiši. Spočetka se za stvar ni zmenila, čez kake pol ure nato pa je pogrešila svojo ročno torbico. Te se je gotovo polastila prosjakinja. V torbici je imela Grdadolnikova 600 Din gotovine in pa vložno knjižico za 2300 Din. Okradenka je zadevo takoj prijavila, a tatice, ki je menda doma iz ljubljanske okolice, doslej še niso Izsledili. u— Velika tatvina blaga. Krojaški mojster France Pertot, ki ima svojo delavnico na Celovški cesti 72, je imel včeraj ponoči neroden obisk. Malo pred polnočjo se je splazil v njegovo delavnico s pomočjo ponarejenega ključa drzen tat in odnesel 21 kosov različnega manufakturnega blaga, kj ga je bilo v celoti 50 m. Pertot je zaradi nočnega poseta oškodovan za okrog 9000 Din. Za tatom manjka zaenkrat še vsaka sled RALPH ARTUR ROBERTS FRITZ SCHULZ HANS BRAUSE\VETTER BETTY BIRD-JULIA SERDA ter svetovno znana subreta LIZZI WALDMt)LLER v sijajni, velezabavni komediji Jutri premiera! 22. maja 1932 JAVNA TELOVADBA Ljubljanskega Sokola na letnem telovadišču v Tivoliju. Začetek ob 4. popoldne. 6041 u— Izginila je z uro in obleko. Pri .lastniku fotografskega ateljeja Franc« Gajšku v Lattenmanovem drevoredu je nekaj tednov služila Marija J. Predvčerajšnjim se je imenovana napravila bolna in ee vlegla v vozu poleg ateljeja v posteljo. Ko se je Gajišek čez uro vrnil domov in se hotel informirati o njenem stanju, je opazil, da je bolnica izginila, ž njo vred pa tudi srebrna zapestna ura ter nekaj obleke Gaj-škove nečakinje, tako da je škode za okroglih 1000 Din. u— Damsko perilo, kopalne obleke, ro- kavice. nogavice, kiipiite najugodneje Šterk nasl. Karničnik, Stani trg 18. Radi svetovne krize znižane cene. Ftadioemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE Ozdravi sigurno revmatizem, lšias, ženske bolezni itd. Sezona od 1. maja ao 30. septembra. Hrana, kopei in stanovanje v kopališkem domu. Din 50 dnevno. Postaja: Straža-Toplice. Zantevajte brezplačno prospekte 186 Iz Celja u— Prireditev Propagandnega društva narodnih noš je v nedeljo popoldne in zvečer imela ogromen obisk. Razen Ljubljančanov je prišlo na lepo okrašeni vrt hotela Tivoli tudi mnogo drugih gostov festivalskih svečanosti. Posebno lepo je bilo zvečer, ko je zaža.relo okrog 500 žarnic in se je pričela bajna razsvetljava. Vsekakor se je pripravljalni odbor s svojim predsednikom silno potrudil ln zato tudi žel velik uspeh. Čeravno namreč ni bilo vstopnine, so prostovoljni prispevki le nekaj vrgli v prid propagandi društva in za pripravo I. slovanskega kongresa narodnih noš, ki se bo jeseni vršil v Ljubljani. u— O vprašanju uvedbe nedeljenih uradnih ur prj sodiščih prav živahno razpravljajo v interesiranih krogih. Pravosodno ministrstvo doslej še ni izdalo končne odiločbe. Pričakovati je, da se bo to vprašanje rešilo v prilog nedeljenega uradova-nja. Danes pa pri sodiščih veljajo še dopoldanske in popoldanske uradne ure. u— Delavski oder »Svobode« uprizori v režiji Ferda Delaka z govornim ziorom Cankarjevo delo >Hlapec Jernej in njegova pravica«. Predstava bo v opernem gledališču v ponedeljek 23. t. m. ob 20. Ta uprizoritev je svojevrstna., po najnovejših pridobitvah gledališke umetnosti. Vstopnice se dobe v Delavski zbornici, 'I. vhod, 1 nadstropje od 1 do 20 Din. u— Redni občni zbor p«vskega društva Ljubljanski Zvon bo v torek 24. t. m. ob pol 20. v društvenih prostorih, Gajeva ulica 2-1. u— Zadruga čevljarjev v Ljubljani vabi člane, ki se žele udeležiti razstave na ve-lesejimu, da se čimprej zglase. Prostor bo brezplačen. Namen razstave je pospešiti ročno delo in pokazati občinstvu razliko med ročnim in tovarniškim delom ter dokazati, da tudi domači obrtniki nekaj zmorejo. Podrobnejše informacije se dobe pri Zbornici za TOI, odelek za pospeševanje obrti. u_ Preporodaši! V soboto, 21. t. m. se bo vršil v društveni čitalnici debatni sestanek z zanimivim dnevnim redom. Pričetek bo točno ob pol 16. Udeležite se sestanka točno in polnoštevilno, zlasti oni, ki se nameravajo udeležiti društvenega izleta na Visoko. u— Sokol I. Tabor sporoča svojemu članstvu, da je nenadoma preminil njegov član, biat Ma.kuc Albert. Ostanki blagopo-kojnega se prenesejo danes ob 18. uri iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu nr. pokopališče k Sv. Križu, članstvo se naproša, da se pogreba udeleži v čim večjem številu v civi-lu z znakom. u— Pogreb žrtve Kamniških planin Alberta Makuca bo danes ob 18. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu. Planinci, jzkažite zadnjo čast pokojnemu tovarišu! u— Mestna klavnica ljubljanska bo zopet začela z dostavljanjem umetnega ledu na dom. Led se bo dostavljal strankam v zgodnjih jutranjih urah z avtomobilom pod istimi pogoji in načinu, kakor lani. Interesenti za led se vabijo, da sporoče mestni klavnici svoj naslov in količino ledu, ki ga žele prejemati. Nesreče Zidarski pomočnik Ivan Rajih iz okolice Ptuja je bil včeraj zjutraj zaposlen na neki stavbi na Vrtači. Stoječ na zidarskem odru je izgubil ravnotežje in pri padcu dobil hude notranje poškodbe. Enako je omahnil s stavbnega odra na Studencu zidar Ivan Karin in se notranje poškodoval. Delavca Henrika U.rbanca iz Most so predismočnjim napadli neznanci na šmartinski cesti in ga obdelali z ^boksarji« po glavi. V Preski je brcnil konj 9 letno posestnikov© hčerko Terezo Peternelovo in jo poškodoval na prsih. Dninarja Ivana Obrezo iz šmartna v Savinjski dolini je obdelal njegov nasprotnik Jakob Z. z nožem •'n mu iK>škodoval oko. Vsi poškodovanci se zdravijo v splošni bolnici. u_ Zagonetna drama utopljenke. Na binkoštni ponedeljek je Sava pri Dolu v bližini Zaloga naplavila truplo neznane utopljenke. Ko je prišla v mrtvašnico v Dolu neka ljubljanska delavka tovarne >Sa-t.urnus«, je v njH snoznala svojo tovarišico 20 letno Klaro Anderllnovo, stanujočo na Selu, občina Moste. Kaj je groalo mladenko v smrt, še ni povsem pojasnjeno. Orožniki v Vevčah so uvedli poizvedbe in naposled prijavili neko osebo državnemu pravdništvu. Nesrečna delavka je bila najmanj že 16 ur v vodi. u— Tatinska beračica. V hiši trgovke Karoline Grda.dolnlkove v Hradeckega vasi se je oglasila predvčerajšnjim neanana beračica. Zapletla je Grdadolnikovo v po- e— Le še danes dopoldne lahko obnovite svoje srečke II. razreda, žrebanje se je že pričelo, zato ne odlašajte. e— Mestni kino too predvajal drevi ob pol 21. zvočno veseloigro »Any zna vse«. V glavni vlog! Anv Ondra. e— Poskusen samomor. V Šoštanju je bil predvčerajšnjem aretiran zaradi trikratnega zločina nad maloletnimi deklicami 21 letni delavec Ludvik M., iz Šoštanja, ki je bil že pred kratJkim zaradi sllčnega zločina pogojno obsojen na 4 mesece zapora. Pri aretaciji je fant potegnil nož in ši ga zobodel v prsi. Orožniki so ga prepeljali v celjsko bolnico. Njegovo stanje ni prenevarno. e_ Tatovi koles na delu. Razen tatvine kolesa v Klavniški ulici je policija prejela včeraj še dve taki prijavi. V nedeljo med 22. in 23. uro je bilo ukradeno iz veže Zdravstvenega doma v Gregorčičevi ulici črno p leska no moško kolo znamke >Waf-fenrad«, vredno 2000 Din. V torek pa je izginilo iz veže neke gostilne na Kralja Petra cesti črno ple.sk a no moško kolo znamke >Victoria« z belimi ročaji, vredno 500 Din. Pred nakupom navedenih koles se javnost svari. Kakor kaže, so se pri t epi i v Celje z nastopom kolesarske sezone tatinski prijatelji kolesarskega športa. Iz Maribora a— Nova potovalna knjižnica mariborske ZKD. Te dni so prevzeli člani krajevnega odbora v Ravnah pri Šoštanju od ZKD v Mariboru novo potovalno knjižnico, ki bo služila prosveti naroda. Tudi v hribih nad Šoštanjem se iavno življenje razvija. Poleg strelske družine sedaj še iavna knjižnica! Želimo mnogo uspeha! a— Prošnja na šolska vodstva. Obeta se nam stalno in prijetnejše vreme. Po navadi izkoristi ta čas šolska mladina s prireditvijo krajših in daljših majniških izletov. Ker živimo letos v veliki gospodarski krizi in pomanjkanju gotovine, tako pri pridobitnih slojih kakor tudi pri državnih in privatnih uradnikih, prosijo starši učeče se mladine šolska vodstva in ravnateljstva, da ne pri-rede letos z dijaki nikakih daljših večdnevnih izletov, ker ti težko obremenjujejo že itak pičle prejemke. — Spoznajmo naiprvo svojo bližnjo okolico! Velikega propagandnega pomena bi bili izleti na našo mejo kakor: Sv. Duh, Sv. Križ. Svečina, Št. IIj. Slatina-Radenci. Radgona, Murska Sobota itd. Gotovo ie še po naših šolah mnogo mladine, ki ni še videla niti enega teh krajev. Omenjeni izleti, kakor tudi izleti po našem Pohorju so zvezani z manjšimi stroški. a— Mariborski gostilničarji za svoje interese. V sredo 25. t. m. ob 10. dopoldne bo na terasi hotela »Orel« v Mariboru veliko zborovanje vseh točilcev alkoholnih pijač na drobno, da zavzamejo stališče proti prosti prodaji vina in krošnjarjeniu z vinom od hiše do hiše. Gostilničarska obrt je posebno v vinorodnih krajih, torej v pretežni večini naše banovine prišla zaradi tega v zelo težaven položaj, tako da se bodo morali zapreti celo največji obrati, če se ne najde takojšnje odpomoči. Zmanjšanje taks nima na položaj gostilničarske obrti nobenega vpliva, ker je zaradi proste prodaje vina pri konzum tako nazadoval, da ne bodo zmogli gostilničarji niti teh taks. a— Prijavite se za izlet na Sljeme! Prijave za izlet na Sljeme sprejema trgovec g. I. Kravos na Aleksandrovi cesti. Ob zadostnem številu prijavlienccv bo vozil avtobus iz Alaribora do Zagreba in nazaj. a— »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore« na sokoiskem odru v Rušah. V nedeljo 22 t. m. ob pol 21. uri bodo gostovali člani mariborskega narodnega gledališča na sokol-skem odru v Rušah z izborno češko komedijo »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore«. a— Z mariborskega otoka. Temperatura v velikem bazenu je znašala včeraj 19.5. v srednjem bazenu 21. v otroškem bazenu pa 24 stopinj. Pngrevalo je toplo solnce. da ie zlezlo živo srebro na pesku na 26 stopinj. Kopale ev ie bilo včeraj približno 300. a— Vežbalno streljanje SLD bo v nedeljo 22. t. m. na vojaškem strelišča v Rad-vanju. Streljalo se bo na vse tarče. a— Dr. Zdenko Matjašič ordinira zopet redno v Mariboru, Slomškov trg 6. a— Zasačen tat. Policija je včeraj aretirala nekega Josipa S., ki so ga zasačili v garaži tvrdke »Tatra«, kjer je pokradel razne predmete in nekaj gotovine v skupni vrednosti 6000 Din. Izročili so ga sodišču. a— Roparski morilec Štefan Falež je po-miloščen. Veliki kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je v letošnjem februarju obsodil roparskega morilca Štefana Faleža v smrt na veša!'h. ker je, kakor sno to takrat obširno poročali, umoril :'n orora! posestnico Julijano Heričevo in izvrši' razne druge zločine. Na smrt obsojeni Falež ie po obsodbi zahteva! revizijo procesa. Kasacijsko sodišče pa je zavrnilo njegov priziv in izpremenilo smrtno obsodbo v dosmrtno ječo. Iz Kranfa r— Gledališki oder Narodne čitalnice Uj>rizori dane« ob 20. in v nedeljo 22 t n. 4. popoldne igro z melodram m v treh dejanjih »I^epa mlinarica« in opereto v enem dejanju »Prebrisani študent«-. Vstopajo naše najboljše moči fzka^mo j n hvaležnost za nji1, požrtvovalno delo 7, obilno udeležbo. Za uspeh nam garantira, režija, ki je v rokah g. K?m« in pa g. Fa-kin, ki je naštudnrrr! glasbene točke. Iz mesta n— Podjetni Šenijakobčani so tud: pri nas odtezali s svojo opereto »Študentje smo...« Avtorja gospa Metka in Danilo Bučar, naš rojak, sta žela viharno navdušenje. Ti. pri nas močno priljubljeni igralci so nam zek> ustregli. Seveda je pohvalo žel tudi orkester. n— Nov gasilni dom je postavilo marljivo gasilno društvo v Dobindolu. N*a binkoštno nedeljo popoldne se j-e v- ila blagoslovitev, ki so ji prisostvovala poleg mnogobrojnega občinstva tudi bratska društva iz Toplic s svojim praporom. hela, Podturna m 1'ršnih sel. Novomeško gasilsko župo je zastopal načelnik g. K. Jevšček. Kumova! je narodni poslane«: gospod Ki ne, docim je obavi! obrede topli-ški župnik. Po oficijelnem delu je bila na vrtu g. Vidmarju prosta zabava ob zvokih novomeškega godb enega društva. Iz Trbovelj t— Pridobitev. Agilni fotoamaterski odsek SPD je obesil na Vodi lično izdelano omaro, v kateri razstavlja slike, ki so jih izdelali člani. Do sedaj razstavljene slike so pra-v odlično izdelane. Odlikujejo se tudi po srečno izbranih motivih. Slike, ki bodo v okras vsakemu salonu, so na prodaj v korist SPD. t— Netaktno obnašanje. Za binkoS'rhe praznike sta povabila športna kluba Trbovlje in Amater na gostovanje ljubljanski klub Slovan. Prva tekma v nedeljo med SK Slovanom in .SK Trbovljami je potekla popolnoma mirno, dočim se je pri drugi tekmi v ponedeljek med SK Slovanom n SK Amaterjem obnf^-la publika nasproti gostom škandalozno. Grde žalitve so letele na go"'te, ki so se obnašali nadvse korektno. Dostojna pjblika se je zgražala, saj tako ponašanje gotovo ni v čast Trbovljam, o katerih radi trdimo, da so meč-no kulturne. t— Nesreča pri delu. V soboto popddne se je ponesrečil radar Lov«e Ivan. Na vzhodnem okrožju ga je v rovu pritisni' voziček in mu stri medenico. Dobil je tudi najbrž notranje poškodbe. Oddan je bil v rudniško bolnico. Iz Ljutomera lj— Dirke na Cvenu. Oh lepem binkošt-nem vremenu in ob obilni udeležbi občinstva iz vseh slojev prebivalstva so se vršile na binkoštni ponedeljek običajne kasaške dirke ljutomerskega kola jahače v jn vozače v. V dirki »Rodaun« so b'li »zida nastopni: 1. Stella Mirka Šumak. Ljutomer 2.57 (km čas 152), 2 Rodaun II., Franc Babič, Krap je 3.13 (2.01), 3. Krista. Franc Šegula, Hlaponci 3.18 (2.06). 4. Dragica III. Adolf Misija Boreči, 3.31 (2 14), 5. Pozor II., Anton Cof. Golasa. 3.47'(2.23), 6. Pe-regrin, Anton Filipič, Golasa, 3.52 (2.27). — V dirki dravske banovine je zmagala Plistra. Vlado Jamičijev.ič, Murska Sobota, 3.27 (km čas 1.56), sledili so kot 2. Egon, Josip Slavič. Bunčani, 3.52 (1 54). 3. Rujan, Koražija Ivan, Maribor, 340 (1.52L 4. Lina, Jakob Vaupotič. Mukavci, 3.47 (1.56) m 5. Drago. Rihard Vreg, Ljutomer, 3.50 (1,54). Dirka sreza Ljutomer je končala takole: 1. Plnstra. Vlado Jam.ičijevič. Murski Sobota. 3 42 (1.47): 2. Stella, Mirko Šumah, Iriutomer, 3.46 (1.53); 3. Egon, Josip Slavič, Bunčani. 3.46 (1.43): 4. Rodaun II., Franc Babič, Krapje. 3.4S (1.551. 5. Lina. Vaupotič Jakob, L u kavči, 3.53 (154). V sklepni dvoprežnj dirki dr. Rossmanita je zmagala dvojica Nina-Uskica. S'avič Alojz — Kar-diinar Franc v času 4.45 (1.53) nad 2 parom Egon - Psina. S'cv'č To>f 5 22 (2°r) in 3. Dreso - Rujan - Vreg Rihard - Ivan Kora-žija 5.46 (2.24). lj— Gostovanje. Na binkoštno nedeljo so gostovali v Katoliškem domu dijaki 'n dijakinje višjih razredov klasične gimna-znje v Mariboru. Igrali so Nučičevo burko »Narodni poslanec« živahno in v veliko zabavo maloštevilnega občinstva. Glavne vloge so bile dobro zasedene: osobito dober je bil gazda Jevrem. poleg njega igralke ženskih vlog. potem Sreta. Jokovič in Špi-fo. Garderoba je bila pri nekih igralcih preveč karikatuma. malo pTevec je bilo časih kričanja, premalo t>a govorne kulture. V splošnem na se je mladi' diletantski skupini nastop posrečil. lgonoblzanesljivo 211 2 VES MRČES Odstranile trajno _ ^ zobni kamen, )), ker je on Često vzrok, da se 'zobje majajo in končno izpadeja Sargov Kalodont odstrani zobni kamen, ker je edina zobna krema, katera vsebuje učinkoviti sul-foricinoleat po Dr. Braunlichu« Polagoma, ne da bi škodoval zobem, razkroji organske substance, ki tvorijo zobni kamen* S tem izgubi zobni kamen svoje oporišče, se zdrobi in se z lahkoto odstrani z zobno ščetko. Ako redno uporabljate Sargov Kalodont, boste na najudobnejši način ohranili Vaše zobe zdrave in trdne. Iz Ptula j— Jadranska straža za naše mor je. Tudi na deželi se že lepo razvija delovanje JS. Pri Sv. Vidu pri Ptuju obstoja pove.rjen.i-štvo, ki priTedi v nedeljo 22. t. m. akademijo Podmladka Zato priredi ptujski tne-stm od^or oešizlet k Sv. Vidu z odhodom ob 13 izpred mestnega magistrata. Vabljen ve akdo. j— Viherjev koncert. Drevi igra v dvorani Glasbene Matice 12 letni goslač Miran Viher. Ob dosedanjih nastopih v Cel.iu in Ljubljani mu je kritika priznala že visoko stopnjo zrelosti. Njegova igra ni le tehnično dovršena, temveč pro/eta tudi z moč-rim čustvom. Spored je skrbno izbran. Cene nizke. Ne zamudite redke prilike! j— Socoj koncert malega virtuoza VI-herja. j— Huda nesreča. Irgl Janez, dlninaT v Krčevini pri Vurbergu. je vozil iz gozda d iraov drva Voz se mu je preveč nagnil, se prevrnil n pokopal Irgla pod seboj. Irgl ima hudo poškodovan prsni koš in se zdravi v bolnici. j— Policija je prijela brezposelnega Vinkota Cerovskega iz Huma na Sotli. ki je bil zaradi tatvine kolesa zasledovan po policijskem dnevniku Eskortirali so ga k oro7niški postaji v \ evčab. j— Iz sovraštva z nožem. Kovačec Alojz goji že del j časa sovraštvo do svojega soseda kočarJa Franca Slekovca v Gibini. Na binkoštni ponedeljek, ko je že bil ma'o vinjen, je spet iskal prepira s Slekovcem, ki ie /nan kot miren in trezen možcik. Ko-vačec ga je sunil z nožem v leva pleča ter mu pri tern ranil pljuča. Ranjenca so prepeljali z reševalnim a%tom v ptujsko bolnico. Za složno tujskopropagandno delo v Zasavju Litija, sredi maja. Prva razstava našega mladega Fotokluba je uspela tako siiamo. kakor niso menda pričakovali niti prireditelji sami. Zlasti velik pa je moralni uspeh razstave, saj je imela razstava okrog tri tisoč obiskovalcev. Za podeželsko prireditev častna številka. Posetniki so prišli tudi iz zunanjih krajev. Po zaslugi nadzornika g. Bezeljaka so si ogledali razstavo tudi učitelji iz vsega Zasavja, deca iz okoliških šol pa je prišla na poset skoro poinoštevilno. Seznam razstavljenih slik je zebeležil 40 razstavljalcev in 250 posnetkov, med temi 150 slik velikega formata. Za pestrost razstave so skrbeli tudi originalni albumi, iz-de.ki naših fotoamaterjev. Posebno pozornost so vzbujali kartoni gdč. Jenkove, š.r,arskega šolskega upravitelja g. Kovači-ea in gdč. Petrovčeve Ane in posnetki klubove tajnice gdč. Rebčeve :z litijske okolice C št. Jurij, Sveta gora in drugi). Obe slednji sta vneti klubovi delavki. Razstava sama je zbližala zasavske fo-toamaterje v delovno enoto. Gotovo bo to uspeh naše razstave ,ako se bodo predstavili na jesen vsi zasavski fotoamaterii v Ljubljani. Na sestanku ljubljanskih, trboveljskih in naših fotoamaterjev so ugotovili potrebo ustanovitve Zveze jugoslovenskih fotoamaterjev, ti se bo najprej organizirala v dravski banovini. Za izvedbo tega sklepa je pooblaščen ljubljanski Fotoklub, ki naj prevzame organizacijsko in idejno vodstvo Zveze fotoklubov. Seja vseh županov iz okraja je ugotovila potrebo racijo-nalne propagande za naše kraje. Zlasti se je pokazal uvideven za to delo predsednik sreske županske zveze litijski župan g. La-jovic. ki bo sklical v najkrajšem času ustanovni občni zbor sreskega Tujsko prometnega društva. Le v potrdilo harmonije, ki vlada med vsemi litijskimi organizacijami, naj navedemo, da se je ob složnem sodelovanju litijskih glasbenikov priredil prejšnjo soboto prav ob zaključku razstave prav animiran družabni večer v litijskem Sokolskem domu. Koncertni program je izvajala naša Lipa«, ki je bila ta večer še v posebno dobri formi in je bil orkester pod vodstvom dirigenta, učitelja g. Pertota deležen ne-deljene pohvale. Prav tako tudi naš šmar-ski sosed g. Mirko Premelč. ki je prednašal dovršeno svoj obilen repertoar šlagerjev in kupietov. Omenim nai. da je priredila tudi litijska gasilska godba pod vodstvom ka-pelnika g. Kelemeniča na razstavišču pro-menackii koncert. Naš: vrli vojščaki sv. Florijana so imeli v nedeljo namreč okrožni gasilski izlet v šmartnem. pa so po zaključku slovesnosti prikorakali pod vodstvom župnega staroste g. Lajovica Franca starejšega na razstavo korporativno. Poseben uspeh razstave pa je gotovo tudi ta. da so si ob zaključku mnogi nabavili sa svoja stanovanja najlepše posnetke fotoamaterjev iz našega okoliša. In to je prav, da pridejo v naša stanovanja domači posnetki. ki naj zamenjajo tujo ničvredno navlako. Kakor doznavamo. pripravljajo zdaj naši vrli propagatorji domačih krajev serijo diapozitivov iz Zasavja. Delavnost v vseh smereh! Prireditelji in vsi njihovi sodelavci zaslužijo vso podporo odločilnih činite-liev :n naše široke javnosti. GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. uri Četrtek. 19.: Zaprto. Petek. 20.: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek. 19.: Zaprto, petek. 20 : Rusalka. Red E. T i drame. Zaradi obolelosti ge. Nablocke fp je morala današnja predstava 'Gospoda Glembajevk odpovedati. Premijera klasične drame »Krali Oidipus« bo prihodnji teden v nnši drami. Režira Ciril Debevec. V naslovni vlogi nastopi 2. Levar. Jokasta ie gosoa Marija Vera. Kreon g. Skrbinšek. Teireslas g. Debevec. sel iz Korinta g. Danes, pastir g. Plut. sluga 2. Lipah. Zborovodia g. Grego-rin. štiri starce igrajo gg Jan. Potokar. .Terman in Drenovec. mestne starešine na gg. Cesar. Rratinn. Železnik. Sancin. Pia-neeki in Juvanee. Na premiero te klasične drame prav posebej opozarjamo. šentjakobski gledališki oder. Začetek ob 20.30. Petek, 20.: Študentje smo... Gospodarstvo Naša premogovna produkcija Bolj kakor marsikatero drugo gospodarsko panogo je svetovna gospodarska kriza prizadela naše rudarstvo. Produkcija premoga, ki se je prejšnja leta z malimi presledki stalno dvigala, je že lani. zlasti pa predlanskim tako nazadovala, da je v dravski banovini količina produkcije lani že znatno padla pod količino, ki je bila doslej kot najmanjša zabeležena v letu 1926.. ko je vladala občutna deflaci.jska kriza. Lani je bilo v vseh slovenskih premogovnikih izkopanih le 1.562.200 ton premoga, to je za 191.9C0 ton manj nego v 1. 1929. Zadnja leta se je produkcija premoga v dravski banovini m v vsej državi gibala tako-le (v tonah): dravska banov. vsa država 1926. • 1.678.000 4.140.750 1927. 1.912.200 4.744.900 1928. 1.866.500 5.051.900 1929. 2.293400 5.634.900 1930. 1.754.100 5,271.900 1931. 1.582.200 5.098.500 Gornje številke so posebno značilne, če primerjamo nazadovanje produkcije premoga v zadnjih dveh letih, tako za dravsko banovino. kakor tudi za vso državo. Tu vidimo, da je produkcija v slovenskih premogovnikih od I. 1920. padla za 31.9 %>. torej skoro za eno tretjino, dočim se je produkcija premogovnikov v ostalem delu države v istem času celo povečala od 3.341.500 na 3.446.300 ton. torej je narasla za 3 %. Samo v pret. letu je v vsei državi nazadovala produkciia za 263.400; od te redukcije pa odpade nič manj kakor 191900 ton na slovenske premogovnike. Med drugim ooažamo v uradni statistiki, da se je tudi v nret. letu v okoliših nekaterih rudarskih glavarstev produkciia povečala. Tako se je na teritoriju rudarskega glavarstva v Beogradu lani povečala produkcija črnega premoga od 314.800 na 383.000 ton. produkcija lignita pa od 260.000 na 275.550 ton. Kakor je iz gorniih številk razvidno, nosi Slovenija skoro vse breme nazadovanja premogovnega kensuma, ki ie nastalo zaradi gospodarske krize. Delež Slovenije na skupni premogovni produkciji naše države ie padel' od 41 °/o v letu 1929. na 31 °/o v pret. letu. Vprašanje, ki se nam tu odpira, je tako važno, da bi bilo potrebno pojasnilo poklicanih strokovnjakov, zlasti o tem, kje tičijo vzroki tega premogovnega nazadovanja premogovne produkcije, ki ga opažamo baš v dravski banovini. Stanje Narodne banke Po večtedenskem naraščanju so se devizne rezerve Narodne banke v drugi četrtini maja prvikrat zopet zmanjšale, in sicer za 28.4 milijona Din na 233.6 milijona Din; skupna zlata in devizna podlaga pa se je skrčila za 27 9 na 1998.3 milijona Dm. To zmanjšanje deviznih rezerv pa je po vesten iz Beograda pripisati le okokbosti, da so bile potrebne večje količine deviz za povračila nekega revolv.ing-kredita. Naraščanje meničnih in lombardnuh posojil, ki je bilo zabeleženo prejšive tedne, se je v glavnem ustavilo. V drugi četrtini maja so menična posojila narasla le še za 0.8 na 1.984.2 milijona Din, lomberdna pa za 1.2 na 362.6 milijona Din. Pri postavki začasni avans glavne državne blagajne opažamo v najnovejšem izkazu povečanje za nadaljnjih 100 milijonov Din. taico da je državna blagajna izkoristila vsega <"->10 mali ionov. kolikor je upravičena po zakonu o Narodnn banki. Namen tega kredita je, pomagati državi v onem letnem času, ko so davčni dohodki iz sezonskih razlogov najslabši. To pa je vedno v prvi polovici vsakega leta. Zato zakon tudi dok>ča. da mora država ta začasni avans vrnit: do konca leta, ko so državni dohodki običajno večji Obtok bankovcev 6e je navzlic gornjim spremembam zmanjša! za 57.7 na 5002.7 milijona Din. Zato pa so se povečale obveznosti na pokaz, in sicer za 78.0 na 528.5 milijona Din, od tega privatne žirov-ne vloge za 70.0 na 478.3 milijona D'n. Zaradi novega plasma.na blagajniških bonov Narodne banke so se obveznosti z rokom povečale za nadaljnjih 55 milijonov in znašajo sedaj 1329.3 milijona Din. Vscta izdanih blagajniških bonov Narodne banke znaša sedaj že približno pol milijarde Din. Razmerje kritja se je le za malenkost poslabšalo, in sicer znaša kritje obtoka in obveznosti na pokaz v zlatu ;n devizah 36.12 odst. (v zadnjem izkazu 36 76 odst), v samem zlatu pa 31.87 odst. (31.99 odst.). Stanje na dan 15. t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din: v oklepajih razlike nasproti stanju na dan 8. t. m.): aktiva: podlaga 1998.3 (— 27.9).' od tega v zlatu 1763.2 (4- 0.1). v valutah 1.5 (4- 0.4). v devizah 233.6 (— 28.4): posojila na menice 1084.2 (4- 0.8); lombard 362.6 (4- 1.2)- začasni avans gl. drž. blagajne 600.0 i— 100.0); pasiva: obtok bankovcev 5002 7 (— 57.7); obveznosti na pokaz 528.5 f-1- 78.0"> od tega nasoroti državi 18 8 (4- 6 3). no ž>rovnih računih 478.3 (-4- 70 0). po raznih računih 31.4 (4- 1.7); obveznosti z rokom 1.329.3 (4- 55.2). = Točilri na debelo in nadomestilo za trošarino. Po zadnja noveli k trošarinskemu zakonu plačujejo nadomestilo za trošarino samo točilci na drobno in točilei iz 4. pripombe k tar. postavki 62 taksne tarife (okrepčevalnice, žganjarne, delikatesne in slaščičarske trgovine). V teku skupčinskib razprav pa je ob prestilizaciii zakonskega načrta v 6. pripombi k paragrafu 2. ostala, gotovo samo pomotoma določba, da izgube točilno pravico oni točilci na drobno in na debelo, ki ne plačajo nadomestila za trošarino najmanj za 2 dvomesečja. Izvršujoča oblastva so iz te določbe sklepala, da so tudi točilci na debelo dolžni plačevati nadomestilo za trošarino in so v tem smislu izdala navodila davčnim upravam. Zbornica za TOl v Ljubljani se je zaradi tega obrnila preko pomočnika trgovinskega ministra g. Ivana Mohoriča na finančno ministrstvo, da izda o spornem vprašanju avtentično pojasnilo. Zato je finančno ministrstvo poslalo vsem finančnim direkciiam razpis, v katerem ugotavlja. da ie paragraf 2.. točka II. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini ja«no izraženo, da plačujejo nadomestilo za državno in banovinsko trošarino samo točilci pijač na drobno in točilci iz 4. pripombe tar. post. 62. zakona o taksah. Ker prodajajo točilci r.a debelo vino in žganje največ točilcem na drobno, n. plačujejo nadomestilo za trošarino, zato točilci na debelo niso dolžni plačevati nadomestila. sicer bi se v nasprotnem primeru od istega vina pobrala trošarina dvakrat. Davčni oddelek finančnega ministstva je zaradi tega naročil vsem finančnim direkciiam. naj o gornjem tolmačenju obveste vse davčne uprave in organe finančne kontrole, ki se morajo po tem navodilu točno ravnati. = Otvoritev XII. ljubljanskega velesejma ni več daleč in lahke rečemo, da se javnost živo zanima za to impozantno in splošno jugoslovensko gospodarsko institucijo. Za letošnji velesejem se je priglasilo mnogo domačih in tujih razstavljalcev. Velesejmi so tudi v sedanjih težkih časih važen faktor o ustvarjanju poslovnih vezi in vzdržujejo bratske odnošaje med Slovenci. Srbi in Hrvati. pa tudi med drugim trgovskim svetom. Prikazujejo razvojno stanje industrije in budijo v ljudeh smisel za napredek, zanimanje za nove iznajdbe, za boljše načine trgovanja itd. Zato obiščete vsi v dneh od 4. do 13. junija XII. ljubljanski velesejem, kjer se bodo nudile vsakemu poedincu izredne zanimivosti. Ne zamudite te prilike in s sejma se boste vračali v prepričanju, da ie blagostanje našega naroda odvisno od čimveč-jega razvoja našega gospodarstva. = Prevozne olajšare za potnike in blago namenjeno na XII. ljubljanski velesejem, ki se bo vršil od 4. do 13. junija, so dovolile naslednje države: Avstrija. Bolgarija. Češkoslovaška. Grška. Italija, Madžarska. Nemčija. Poliska. Rumunija in Švica. = Oddaja krovskih del. Dne 16. junija se bo vršila pri inženirskem oddelku komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija glede oddaje krovskih del na skladišču na Ljubljanskem poliu. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjenem ododelku.) = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani 6prejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave prenosljivih telefonskih aparatov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). Direkija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave gumijastega kabla, sponk in izolačnih cevk, 10G0 komadov bukovih toporišč, 10 kub. metrov gramoza, pločevine, žičnih vrvi, verig itd. Direkcija državne železarne Vareš - Ma.jdan sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 2400 kg kave. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOL). Borze 18. maja Na ljubljanski borzi so ostali danes devizni tečaji skoro nespremenjeni. Le devize Amsterdam, Berlin in Newyork so se nekoliko okrepile. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda več ali manj ustalila. Za kaso je bila zaključena po 177, za junij pa po 175. (Beograjski tečaji so bili zopet precej višji in ni bilo ob sklepu blaga izpod 185.) Do prometa je prišlo le še v 8°,'o Blairovem posojilu po 50. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2274.27 _ 2285.63, Berlin 1335 89__1346.69. Bruselj 786.80 do 790.74, Cunh 1097.35_1102.85. London 205.08—206.68, Newyork ček 5582.63 do 5610.89 Pariz 221.24—222.36. Praea 166 23 Zagreb. Amsterdam 2274.27—2285.63. Berlin 1335.89—1340.69. Bruselj 786.80—790.74. London 205.08—206 68. Milan 288.12—290.52 Newvork kabel 5604.68—5632.89. Newyork ček 5582.63—5610.89. Pariz 221.24—222.26. Praga 167.23—168.09. Curih 1097.35—1102.85 Curih, Beograd 9.05, Pariz 20.1650. London 18.72, Newyor.k 510.75, Bruselj 71.6750, Milan 26.30, Madrid 41.70, Amsterdam 207.40, Berlin 121.9250, Stokholm 95, Oslo 93.50, Kobenhaven 102.20. Sofija 3.70, Praga 15.15, Varšava 57.35, Bukarešta 3.06. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 177 — 178. za junij 173 — 177. 7°/o investicijsko 48 — 53. 40/« agrarne 20 — 22.50. 6*U begluške 30.50 - 32. 8°/o Blair 48.50 _ 50.50. 7% Blair 42.50 — 43. Beograd. Vojna škoda 179, 183. .zaklj. ''% investicijsko 50—53, 4% agrarne 22.50 den.. 6% begluške 32. 32.50. 31.75, 32 zaklj., 7% Blair 43 zaklj., 1% Drž. hip. banke 50 zaklj.. Priv. agrarna banka 210. 207 zaklj. Blagovna tržišča ŽITO 4- Chiago. 18. maia.. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 55.875. za julij 57.50. za september 59.25, za december 62; koruza: za julij. 32.75, za september 34.62o, za december 34.50; oves: za maj 23.375, za september 22.50; rž: za julij 39.75. + \Yinnipeg, 18. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 62.75. za julij 63.75, za oktober 65.625. + Ljubljanska borza (18. t. m.). Tendenca za žito stalna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slovenska postaja, po mlevskl tarifi, plačljivo v 30 dneh): slavonska, 78 kg po 182.50 _ 1S5. okolica Som-bor, 79 ka po 187.50 — 190; potiska. 80 kg težka do 192.50 — 195: moka: ba ška >0*. franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 325 _ 330. banatska po 335 do 340; koruza (slov. postaja, plačilo v 30 dneh): baška pri mlevski voznini po 145 do 147.50. po navadni voznini po 150 do 15250 -f Budimpeštanska terminska borza (18. t. m.) Tendena za pšenico slab«jša, za koruzo prijaznejša. Promet slab. Pšenica: za maj 11.38 _ 11.40. za julij 11.55 — 11.57; koruza: za maj 16.15 — 16.20. ŽIVINA -i- Živinski sejem v Ljubljani. Na živnski sejem 18. t m. je bilo prignanih 133 konj, 70 volov, 35 krav, 18 telet in 296 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 15 konj, 24 volov. 13 krav, 11 telet in 252 prašičkov. Do-gon ie bil razmeroma velik, kupčija pa ni bila znatna, razen glede prascev. Cene so ostale nespremenjene in notiraio: voli I. vrste 5—5.50 Din, II. vrste 4—4.50 Din. III. vrste 3—4 Din. krave debele 4—4.50 Din, teleta 6—7 Din za kg žive teže. Zadeva učiteljskih stanarin na Vodah Trbovlje, 18. maja. Občinski odbor je na seji 4. t. m. razpravljal o zadevi učiteljskih stanarin na vodenski šoli in odklonil zahtevano izplačilo stanarin 178.090 Din. zaradi česar je občinski odbornik katehet Ratej odložil mesto občinskega odbornika, o čerrr-r je »Slovenec« priobčil že več člankov. Da ne bo javnost enostranska informirana in da se ne bo delala nikomur krivica, objavljamo naslednje stališče občinskega odbora: LTčiteljstvo na vodenski soli dobiva na-turalno stanovanje na podlagi posebnega reverza, ki je bil svoječasno sklenjen med TPD in šolskim svetom za sodni okraj Laško, katerega naslednik je sedaj krajevni šolski odbor vodenske šole v Trbovljah odnosno banovinski šolski odbor dravske banovine v Ljubljani. Zraven naturalnih stanovanj zahteva učitelistvo še izplačilo stanarin od uipravne občine. Ministrstvo prosvete je z odlokom 30. julija 1930 razsodilo. da učiteljstvu stanarina od strani občine ne pripada, ker dobiva naturalna stanovanja. Proti temu se je učiteljstvo po svojem pravnem zastopniku pritožilo na Državni svet. Državni svet je z razsodbo 25. marca 1931 odlok ministrstva razveljavil m razsodil. da imajo upravna oblastva ugotoviti, če ima učiteljstvo naturalna stanovanja naravnost od TPD ali na podlagi posredovanja šolske ali politične občine. Če dobiva učiteljstvo naturalna stanovanja na posredovanje, tedaj mu stanarina od strani občine ne pripada. Kr. banska uprava dravske banovine je 17. julija 1^31 sporočila ministrstvu prosvete, da dobiva učiteljstvo na vodenski šoli naturalna stanovanja naravnost od TPD na račun nagrade. Na podlagi tega poročila je ministrstvo z odlokom dne 29. julija 1931 naročilo, da mora občina takoj izplačati stanarine. Svojčas je TPD vzdrževala zasebno šolo na svojem premogokopu v Trbovljah. Ko jo je družba opustila, se je glede na to, da je z obstojem te šole vendarle bila nekoliko razbremenjena javna šoLa v Trbovljah, odnosno krajevna občina v dolžnostih in da občini olajša zakonsko breme, katero bi z odpravo zasebne šole pad!o v polnem obsegu na občino, z reverzom dne 1 .septembra 1SS2 obvezala, da bo za eno Javno ljudsko šolo. ki bi se osnovala v tedanjem rudniku v Trbovljah, na svoje stroške za časa trajanja rudniškega obrata preskrbela šolske prostore, učiteljska stanovanja, šolsko opremo in kurjavo šolskih prostorov in da je pripravljena to obljubo razširiti tudi na take šolske razširitve, ki bi v prihodnjem času po zakonu hi!e potrebne. Ker je tak reverz obligacija nasproti samoupravnemu telesu, ne more biti dajatev naturalnih stanovanj od strani TPD, ki ga prejema učiteljstvo, nagrada od kake zasebne ustanove. To se mora sklepati iz naslednjega: V reverzu ni govora samo o učiteljskih stanovanjih, temveč tudi o raznih drugih šolskih potrebah. Slednjih pa TPD gotovo ni obljubila učiteljstvu, ker se je reverz sklepa! med TPD kot daja-teljico in okrajnim šolskim svetom kot prejemnikom, slednji ga pa prepušča kot zakonito stanarino učiteljstvu. Ako bi se TPD zavezala nasproti učiteljstvu, bi v rezerzu ne smel manjkati pasus, da se TPD zavezuje nasproti takratnim učiteljem in njihovim nasledr.lKom. Ker pa ta pasus manjka, bi obveza nehala s smrtjo takratnih učiteljev: nasproti naslednikom pa bi se morala TPD na novo obvezati, kar se m zgodilo. Če torej šolska občina prepusti stanovanja, ki jih stavlja TPD na osnovi reverza •na razpolago, v brezplačno uporabo učiteljstvu, je popolnoma zadostila svojim dolžnostim po čl. 29 n 173 zakona o narodnih šolah in ni treba poleg tega plačevati upravni občini še stanarine v denarju. Tožilec katehet Ratej prejema ekvivalent v višini zakonite stanarine, ki ga je TPD po rezervu dolžna plačati občini, a ga ta prepusti kot zakonito stanarino tožilcu. V tožbi na upravno sodišče označuje tožilec brezplačno stanovanje kot nagrado, ki jo prejema od TPD za delo, ki je v rudniških revirjev težje kfekor na drugih šolah. Po zakonu je pa državnim nameščencem prepovedano jemati nagrade ali kako drugo ugodnost od zasebnih strank. Iz teh razlogov je občinski odbor odklonil izplačilo stanarin 178.000 Din, ker je reverz obligacija, nikakor pa ne nagrada, kakor to zatrjuje učiteljstvo. Ako bi se občinski odbor izjavil za izplačilo stanarin in smatral obveznosti, izvirajoče iz reverza, ki jih je dolžna izpolnjevati TPD, kot nagrado, bi TPD ukinila vse dajatve v obliki nagrade in odpovedala učiteljem naturalna stanovanja. Vsa bremena, izvirajoča iz reverza, bi pripadla občini, učiteljstvo pa praktično ne bi ničesar pridobilo. Zadnjo besedo bo imelo redno sodišče, pri katerem bosta imeli obe stranki priliko podati svoje naziranje. Noben občinski odbor ne bo pristal na razveljavljenje reverza. Ker je zadeva učiteljskih stanarin na vodenski šoli povzročila toliko neprijetnega prerekanja in veliko nejevolje med neinform.ranim prebivalstvom, smo priobčili dosedanji postopek v tej zadevi v celoti. TVRDKA FRANC KOVIC, Društvena ulica 6, Novi Vodmat, naznanja pretužno vest, da bo pogreb njenega dolgoletnega, marljivega uslužbenca Alberta Mafcucu žrtve Grintovca danes 19. maja ob 18. uri izpred mrtvašnice pri sv. Krištofu. Tvrdka bo ohranila pokojnika v častnem spominu. Ljubljana, dne 19. maja 1932. ^Pomlad pospešuje mi v zaščito vaše z zimskimi ooiaciii omenuu-žena kože skrbno nego z NIVEA-CREliE Nivea-krema pronikne zaradi tega, ker vsebuje Eucerit, globoko v kožo, hrani in krepi tkivo in pospešuje delovanje staničja. Povzroča torej oni poživljajoči impulz, po katerem pridobi koža zopet svojo naravno gladkost in napetost in s tem zopet dragocen. nežen, mladostno svež izgled. Nivea-krema: Din 5 — 22. Jugosi. P. Beiersdorf & Co. d. z o. z. ! Maribor. 64 Iz življen Ogromno tehniško čudo naše dobe sveta Mrliči se vračajo v domovino Jez ruske veleelektrarne Dnjeprostroj, ki proizvaja 800.000 konjskih sil in oskrbuje 600 km naokoli vso industrijo z električnim tokom Starost naše zemlje cenijo geologi na 2 milijardi let, doba. v kateri so propadli velikanski gozdovi in so se iz njih stvorile premogovne plasti, pa leži kakšnih 300 do 400 milijonov let za nami. Večji del svoje dobe je bila zemlja brez živih bitij. Ne smemo namreč pozabiti, da je bila ob svojem rojstvu v tekočem stanju in da je minilo ogromno časa. preden se je njena površina ohladila, preden se je stvorila na njpj skorja in preden so se ločile vode od kopnine. Iz časov, ko se je življenje na našem planetu neko-liko uredilo, izvirajo najmanjša bitja, čijih ostanki so se našli v milijardnih množinah v skriljevcu. Ta bitja so tedaj dajaia barvitost in vsebino vodam. kakor jo dajejo alge današnjim oceanom. Od tistih dob pa je preteklo vsaj 600 do 700 milijonov let. Algonkiju je sledila doba kambrija in silurja s školjkasti-mi bitji, s pipam podobnimi glavonožci, poiži in vodnimi lilijami. To so pra.prebi-valci zemlje, ki so živeli, dokler se ni začelo življenje na suhem. Tedaj pa je napočila nova doba, razdobje premoga, in z njim je prišel na površje nov svet. Podati čim predstavotvornejšo sliko o tem svetu, si je nadel za nalogo Field-Museum v Chicagu, kjer se pripravlja svetovna razstava. Poldrugo leto so bili strokovnjaki na delu za preparacijo rastlin in živali, ki so živele v premogovni dobi na naš- zemlji. Vse je le rekonstrukcija* ampak rekonstrukcija po natančnih pa.le-cntološfcih slikah, ki nam prikazujejo najdbe podzemskin zakladov. Rastline in živali. ki po razstavljene v rotundi Fieldskega muzeja, nudijo obiskovalcem čaroben pogled v čudesa premogovne dobe in posredujejo stvaren in zanimiv dojem tistih ča- sov. Med fantastičnimi rastlinami zbuja posebno pozornost luskinasto drevo, ki se okoli njega ovijajo velikanske plezalke. V fantastični mešanici tega rastja pa se pojavljajo živali, ki čitamo o njih dandanašnji le še v knjigah: fantastično veliki škorpijoni in saiamandri, medtem ko prežijo na vejah dreves titanofazmi, ogromne žuželke, ki dosežejo velikost današnjih ptic-roparic. Tudi do skrajnosti povečan kačji pastir je med njimi, s strokovnim imenom meganeura, čigar razpet in a kril je merila domnevno 60 do 70 cm v širino. Da so živeli tedaj ogromni pajki, več dm dolge kobilice in mnogo večji mrčes od današnjega., se razume samo ob sebi. Razstava Fieldovega muzeja napravlja s svojim slikovitim okvirjem vtis bajke iz davnih dni — in t.o bajko obiskujejo Američani kakor posluša človek pravljico, ki je lepa in si o nji želi, da bi bila resnična. Za olimpijado v Los Angelesu je vsaka država Amerike prispevala po eno dajno, ki tvorijo skupen sprejemni odbor, kakor ga kaže pričujoča slika Pomlad v Londonu Že slavni satirik Georg Cristoph Lichten-berg je v svojih aforizmih zapisal, da je kava v vinskih čašah čisto zanič pijača, kakor ne more nobenemu človeku prijati meso. ki ga pri mizi r?žeš s škarjami, ali maslo, ki bi ga z inače čisto britvijo mazali na kruh. Lichtenberg je torej dobro vedel, da ima pri uživanju jedi poleg okusa svojo veliko vlogo tudi vid in da je mnogokdaj od njega odvisno, da se nam zdi kakšna jed neokusna in neužitna, tudi če je v resnici okusna. Okus ne odloča sam, to vedo najbolje sladokusci. Imamo dolgo vrsto jedi, pri katerih je okus celo podrejenega pomena ali pa sp'oh brez pomena. To velja n. pr. za korenje, ki ima komaj opazen okus. in ki nam prija v prvi vrsti zavoljo prijetnega šuma. ki ga občutimo pri njegovem zauživanju. Sluh in tip sta udeležena tu bolj nego okus. da nam napravita jed tečno. Podobno je s kumarico in do neke mere z različnim sadjem. Gorgulov ni normalen I Morilca Gorgulova je pariška policija te J dni zaslišala že v tretje. Njegove izpovedi i potrjujejo sum. d-a imajo obasti v rokah abnormalnega človeka. Gorgulov je m«d drugim izjavil, da je dva dneva pire ' atentatom žival v hipnotičnem stati ju. Sel je v cerkev Notre Dame in se je pogovarjal z Bogom. Z njim se je tudi boril, da bi odvrnil skušnjavo od sebe. Vendar pa je hiil v tem boju premagan. Celo z alkoholom je hotel dobiti oblast nad nagoni, ki so ga priganjali k zločinu, a je podlegel. Gorgulov pripoveduje, da je par dni pred atentatom ustavljal stražnike na ulicah in jim zastavljal vsakovrstna vprašanja, da bi zbudil pozornost policije. Želel je namreč, da bi ga aretirali. Navzlic temu ga ni nihče kontroliral in vprašal po izkazilih. Čim je vstopil v razstavno dvorano, se je usodna hipnoza pri niem ponovila. Potegnil je samokres in streljal, ne da hi bil prej premislil, kakšne posledice lahko nastanejo iz njegovega čina. Pariška poli-cija je po teh izpovedih preverjena, da. jc Gorguiov ravnal po notranjem ukazu in n.i imel sokrivcev. Verjetno je. da ho Gorguiov obsojen že letos v juliju. V čem je prednost svežih, krhkih žemelj pred starimi ? Baš v občutku suma. ki nam ga kosti lobanje in sluhovni organi vodijo pri jedi v možgane. Med praženim in kuhanim krompirjem ni bistvenih razlik v okusu in vendar nam praženi krompir iz istega razloga bolj ugaja. Turški med. ki je mladini takšna slaščica, ima brezobličen. indiferenten ckus. toda u:"Uni sluznici ugaja vendarle iz drugih razlogov. Od tu do ameriške narodne razvade, žvečenja gumija, je en sam korak — a tu nima okus že čisto nobenega opravka več, temveč samo tip. če torej ljudje pravijo, da je ta ali ona jed zelo okusna, je to zelo netočen izraz za množico občutkov, ki jih imamo pri jedi in o katerih si običajno ne polagamo nobenega računa. Da je pri jedi v prvi vrsti udeležen poleg okusa tudi čut vonja, bi moralo biti vsem znano, pa se ie redko kdo tega zaveda. Odprta noč in dan so groba vrata Chequers razpada Letovišče Chequens, k: ga je bil poklonil angeiški lord Lee of Fareham kot od-morišče za predsednike angleške vlade, so v zadnjem času zaprli, ker so stavbeni strokovnjaki dognali, da je tramovje v hišah črv.ivo in trhlo. Črvi so ra/jedli opornike na podstrešju in so uničili celo spre-jemnico. ki je najlepši prostor v leto-viščnem poslopju Velika sreča je, da se ni v teh prostorih zadnje čase zbrala večja množica, kajti lahko bi se bilo primerdo, da bi se udrli stropi in podi. Zdaj bodo trhlo tramovje nadomestili z novim. Obnovitvena dela bodo trajala šest do sedem mesecev — potem ho C'hequers zopet odprt za povabljence angleškega premierja in po njih vpeljane goste. Olimpijski sprejemni odbor Kitajci so večji del svojih na šanghajski fronti padlih vojakov pokopali v skupnem grobu, ostale prevažajo zdaj z džunkami domov. Slika kaže prizor z Rumene reke, kjer nalagajo krste na ladje. Spredaj ženske, ki oplakujejo pokojnike Grobnica rodbine Doumer, kjer so položili k večnemu počitku predsednika Paula Dou-merja na pokopališču Vaugirard. Štoie za pomladanske OBLEKE, apartne angleške tn češke vzorce nudi v veliki izbiri najceneje tvrdka Drago Schwab, Ljubljana " ....................................... Tatovi - zaščitniki morale Policijski ravnatelj v Sa ragossi je pr*»>d kratkim prejel zanimivo p1'smo iz zaporov. Poslali so mu ga jetniki, ki sedijo zaradi* raznih zločinov in so ogorčeni zaradi umora neke nedolžne ženske. Jetniki pišejo: »Gospod policijski ravnatelj! Ali ste kdaj videli koga izmed ras z orožjem v roki proti nedolžnemu meščanu? Ne! Mi ne morimo ljudi brez vzroka. Denar si prilaščamo samo z našo i/redno sposobnostjo za tatvine in vlomilstva. Zato zahtevamo vsi, ki se čutimo poklicne tatove in vlomilce, da se takšni zločini preprečijo z vsemi zakonitimi sredstvi...« 75.000 let star Neandertalec Angleško-ameriška odprava, ki deluje ▼ Athlitu v Palestini, je izkopala tri okostnjake neandertalskega človeka, ki jih cenijo strokovnjaki na 75.000 let starosti. Najdba je v antropološkem svetu d osle i bces primere. Latinščina — mednarodni učni jezik Na poKudo Georga Lurza v Monakovem se je ondi osnovalo društvo »Societes La-tina«. ki mu predseduje latinski pesnik, tiibinški indolog Herman NVeller. Namen društva je izdajati časopis, ki naj hi postal osrednje glasilo mednarodne učenosti v tatinskem jeziku. Člani Latinskega društva si posebno prizadevajo, da bi nanravli časopis za glasilo sodobne medicine, tehnike in prirodoslovnih ved. Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala. da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Današnja Rusija Znani nemški publicist Ludivig Emil poroča zelo zanimive podrobnosti iz Moskve, ki jo je obiskal po šestih letih. Pri tem obisku je dobil ugodne vtise, ki jih primerja z vtisi, ki jih imaš ko dospeš v kakšno veliko evropsko mesto, če si naja-meš v takšnem mestu nosača, ti zaračuna vsoto, ki presega vse tarife in boš slišal še kakšno grobo besedo, če ne primakneš nekaj napitnine. Na ruski meji prejmeš pobotnico in nosač zavrne napitnino če hočeš v evropskem mestu zvečer malo z doma. ti ie na razpolago gledališče, k: je pol prazno in večinoma dolgočasno, ali pa variete z znanimi opolzkostmi. V Moskvi je vsaka predstava izvrstna, vsako gledališče razprodano, javnih ali zasebnih kabarejev, kjer se producira spol, pa ni. Moskovske ceste so ob vsaki uri prenapolnjene. ker vsak dan ima petina prebivalstva svojo nedeljo, ženske nosijo kratka krila, pa ne zaradi mode, temveč zato, ker je ceneje. Trgovine z živili so stalno polne, pred njimi pa ljudje ne stoje v vrstah, kakor običajno beremo. Kvečjemu velja to za kinematografe. Blaga je vseh vrst dosti, dosti pa tudi nepotrebnega. V cestnih železnicah so prve klopi rezervirane za ženske in otroke, če stopi v pre- napolnjen voz makar sam general, prosta-ku ni treba vstati, pa pozdraviti in mu ponuditi sedeža. Ker ni stanov, se od množice ljudi odražata samo dva tipa: vojak in otrok. Vojaki so dobro rejeni in krepki in ne izgledajo izzivalno. Otroci so pravi gospodarji ulice, kjer se igrajo in skačejo po mili volji. Nihče jih pri tem ne ovira. V ostalem eksistirata v množici še dva nevidna t.ipa ljudi: prvi, ki pripadajo vladajoči stranki, drugi, k: ji ne pripadajo. Pripadništvo k vladajoči stranki je drag občutek. Ti ljudje imajo večinoma 14-urni delavnik, kajti po zaključku uradnega dela se šele pričnejo njih ^prostovoljne« socialne naloge. Vsak čas morajo biti pripravljeni na to, da jih organizacija kam pošlje, makar kot nadzornike pri pospravljanju žita, kar ni prijetna, često pa nevarna naloga. Takšna posebna dela in žrtve ne prinašajo nobenih gmotnih prednosti, nasprotno, še pred nekaj tedni komunist niti ni smel zaslužiti več nego mu je dovolil določeni maksimum. Vladajoči so večinoma, a ne izključno, komunisti. Ti možie imajo med vsemi najbolj naporno in izčrpavajoče življenje, ča-stokrat jim ne ostane niti toliko časa, da bi v miru použili svoje kosilo, temveč jim ga tajnica prinese k pisalni mizi. Ludwig je govoril z nekim ministerialnim ravnateljem, ki se mu je pritoževal, da ne pri- Ide nikoli do tega. da bi obiskal opero. Pač pa imajo višji državni nameščenci prednost pri stanovanjih in ljudskim poverjenikom so za poletje na razpolago male hišice v predmestjih. Najvišji funkcionarji niso nikoli gotovi svoje usode. Disciplina je strašna, čičerin, ki je desetletje vodil z veliko spretnostjo sovjetsko zunanjo politiko, je izginil čez noč z dvema vrsticama v vladnem glasilu, dobil je majhno stanovanje in se zdaj zaman poteguje za mesto knjižničarja. Zinovjcv, ki je menil postati Ljeninov naslednik, izdeluje danes šols/ke računice. Strah in ne beda je veliki negativum tega diktatorskega režima. Beda ne tiči v hrani in obleki, temveč v stanu. Neredko sni v majhni sobi po 5 do 6 oseb in dogaja se. da morata ločenca zaradi pomanjkanja stanovanj vendarle prebivati v isti sobi, ki jo za silo skušata opredeliti z omarami in drugim pohištvom. Emil Ludvviop pripoveduje značilno zgodbo o dveh prijateljih, ki sta bivala v skupni sobi. Nekega dne so enega nenadoma aretirali. Ko se je po treh tednih vrnil, je drugega pozval na odgovor: »Kar je zbudilo njih sum. si vedel samo ti. nihče drugi me ni mogel ovaditi!« — »Da. ovadil sem te,« je priznai drugI »Vedel sem pa. da se ti ne more nič zgoditi in da se bo izkazala tvoja nedolžnost. Toda jaz sem moral biti nekoliko tednov sam. Zato sem te ovadil.« Varšavska Mata Hari Pred dnevi se ie v Varšavi zaključil proces proti plesalki nekega varšavskega nočnega lokala ki je bila oblasti ovadena zaradi vohunstva. Plesalka, z imenom Ma-jevska, je zaple'a v svoje ljubavne mreže člana poljskega glavnega stana Berakmv skega in visokega funkcionarja poljske vlade Konkowskega. Oba sta ji i/dala vojaške tajne, ki jih jc Majevska potem spo-Točala naprej. Vse tri je policija prijela na avtomobilski vožnji, ko so vozili s seboj podatke o poljski obrambi ter jih hoteli prenesti preko Gdatiska, da jih ;zroče sovjetski vohunski pisarni. Takoj potem, ko so bili zajeti, so vse tri zaprli, kmalu nato pa tudi obsodili. Berakovski in kon-kovski sta bila obsojena v smrt r.a vcšalih. Predložili so ju predsedniku poljske republike v pomilostitev, ki pa ie to odklonil ter odločil, da se mora sodba nemudoma izvršiti, kaT se je tudi izvršilo. Majevska je bila obsojena na dosmrtno ječo. oziroma na prisilno delo. Fred aretacijo je Kila v Varšavi zelo znana plesalka, ki je nastopala z ogromn;cn uspehom, zato je njena usoda zbudila mnogo komentarjev. Fawcettn na pomoč Iz D:amantina v Braziliji poročajo, da je že odšla na pot odprava, čije namen je osvoboditev polkovnika Favcetta iz oblasti belih Indijancev. Ekspedicija računa, da bo dosegla svoj cilj in se vrnila v štirih mesecih z osvobojenim Fa%vcettom med civilizirane ljudi. ** % j Gronerjev naslednik Nemški viceadmiraJ Roder, ki bo prevzel brambno ministrstvo, katerega je doslej vodil general Groner. 15 m visoka orhideja V južnemQueenslandu so našli 15 m visoko orhidejo, ki jo smstiajo za doslej najti šjo rastlino svoje vrste na svetu. Orhideja ima več sto cvetov, njene posamezne veje pa so dolge do dva metra. Orhideja spada v vrsto orjaških orhidej (galeota foliata) in rase v nedostopnem prepadu gorovja Macpherson. Posebna ekskurzija botanikov iz Melbournea, ki seje napotila v navedeni kraj, bo potovala do septembra, da pride do rastline. Doslej so smatra-I- rasti in oslovci za največjo orhidejo 10 m visoko rastlino te vrste. Avtomat za prevajanje V Parizu imajo aparat, ki je pač edini svoje vrste na svetu. Njegov posel je — prevajanje. Tujec, ki pride v Pariz in ne zna francoski — takih je zelo mnogo — napije vprašanje, na katero želi dobiti pojasnilo, na listek ter ga. izroči stražniku. Ta gre z vprašanjem k avtomatu na policijsko ravnateljstvo, pritisne na gumb in iz avtom asovega žrela pade odgovor v tistem jeziku, kakor je bilo v njem vprašanje, Poskusi z avtomatičnim prevajalcem so se doslej tako dobro obnesli, da bodo aparate te vrste namestili na več mestih, kjer bodo tujcem na razpolago. Največji dogodek pomladanske sezi.je v Londonu je sprejem mladih dam na angleškem dvoru. Za to priliko se mladenke pripravljajo z največjimi upi in z velikim strahom. Na zgornji sliki vidimo avtomobile z mladimi debutantkami pred vhodom na dvor, spodaj pa dve lady, ki si krajšata čakanje v avtomobilu Mlchel Zčvaco: 44 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. »Trenutek, gospod! Vprašali ste nas, zakaj smo se oprli vam in prišli na pomoč človeku, ki... ki čaka tu za vrati. Vi ste za nas človek, ki plača, in ki mu nismo ničesar več dolžni, ko opravimo svoje delo. On pa je naš prijatelj. Mi, ki nam pravite, da smo razbojniki, imamo zakone, ki niso nikjer napisani, ki pa jih vsakdo med nami pozna in spoštuje. Ti zakoni nam velevajo, da moramo prijateljem pomagati. Prijatelj nam je svet. Izdajstvo nad njim je naj-gnusnejši zločin, ki ga med seboj kaznujemo s smrtjo. To smo vam hoteli povedati. Še pri tej neizmerni vsoti smo se pomišljali, ali naj sprejmemo vašo ponudbo ali ne. Le nekaj bi prosili; da nam daste nekaj are. Saj veste — kupčija brez are je juha brez mesa.« Tri kosmate r-oke s>> se iztegnile proti njemu. Gringaillove besede so razpršile vse dvome, ki so ga sprva vznemirjali. Prepričale so ga, da mislijo klateži resno. Njihovi zahtevi se. ni prav nič čudil. Segel je v žep, toda iz njega je privle-kal prazno roko. »Hudiča,« se je spomnil, »vse sem dal stari babnici. Niti solda nimam pri sebi.« Klateži pa so bili zelo uslužni. »Nič ne de,« se je oglasil Grmgaille,« oe bi mi dali verigo, ki jo nosite za vratom, bi bil prav zadovoljen. Kaj pa ti, Escargasse?« »Vaše zaponke, ki se tako lepo sveti, bi se prav nič ne branil gospod. In ta Carcagne?« »Mislim, da bi se mi prstan, ki ga nosite .na prstancu, prav lepo podal. Lep spominoek bi bil.« Concini je brez pomišljanja razdelil dragocenosti, ki so bile klatežem tako všeč. Tako kupčevanje ga ni prav nič jezilo. Prepričalo ga je le, da mislijo klateži resno. Zadovoljen je bil, da so tako malo zahtevali. Kako jim je mislil izplačati obljubljenih sto tisoč zlatnikov, smo pa že čuli. »Le pograbite kost, psi!« si je mislil. »Vam trem in vašemu poglavarju zavijem vrat. Preden poteče ura, bo petdeset mojih ljudi pred hišo in potem pride obračun!« Cargacne, Escargasse in Gringaille so bili prepričani, da so napravili dobro kupčijo. Ko so spravili dragocenosti, so se spet zresnili in se zbrali okoli Conoinija. ki jim je dal navodila. »Pazite nanj,« je končal. »Njegova koža mi je zelo dragocena, zapomnite si!« »Razumemo!« »Koža, ki je vredna sto tisoč zlatnikov.« »Prav poceni res ni...« Na glas so se režali. Concini pa se je le zaničljivo smehljal. »Dobro!« »Zdaj vemo vse!« »Saj ne bo tako težko!« Te besede so v Concinirn zbudile nov sum. »Zakaj ne bi brlo težko?« »Zvabili ga bomo v past in lepo zgrabili. Saj smo takega posla vajeni. Pri vas se človek marsičesa nauči. Ali ne verjamete, gospod, da bo šlo prav lahko?« »Ne vem kaj bi rekel,« je podvomil Concini. »Odklenili bomo vrata. Takole. Oboroženi seveda ne bomo (Vsi trije so odložili orožje.) Eden izmed nas stopi k njemu in mu da roko. Takole. (Stisnil je Conciniju roko.) Tako bo desnica brez moči. Drugi podrži njegovo levico. Escargasse, pokaži ti, kako. (Escargase je seveda takoj ubogal.) Tretji pa mu med tem vrže vrv čez roke — nu, Carcagne, pokaži, kako — in naš bo.« Preden se je Concini zavedel, je imel zvezane r€'ke. Carcagne je vrv dobro zategnil. »Tako bo brez moči.« je dejal Gringaille. Concini, ki je v začetku mislil, da je vse le nedolžna šala. je zdaj videl, da so ga klateži speljali na ied. Zagnal se je proti Carcagnu, ki je bil najbližji in ga hotel suniti v prsa. Toda Gringaille mu je podstavil nogo, da je telebnil na tla. Escargasse mu je pokleknil na hrbet in mu zvezal še noge. Concini se je zdaj zavedel, da je izgubljen. Še zakričal ni, saj je dobro vedel, da to ne pomaga. V besni onemoglosti je klel in jim obljubljal grmado in še masikai. Klateži pa so se mu smeiali. »Ali smo vas? Vidite takole napravimo z vsakim, ki ne da našemu poglavarju miru. Ali si nismo dobro izmislili?« 1 Tyršev jubilejni župni zlet v Ljubljani Še trije tedni tras ločijo od župnega zleta ljubljanske sokolske župe, ki z njim proslavi v dneh 4. in 5. junija stoletnico rojstva dr. Miroslava Tyrša. Toda namen iupnega zleta ni samo, da sokolstvo naše župe čim dostojneje proslavi stoletnico rojstva genijaltiega ustanovitelja sokolstva, temveč naša župa hoče k tej proslavi pritegniti tudi čim širše plasti naše javnosti, da bi vsa proslava dobila občenarodni značaj. To pa je možno le, ako bo župni zlet res prireditev velikega stila in formata, ako bo odziv župnih edinic polno-številen. S tem v zvezi pa je nadaljnji namen župnega zleta, da se pokaže sokol-stvu in javnosti dejanska moč naše župe in izvršeno delo, ki bo izpričevalo delavnost.: župnih edinic in ki bo jasno pokazalo. koliko so edinice izvrševale svoje naloge. Treba pa je tudi pokazati zavednost našega članstva in pripravljenost telovadcev. Suhoparne številke, ki ih izkazujejo statistični izkazi, nas ne smejo zavajati, ker dejanska moč župe se bo pokazala realno na zietu, tako s telovadci na telova-dišču, kakor s kroji v sprevodu. Zupno načelništvo je s svoje strani storilo vse, da vzposobi vse edinice za sodelovanje na zletu in tekmah. Pošiljalo je po žepnih edinicah svoje prednjake, priredilo dva delovna sestanka društvenih prednjakov, izdalo več številk »Zletnih vesti« s točnimi navodili, da je torej vsak eventualni ugovor s strani društev v tem pog edu brezpredmeten. Prijave telovade-> :h in sodelujočih so že sedaj številne in resegajo udeležbo na zadnjih zletih naše rpe. vendar glede na porast edinic in pa ve^lla članstva v starih edinicah ne morejo zadovoljevati. Javno je treba pribiti, da se je žal našlo nekaj edinic, ki se še sploh niso odzvale pozivu župnega načel-nistva. dočim so nekatere prijavile odločno prenizko Število udeležencev. Najodločneje je obsoditi skrajno nezavednost oafh. k speči le nekaj edinic, ki so kratkomalo spofooile, da ne morejo na ižupni izlet poslati nikogar. Tem je župno načelništvo že dalo primeren odgovor. Tu bi poudarili samo še to, da je bil zlet točno fiksiran že najmanj pred pol letom. Bilo ie torej dovolj časa za priprave. Izigo-vor na krizo pa je spričo minimalnih stroškov brezpredmeten, ker sokolska zavednost in disciplina morata iti preko ovir. Take edinice le dokazujejo, da ne pojmujejo niti osnovnih sokolskih dolžnosti, a kdor teh ne pojmuje, temu mi mesta v sokolstvu! Naposled še o pomenu župnega zleta. V metropoli Slovencev, beli Ljubljani, bodi ta jubilejni župni zlet tudi mogočna in odločna jugos'.ovenska manifestacija, pri kateri mora sodelovati vsa naša javnost, da bo mogočno odjeknila po naši ožja in širši domovini, da bo vzpodbuda tudi manifestacijam ostalih župnih zlerov v naši banovini. Zato naj Ljubljana te dni jz-pregovori! Ona mora prednjačiti! Udeležbo na župnem zletu v Ljubljani je prijavilo 31 društev in 5 čet. Dosedaj prijavljeno število telovadečih je naslednje: članov 270. moškega naraščaja 200. žen?kega naraščaja 200, moške dece 270 in ženske' de-ce 210. Glede dece je pripomniti, da bo sodelovala samo deca ljubljanskih in okoliških društev. Za sprevod je doslej prijavljenih 56 konjenikov, 350 članov v krojih. 20 narodnih noš. 20 članic v slavnostnih krojih in 23 praporov. Na zlet pa so povabljena tudi zastopstva sosednjih žrp. Pričakovati pa je, da bo število sodelujočih še naraslo. Končno stanje prijav bo še objavljeno. Ljubljanski Sokol priredi javni telovadni na-top v nedeljo ob 16. na letnem telo-vadišču v Tivoliju. Nastopili bodo vsi oddelki ter podali javnosti obračun svojega udejstvovanja v telovadnici v teku zimskih mesecev. Na sporedu so: 1. »Drvarji, perl-cp jn kosci.« sestavil brat Stanko Burja. — 2. :s>Črni mož", izvaja moška deca. — 3. Proste vaie ženskega naraščaja za vsesokolski zlet v Pragi. — 4. Vaje s puškami, izvaja moška deca. _ 5. Orodna telovadba vseh oddelkov. — 6. Proste vaie moškega naraščaja za vsesokolski zlet v Pragi. — 7. »Šestnajsto rica\ sestavila s. Slapničarjeva. izvaja ženski naraščaj. — 8. Proste vaje člante za vsesokolski zlet v Pragi. — 9. Orodna telovadba vzorne vrste. — 10. »Pesem pomladi : (Mendelssohn), sestavil brat inž. Černe. izvajajo članice. — 11. Proste vaje članov za vsesokolski zlet v Pragi. — V primeru slabega vremena se bo vršil nastop z istim =ooredom V četrtek 26. t. m. ob 1fi. Sokolsko društvo Ljutomer ima svojo vsakoletno, širom celega Murskega pol j 3, Medjimurja in Prekmurja znano »Soko^ko tombolo« v nedeljo 22. t. m. Svojim številnim obiskovalcem naznanjamo.'da se nam je tudi letos, kljub vsesplošni gospodarski krizi posrečilo obdržati in še celo močno povečati vrednost glavnih, kakor tudi levilo in vrednost vseh ostalih dobitkov. Po tomboli bo na veseličnem prostoru sokolskega doma ljudska zabava. — Mursko sokolsko okrožje naznanja vsem kolesarjem bližnje in daljne okolice Ljuto- mera, da bo v nedeljo 22. t. m. velik izlet kolesarjev v Ljutomer Prijave za izlet sprejemajo vsa sokolska društva Murskega, okrožja do -obote 21. t. m. Organizirani izletniki, čeprav niso člani Sokola, dobe nagrado. Podrobna navodila dajejo načelniki vseh sokoWk;h društev. Okrožje. Sokolsko društvo Mozirje kot drugo najstarejše društvo med Slovenci bo praznovalo 26. junija proslavo 50-letnice obstoja, združeno z okrožnim zletom savinj-sko-šalešikega okrožja. Bratska društva tega okrožja, kakor tudi sosedna se naprošajo, da na ta dan ne prirejajo svojih nastopov in da se v čim večjem številu udeleže tega svečanega jubileja. Prvi podstarosta ČOS br. Truhlar je poznan sokolski delavec, dosedaj namestnik saveznega prosvetarja. Dosedaj je bil že v predsedstvu COS kot tretji podstarosta. Njegovo sokolsko udejstvova-nje pa sega še globoko v čase pred vojno, ko je bilo takozvano omladinsko gibanje med češkoslovaškimi akademiki. Kot sodnik se je vedno udejstvoval v Sokolu in je bi! za časa vojne kruto preganjan po avstrijskih oblastih. Brat Truhlar je bil rojen leta 1870. v Kourimu ter je sedaj hkrati tudi starosta Tyrše-ve župe v Podjebradih. ipor Kongres FIFA V petek je bil v Stockholmu vpričo švedskega prestolonaslednika o tvor j en letošnji kongres najvišje svetovne nogometne organizacije FIFA. Prisotnih je bilo 70 delegatov iz 29 držav, med njimi tudi iz Jugoslavije. Od sklepov je treba omeniti, da je kongres sklenil ustanoviti v Švici stalno tajništvo ter je bil sprejet statut za svetovno nogometno prvenstvo. Za izvedbo svetovnega nogometnega prvenstva se je topot javila samo Italija, kateri je bila ta naloga tudi poverjena. Tekmovanje se bo torej vršilo leta 1934. v Italiji. Obširno se je razpravljalo tudi o amaterskem vprašanju, čeprav mora FIF A v tem pogledu prepustiti posameznim savezom proste roke. Pridržala si je le nadzorstvo nad igrači, ki preidejo iz enega v drug savez. Volitve so dale naslednji izid: predsednik Rimet (Francija), podpredsednika Mau-ro (Italija) in Seeldravers (Belgija), člani predsedstva: prof. Pelikan (Češkoslovaška). I ni ž. Bisoher (Madžarska), dr. Bauwens (Nemčija), Johanson (Švedska), Buero (Uruguav) in Lotsy (Nizozemska). Šport v Tržiču. Prav lepo napreduje SK Svoboda iz Tržiča. Tako nam je zopet pokazal na binkoštno nedeljo res zanimiv nogomet. Gostoval je pri nas SK Triglav iz Kranja. Rezultat priča o požrtvovalnosti mladih igračev SK Svobode, ki je zmagala s 4 : 2. Seveda so bili Kranjčani presenečeni, ko so morali podleči mladim igračem. Najlepši gol dneva je zabil z glavo vodja napada OšaJbn.ikov Maks. Tudi ostali igrači niso zaostali. Tekmo je sodil g. Janežič zelo objektivno. V predtekmi so igrali stari Preekarjii Oldbovs proti rezervi Svobode. Tekma je bila bolj šaljivega značaja. Končala je z 8 : 0 v korist Svobodine rezerve. V ponedeljek je gostoval v Tržiču SK Radovljica proti SK Sokol. Domač™ so podlegli s 3 : 4. Dve nogometni tekmi v Škofji Loki, V ponedeljek popoldne je odiigralo oldbov nogometno moštvo SK Jadrana iz Ljubljane prijateljsko tekmo s sokolskim.i nogometaši na letnem telovadišču Sokola. Loški nogometaši pomena te odlične zabavne angleške igre oči vi dno niso prav doumeli, ker je proti zanimivi ena js torki Ljubljančanov nastopilo kompletno prvo moštvo Sokola. Tekma se je odigrala zato v preresnem občutku in ni nudila veselja, smeha in zabave. kakor bi to moralo biti. Zmago so kakopak odnesli Ločani s 7 : 3. Gostje, tudi nad 40 let stari igralci, so bili zelo všeč in so storili kolikor so za dobro voljo pač storiti mogli. Drugo tekmo so v precej iz-premenjeni postavi igrali Sokoli z nogometaši iz Železnikov in Selc. Gostje io začetniki. šibki in jim manjka vztrajnosti. Dobršen del igre se je igral pred vratmn gostov, ki so odnesli visok poraz 10 : 1. Igro je sodil br. BeTcič dobro. Tekma je bila kljub neenakosti moči obeh skupin vendarle zanimiva in tudi živahnejša od prve. Gledalcev je bilo pni obeh tekmah ze'o veliko. Mimogrede pripominjamo, da v Škofji Loki prvenstvenih tekem bržkone ne bomo doživeli, ker je verificiranim klubom igranje z nogometaši, ki niiso včlanjeni v JNS, zab ranjeno. Poverfenišfvn sekcije ZNS Trbovlje. Zaradi došlih prijavnic za polaganje sodniškega izpita in skorajšnjih iznitov se vabijo kandidati Pečar Matko. Božič Albert, Rajtmajer Mirko. Roic Avgust. Jordan Drago, Ravnikar Ignac in Košmerl Vinko, da se sigurno udeleže sestanka poverjenl-štva 21. t. m. ob 16. v gostilni g. Počiva v-ška. Istočasno se naproša Mo Trbovlje, da odredi za ta dan dve dobri moštvi za od-igranje trening tekme ob 16.30 na enem tukajšnjih igrišč. Kandidati naj prin_eso svoj dres seiboj. SK Svoboda (Vič). Drevi ob 20. zaradi tekem obvezen sestanek vseh nogometašev v klubski sobi. Na sestanek naj se prinese trudi oprema, ki jo še kdo ima od zadnje tekme. Vsi točno in zanesljivo. ŽSK Hermes (kolesarska sekcija). Danes ob 20. v klubovem lokalu, Kettejeva 7, strogo obvezen sestanek vseh dirkačev. Istočasno vabljen« na sestanek gg. Kačič, Svoljšek, Godnič in Jazbec kakor tudi vsi orni, ki nameravajo pristopiti v sekcijo. SK Svoboda (Ljubljana). Obvezen članski sestanek ri-gralcev rezerve in prvega moštva danes ob 20. v klubskih prostorih v Delavski zbornici. Zaradi gostovanja v Ča-kovcu in Va.raždinu ter prvenstvenih tekem udeležba dolžnost. Vsi igralci, ki imajo doma kak del opreme, morajo prinesti opremo (in tudi čevlje na sestanek. Redna odborova seja ob 20.30 v Delavska zbornici. Vsi odborniki in tudi člani radzor-stva naj gotovo pridejo. Iz življenja na deželi VAČE. Na binkoštno nedeljo se je vršil ob nepričakovano lepi udeležbi pristopivših članov volilcev ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD. Narodni poslanec g. Milan Mrovlje je v krasno zasnovanem govoru razložil pomen in namen nove stranke ter gospodarski in politični položaj v državi sploh. — Žel je obilo iskrenega odobravanja. V odbor so bili izvoljeni v predsedstvo: župan Čertanc Fortunat, dalje posestnika Grilc Jakob in Grabnar, tajnik Kozjek Rado, blagajnik Strmljan, odborniki: Kralj, Obreza. Kandrše, Kokole, Juvan-čič, Kristan in Vrtačnik. v nadzorstveni odbor pa Kos, Jager, Sevlak in Brvar. Pred zaključkom občnega zbora je pozdravil navzoče delegat sreske organizaije JRKD g. Lajovic Franc. RAZVANJE. V petek 6. t m. smo ustanovili za našo občino Pivolo in Pohorje J. R. K. D. Sestali smo se v Puklovi gostilni, prevladoval je delavski sloj. Izostali pa so večinoma kmetje, menda zaradi delavnika, ali pa zaradi protiagitacije, o kateri se je slišalo od več strani. Med nas je prihitel narodni poslanec g. A. Krejči. Ko je otvoril zborovanje župan g. Fr. Korošec, se je dotaknil g. poslanec v svojem govoru vseh mogočih problemov, ki nam delajo skrbi v teh težavnih časih. Iz vrst delavcev je bilo stavljenih mnogo vprašanj o najrazličnejših zadevah. ki jih je g. poslanec sproti reševal, nekaterim pa priporočal, da mu sporoče svoje želje pismeno, »poslanci smo tu,« je rekel, »zaradi naroda in ne narobe, zato je potrebno, da nam ljudstvo pove in odkrije vse svoje križe in težave. Potem bo izginilo zabavljanje in nezaupanje, ta največja napaka današnjih časov.« Med raznimi drugimi predlogi je bila zborovalcem zelo po volji prošnja šolskega upravitelja L. Šijanca, naj bi se g. poslanec pobrigal za dovršitev banovinske ceste Limbuš—Hoče, ki je do Peker že izgotovljena. Z željo, da bi nas g. poslanec večkrat obiskal, je zaključil g. župan zborovanje. Odbor je sestavljen tako-le: predsednik Šijanec Ljudevit, podpredsednik Roth Mirko, blagajnik Lubajnšek Herman, tajnik Liplin Ivan; Bobonee Jože, Adam Miloš; Bobonec Franc, Platovšek Mirko. Novak Ivan, Korošec Franc, Pukl Konrad; poverjeniki: Brus Alojz za občino Pivolo in Ber-gauer Franc za občino Pohorje. RAKA. Agilni Sokol je uprizoril priljubljeno igro »Trije vaški svetniki«, ki je že druga igra našega Sokola v letošnjem letu. Bratje in sestre so vložili precej truda in resne volje v igro. Gledalci so bili vsi zadovoljni. — Dne 12. junija bo imel Sokol prvi nastop. Vsi oddelki se vestno pripravljajo. PRAGERSKO. Dne 13. t. m. je priobčilo »Jutro« iz Slovenske Bistrice, da je kupil dosmrtno bivališče dr. Josipa Vošnjaka g. Levanič iz Ljubljane. To ni čisto točno. Podpisani je omenjeno posestvo kupil 1. 1923. od naslednikov Franca NVoschnag-ga, tovarnarja v šoštsnju. in ga letos prodal gospodu Levaniču iz Ljubljane. Anton Stampfl, posestnik na Pragerskem. Iz Konjic nj— Velik politični shod JRKD bo v Lo-čah v nedeljo 22. t. m. po jutranji maši pred Va.landovo gostilno. Poročal bo gospod narodni poslanec Gajšek Karol m drugi. V primeru slabega vremena bo shod v šoli. Popoldne se bo vršil najbrž shod v Oplotniri. — Oni, ki nameravajo vstopiti v vsedržavno stranko .TRKD. pa se še niiso prijavili, naj to store pri svojih krajevnih organizacijah ali poverjenikih, ki so v vseh občinah sreza. Članarina je mesečno 1 Din. nj— Materinski dan priredi sokolsko društvo v počaščenje naših dragih mamic v nedeljo 22. t. m. ob 9. v telovadnici. Na programu so govori, deklama ci je, petje in godba. Starši in otroci, pridite v največjem številu! nj— Tujsko-prometni odsek dravinjske podružnice SPD, ki se je organiziral s sklepom letošnjega občnega zbora, ima v glavnem namen propagirati trg Konjice kot letovišče in seznaniti širši svet z lepoto našega kraja. Odsek bo izdal v kratkem brošuro in jo razposlal po vsej državi. Razposlal je odsek te dni vprašalo e pole na TO®ne posestnike v Koniioah m okolici glede sestave seznama tujskih sob. Ker akcija odseka zahteva mnogo gmotnrih žrtev, prosi odsek tudi one. ki imajo interes na pospeševanju tujskega prometa, da prispevajo s primernimi denarnimi prispevki. IR a d i o Izvleček iz programov Četrtek 19. maja LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45. Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Italijanščina. 19.80: Srbohrvaščina. — 20: Socialnost m etičnost. — 20.30: Samospevi g. St. Marče-ca. — 21.15: Akademski pevski oktet — 22: Ci!re. — 22 30: Čas, poročila, plošče. Petek, 20. maja LJUBLJANA 11.30: Od Sušaka do Bojane. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne ve sti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18. Mladinska ura. — 19: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Sokolsko predavanje. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.30: Čas, poročila, plošče. BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. _ 17: dopoldanski koncert. — 20.30: Violinski koncert. — 21.10: Saksofon. — 21.30: Kon cert iz Zemuna. — 22.30: Poročila. — 22.50: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče — 17: Lahka godba. — 20.30: Prenos iz Beograda. _ 22.40- Plesna glasba. — PRAGA 20.45: Orkestralen koncert — 22.20: Lahka glasba. — BRNO 20.45: Koncert iz Prage. — . VARŠAVA 17.35: Popoldanski koncert. — 20.15: Simfonični koncert — 22.50: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet — 16.45: Lahka godba or kestra. _ 20: \Vagnerjeva opera sRienzi«. — 23: Plošče. — BERLIN 20: Reportaža. — 21: Prenos koncerta z glasbene akademije — 21.30: Mešan program. — Plesna gla* ba. — KoNIGSBERG 19: Klavirski koncert. _ 20.10: Orkestralen koncert — MOHLA-CKER 17: Popoldanski koncert. — 20: Šan son — 21: Klasična glasba. — 22.45: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18.30: Ciganska godba. — 20.15: Orkestralen koncert, Godba za ples. — POTNIKE za prodajo perila na obroke sprejme konkurenčna domača tvrdka za vso dravsko banovino, predvsem za Ljubljano, Maribor, Celje in Ptuj. Reflektira se le na izključno solidne, delavne in resne osebe. — Ponudbe pod »Perilo« na oglasni oddelek »Jutra«. 6043 3ščemo zastopnika za prodajo naše moke za Slovenijo. Ponudbe nasloviti na »Slavina«, paromlin, Vukovar. 6003 ARESIT dvojno impregnirana usnjata strešna lepenka LEPENKA ZA IZOLACIJO IZOLAČNE PLOŠČE dvojno lepljene BITUMENOZNA strešna lepenka vseh vrst BITUMEN JUTA za izolacijo Vsi ti produkti so Izdelani lz čistega naravnega meksikanskega Bitumena. BITUMEN v originalnih sodih V ESNI CEMENT KARBOLINEUM Dobavlja v vsaki množini Jos. R. PUH LJUBLJANA = LT GRADASKA UL. 22 TELEF. 2513 Ponedeljek Za tri nianse — bolj beli zobje! OSTI POLHA BAKTERIJ SE VEDNO LAHKO SPOZM 4io vam zobje prizadevaj« sfcabvo skrb, poskusite KOLVNOS! V sreh dneh boste prijeto-o iin-enadeiri, k« □gledate aijaj in btešč-efro bedin«. za k»t«ro so sposo-bni zlasti bKji Vaši zobje. Mikrobi v ustih delajo Vaše zobe grde, nrmeiikaste, p»-kva-rj ene. — Znanstveniki pra?vi}o: »Usta jo polna bakterij.€ Odpravite te vzroke, in Vaši zobje dobe zopeit svojo prvotno belino! Običajna sredstva za sobe tn odpovedo. Ali Kolvnos jemlje aase in ug>e-nablja mikrobe. Antiseptična KREMA X A X O B E KOLYNOS Ali si že član Vodnikove družbe? _________-A Večje podjetje sprejme dobro vpeljano ga, čevljarske stroke zmožnega potnika Pismene ponudbe pod »Tuchtiger Schuh-reisender« na oglasni zavod Aloma Com-pany, Ljubljana. 6044 Umrl nam je naš ljubljeni soprog, sin in brat, gospod Ivo Turkovič mL star komaj 23 let. Pogreb blagega pokojnika bo v petek, dne 20. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Rolodvor-ska ulica 26, na pokopališče k Sv. Križu. 6028 Ljubljana, 18. maja 1932, Globoko žalujoči ostalL Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavo4 t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je umrl naš srčno-Ijubljeni sin, brat, svak in stric VILKO POTT drogerist v cvetu svoje mladosti, previden s tolažili sv. vere. Pogreb se bo vršil danes ob pol 4. uri iz mrtvaške veže splošne bolnice. Ljubljana, 19. maja 1932. Globoko žalujoči družini: POTT in BREGANT in ostalo sorodstvo 6027 TRSTJE ZA STROPE 5 naročajte le pri domači tvornici, katera EDINA izdeluje to blago iz najboljSega materijala In prodaja najceneje Jos. R. PUH, Ljubljana, Gradaška ul. št. 22, tel. 2513 Cene malim oglasom ženitv* ln dopisovanja: vsaka beseda Din Z,— ter enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova Din 5.—Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Dzn i.—. Po Din L— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital*, »V najem»Posest*. »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacijec, »Živali«, »Obrt* ln »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki« (n »Zasiti lek*, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, te te tiče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužke ali tlnihe. plača ta vsako besedo 50 par. Prt vseh oglasih, kt se zaračunajo po Din Ista besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aH za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako beseao. Enkratna prtstojbma za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki te zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, tri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—, Vse pristojbine za male oglase je plačati pn predaji naročila, oziroma flh fe vpoislati v pismu obenem t naročilom. fftjkfi Za odgovor ^ 1 Din v znamkah Zaslužek Kdor t S i « zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; za naslov »p šifro 3 Din. — Kdor n n d i Milnih, pa ta v*iako besedo 1 [>in. za dajanje naslova ali »» Šifro pa 5 Din. (3) Akviziterja prvovrstnega in uppljane:ra išče uprava strokovnega lista. Ponudbe na oglasni odde'ek »Jutra« pod šifro »Reference«. 17877 3 Službo dobi Vsaka beseda 50 par; za daisnie na.«liwa ali za šifro r>» 3 r>ia. (1) Vajenec priden in poštenih staršev se sprejme za in štalacijsko ter klepar sko obrt pri R. Jakelj, Slovenj gradeč. 17538-1 Učenko zdravo in močno, poštenih staršev, sprejmem takoj v trgovino z mešanim b!a -1 Samostojno stenotipistinio dohro izurjeno v nemščini, ruš o v knjigovodstvu — mimo za pi-a-no v Ljubljani. Ponudbe z zabavo 1"P pnd šifro »Zaupna oseba z dobrimi pri-poroč:ii« na oglasni odde-'»Jutra«. 17982-1 Prodajalko H-'r«o ;n resno. zmožno vodiH ma :hno trgovino in gostilno, ki ma tudi kuhati in opravljati druia h šna dela. 7 nekaj kavcij". sprejmem. Vse drugo po dogovoru. \a s! oiv pove oglasni oddelek »Jutra«. 17988-1 Trg. učenca « potn-bno šolsko izobrazbo. poštenih staršev, zdravega. sprejme takoj veletrgovina v večjem mesto r» Gorenjskem. Ponudbe r>A oglasni oddelek -Jutra« pod š;fro »Trgovsk-1 vajenec 156«. 180O1-1 Šivilja f£rp <=amo dobro iztirjeno peinn"iM'o. Naslov v og!. oddelku »Jutra«. W3-l Voditeljico ■veščo plefciine stroke, iščem večji pletvlni obrat. — Popjj.ihe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Voditeljica«. 18017-1 Več šivilj spretnih i.n dobro izurje--h sprejmem za šivanje oblek. Reflek.tiram le na prvovrstne moči. Služ-ba je ve oglas. 3S01S-1 Lahko, stalno službo uudim takoj tistemu, ki razpolaga s 50.000 Din kavcije. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Sigurna naložba«. lS087-rt Samostojno šiviljo zmožno tudi pnkrojevanja. sprejme konfekcijska trgovina. [>onudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstna«. 18od »I80.O0O,. 17974-20 Novo hišo štiristanovanjsko prodam v Novem Vodmatu. Vprašati v Tovarniški ul-ici Štev. 18019-20 V najem Vsa It* 1 Dtn- M dajanj« Holori jj »a iifro pa S Dva. (17) (iostilno %-zamem v najem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gostilna«. 17908-17 Vsaka beseda 1 Din; _ za lajanje naslov« ali i 4a šifro pa 5 Din. (15) Novozidano hišo z 2 dvosobnimi stanovanji prodam v Zg. Šiški. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18001-20 Hišo z velikim vrtom, pr: glavni cesti prodam. Pojasnila daje Lipovnik, Limbuš p-: Mariboru. 1S035-20 o«seda 1 Din; «a dajanj« naslova aH ta S"fro ra 5 Din. f351 Vsakovrstno zlato ktrpa}« po najvišjih eenah CERNE — juvelir Ljubljana, Wo!fova ulica 3 77 Pohištvo Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali na Šifr« p« 5 Din. (12) Nova omara iz mehkega lesa, za 360 Din na,prodaj na Rimski cesti 33, dvorišče, desno. 180C9-12 Vsaka beseda J Din: m dajanj* naslov« aii za iifro p* 5 Din. (19) Paviljon v Kranju za prodajo jestvin in brezalkoholnih pijač, galanterijskega blaga, razglednic itd., prodam na zelo prometnem kraju bli7.11 kolodvora in tovarn, s pritiklinami 1 sobice, kuhinje in kleti, z elektr. razsvetljavo. Pojasnila daje prodajalka Amalija Eržen, paviljon pri savskem mostu v Kranju. 17967-19 Ogla« trg. značaja po 1 Dia beseda; ta dajanj« naslova aii ta šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; ta dajanj« naslova aii za Šifro pa » Din. (7) Staro železo medenino, baker, bron, aluminij. gume in razno kupuje Anton Bre.mec, Celje, telefon št. 202. 15808-7 Vrtne mize in stole (1 m dolžine) rabljene kupi restavracija Marinšek v Prečni ulici 6. 17987-7 Vosek čist. kupuje po najvišjih cenah Fr. Stupica. želez-nina in zaloga čebelarskih potrebščin. Ljubljana, Go-sposvet-ska cesta štev. 1. 18007-7 ESBgl 2 poslovna prostora srredini mesta oddamo s 1. junijem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dvoriščno poslopje« 17963-19 Za tekočo dobavo se išče: topolovina. li-povina, jelševina, vrbo-vina. jagnetovina in podobno v hlodih od 40 centimetrov naprej brez grč. Les mora biti raven ln zdrav. Le resne ponudbe s ceno je poslati na oel. rdd. »Jutra« pod šifro »Lep les«. 17667-15 Vsaka b«»eda aa dajani« u iifro 1 Din; I j« naslova aH I pa 6 Din. (Sa) I Komfortno stanovanje tris-obno. s centralno kurjavo, v novi palači oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ~ 18014-21 Sobo in kuhinjo oddam z .unijem -— najraje sanrski osebi. Naslov ;»ove ogiasoi oddeiit-k »Jutra«. 180*4 ?: Stanovanja 2 pisarniški sobi v sredini mesta takoj od dam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pisarna«. 18002-23 Lepo prazno sobo oddam tva Miklošičevi cest'. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18032-''" Vsaka beaeda 50 par] m dajanj« naal«ra a£ ta iifro I Dia. (21-a) Stanovanje *obo in kuhinje, ali samo prazne sobe. s strogo sc-pariranim vhodom išče gospodična s 1. junijem. Ponudbe na oglasni oddHek »Jutra« pod »V ^i^-ki«. 17993-21 'a Stanovanje 3—4 res svetlih sob, iščem v sredini me,sta za modni salon. Ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra« pod šifro »Modni salon 28«. 38020-31 /a Realitetna pisarna Jože Grašek Ljubljana, Kolodvorska 24 :>osreduje najem m oddajo stanovanj. mesečnih »ob. '■rg 10 obnnih lokalov i>o0 •igodnimi p>i«oji. 152-21 Stanovanje 3 soh. pritiklin in uporabe vrta takoj, oddam na Poljanski cest,i. nasproti gimnazije. Vprašati v pisarni dr. A. Smoleta, odvetnika v Ljublja«;, Dalmatinova ulica 5. 17895-21 Dvosob. stanovanje kompletno oddam s 1. jn-nijem pod Rožnikom, cesta xnm. i788p-2ti Trisob. stanovanje z vsem komfortom in centralno kurjavo oddam s 1. avgustom v Levstikovi ul. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 17977-21 Enosob. stanovanje s kuhinjo, v mestu iščeta mlada zakonca z novo ottravo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« šifro •»Rr<-"7 otrok«. 1804o-Si! a Vsaka beseda 60 par: aa dajanj« naslova ali n ivfr« 9 Dia. (s»-a) Velrko prazno sobo v strogem centru mesta iščem za takoj. Cenj. po-nudhe na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro ».Strogo snparirana 5«. 17999-i33'a Sobo odda Ob Tivoliju oddam lepo soinčno sobo. Rutarjeva uilkva št. 4a/I — pri Vrtači. 18039-33 V Zagrebu se najudobnpje počutiš v Gregorčičevem družinskem hoteln »Central« v mestni hiši blizn kolodvora. Solidna in poceni postrežba. Družine 10% popusta. 17232-3« Baška. hotel Praha na na jk rasne jšetn prostoru ob m>rju nudi najc.eneiše bivanje na Jadranu. Polna penzija 1 v-s°mi taksami in kopanjem 62 Din dnevno. V pred ra po seziii .V Din 196-38 Raška Peneion-restaurant •Triglav« v Baški na otoku Krkn ob pri«*a nišču nudi gostom čiste tn zračne sobe 1 razgle-lom na morje Domača tn dunajska kuhinja, ribe ved no na razpolago, penzija « glavni jpziji 63—65 Din dnevno. V pred in no se ziji pa od 50—55 Din. — Prosoekt.l zastonj. 107 39 Vsaka o»*eda 1 Din; «a dajanje naslora ali za šifro 1« 5 Din. (37) Telefon 2059 PREMOG suha drva Vrtne naslanjače Tvrdka Iv. Schumi I Dolenjska cesta, nudi lepa suha drva m prvovrsten premog po 135 in 150 D:n in razpošilja Rudolf Sever, Ljubljana, Marijin trg ?. Telefon 36-22. 5014 POGAČNIK Bohoričeva ulica ŠL S Ustvaritev eksistence za boljše dame. Potrebno 2— K*tO Din kapitala za investicijo. Ponudbe na ogl. oddelek ».Jutra« pod šifro »Novitet — Kučni rad«. 179flS-37 Stanovanje obstoječe iz 5 sob. koipaC-nic^ in pritiklin. v centru mesta oddamo. Pn-piep n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stanovanje 1. avgust«. H79;L'?1 Stanovanje s 6 sobami in vsem komfortom, v centru mesta oddam za avgust. Primerno za zdravnika, odvetnika itd. — Pojasnila daje Golembiovskv, Ljubljana, f?ospo«vet«ka ce«ta št. 10. Telefon št. 24-97 in 33-14. 17718-21 Trisob. stanovanje prostorno in soinčno oddam za avgust pri Sv. Krištofu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 18rtfH-2l Lokal na Bledu z 2 izložbama oddam na naiiprometnejši točki. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18016-19 Pridelki Vsaka beseda l- Di-.. m dajanje naslova aH sa Sifr« pa 5 Din. (331 Vino lastni pridelek, pri odjemu 10 litrov do 4 in 5 Din liter. Maribor. Zrlnskega trg št. 6 17806-33 Trisob. stanovanje s kuhinjo, ko.palnico in vsemi pritiklinami, z vodovodom in elektriko oddam s 1. junijem v Zg. Š'ški št. 200. 180<(S-21 Trisob. stanovanje oddam s 1. junijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18012-21 Vsaka beseda 60 par: aa dajanj« aastora aH sa iitr® t Dia. (23 ) Prazno sobo v pritličju hiše v centru mesta oddam za pisarno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17750-23 Letovišče v posredni bližini Ljubljane. z lastnim jezerom in ribolovom naprodaj. Lepa prilika tudi za gostilničarja. Naslov pove o-g^s. oddelek »Jutra«. 1805V-3S Dopisi Vsaka beseda t Din, ta dajanj« naslova sil Utre pa 6 Dia. (24) Prijazno sobico z električno razsvetljavo in dobro domačo hrano od dam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17551-23 Veliko prazno sobo rik univerze oddam boljši osebi. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«. 17536-23 Sobo lepo in soinčno, s posebnim vhodom takoj oddam na R:msiki cesti štev. 30/1 desno. 17938-23 Krasno sobo hlrzu opere oddam stalne-mu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17972-23 Prazno sobo podstrešno, z elektriko, ta koj oddam Ulica na grad št. j/I. 17970-23 Dvosob. stanovanje s centralno kurjavo od d a m v novi hiši. Nasloo- v ogl. oddelku »Jutra«. 18015-21 Enosob. stanovanje oddam s 1. junijem eni ali dvema gospodičnama v Križevniški ul-ic-i štev. 14. 18028-21 Opremljeno sobo veliko, separirano. oddam na Mirju. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 18f>23-23 Lepo sobo s posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu « 1. junijem. Naslov v oglas.nem oddelku »Jutra«. 17963-23 Sostanovalko sprejmem pošteno gospodično po nizki ceni — na Poljanski cesti. Informacije: Pletenje. Študentska št. 7. 17986-23 Sobo v vili s strogo posebnim vho. dom. prosto uporabo kopalnice i.n vsem komfor-om oddam takoj boljšemu gospodu v Koleziji. Zelena pot 4. vila »Kanaria«. 18006-33 Vsaka heaeda 1 Din; za dajanj« naslova aii za iifro pa 5 Din. (16) Tihega družabnika z 20—30.000 Din iščem za dobro podjetje. Dopise na oglas, oddelek »Jutra, pod »Avtostroka«. 17950 16 Gospod stalno službo, prosi osebo za 2500 Din posojila proti 25 7c obresti. — Po-udbe na oglasni oddelek Jutra« pnd »Hvaležen 27« 18027-16 Družabnika (finansirja) išče mestni tavbenik. v svrho ustann-itjve gradbenega podjetja. Potreben kapital 300.000 Din. — Ponudbe prosi na glas. oddelek »Jutra« pod Zajamčen uspeh«. 18(^41-16 Posest Vea&a boseda 1 Din: ta dajanj« mhna as ta fcfrs pa i Din. (SO) Realitetna pisarna Jože Grašek Ljubljana, Kolodvorska 24 posreduje nakup in prodajo posestev, biž io zemljišč pod ugodnimi pogoji. 162-30 1660 Ne potrebujemo dragega inozemskega blaga! Uporabljajte na^o patentirano, higijensko. najmoderneje zgrajeno OMARO ZA LED ki zadovoljuje v vsakem pogledu današnje zahteve. — Zarjavenje popolnoma izključeno, ker ni v notranji izdelavi nič z železjem pribitega. Izdeluje jih in poceni dobavlja BRACA GOLDNER, Subotica tovarna omar za led, lesene opreme in kovinaste robe. 9496 V čotrteik ob 15. nri kot zadnjič. Samo točno prosim. 18045-24 Ženitve VRTNE SONČNIKE lasten izdelek Bela Fettmann, Zagreb, iVlasarv- kova štev. 9 na veliko in malo razpošilja najceneje. 206 §amo radisvo) A\ERČ/AA 1Š39 gospodarska %adruqa mojstrom v Ljubljani K1(lr-z zav- VEGOVA ULICA ŠT. 6, (poleg realke) priporoča svojo stalno zalogo navadnega in umetnega pohištva po najnižjih cenah ter vsa tapetniška dela. Izvrši se vsa stavbna in gradbena dela po lastnih in arhitektonskih načrtih. Informacije brezplačno . 5791 Vsaka beseda 2 Din; ta dajanj« nas)«*a ali šifre pa 6 Dia. (96) Poročiti želim takoj dekle ali vdovo br«z otrok, staro do 45 let, ki ima vsaj 100.000 Din gotovine. radi prevzetja hiše z gostilno, kavarno in posestvom — vredno 500.000 Din. Star sem 46 let. To-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zenit-ev«. 17908-25 Posestnik v 51 letu. se želi priženiti h gospodični ali vdovi, ki ima lastno hišo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18042-25 Živali Vsaka beseda 1 Drn: aa dajanj« aasJons aH ta iifro pa 6 Dia. (27) Najtrpežnefši, najelegantnejši in najcenejši so SAMSON podplati in napetniki En par »SAMSON« podplatov odleže za 3 pare usnjatih podplatov, je nepremočljiv, prileti hladen ter lahek in ne drsi. Prinesite takoj vse Vaše čevlje, da Vam iste strokovniaško templamo s »SAMSON« podplatom in napetnjkom po sledečih cenah: Moški templanci in pete Din 29.—, damski templanci in peta Din 24.—, dečji veliki Din 18.—, manjši Din 14.—. Trpežnost je za-jamčena. Vsako popravilo se izvrši točno v dveh dneh. Čevlje sprejema v špecijalno templanje trgovina s čevlji H. SELJAK, Lfsafeljasta Prešernova ulica štev. 52 (nasproti pošti). Posamezne »SAMSON« podplate in napetnike razpošiljamo tudi po pošti proti povzetju.. — Moški podplati Din 19.—, damski Din 15.—. Naročilu priložite tudi velikost podplata. 6039 Foxterrier majhna bela psica. ki ima na glavi 2 črni lisi. se je izgubila v kanmiškem srezu. Proti nagradi je sporočiti dr. Hočevarju v Domžalah. 17981-28 Nemški ovčar, pes r. znamko 2116 s« je izgubil. Najditelja prosimo, da ga proti nagradi javi v Tavčarjevi ulica št. 11/IT. desno. 18011-27 Javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naš ljubljeni brat, svak in stric Vsaka beseda 1 Din. ta dajanje raslova aK za iifro p« => D;o. (291 Šivalni stroj po zelo nizki ceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/IIT, vhod poleg De lavske pekarne. 17912-29 Adalbert Obrt Vsaka beseda 1 Din; «a dajanje naslova ali z« iifro pa 5 Din. (30) DOBRO VPELJANA AGENTURA S SEDEŽEM V BEOGRADU V LASTNI HIŠI (SKLADIŠČE) IŠČE ZA BEOGRAD IN SRBIJO RAZNA ZASTOPSTVA DOMAČIH TOVARN 5955 DRAG. SAMARDžIc, BEOGRAD BOSTIVARSRA 3» 2 strelovoda vam montira po najno vejšem sistemu oblast veno koncesljoa'ran in stalater za 500 Din. R. Jakelj, Slovenj gradeč. 17589-30 Informacije Vsaka beeeda 1 Din; sa dajanje naslova ali za iifro pa 5 Din. (31) Svarilo Opozarjam vsakogar, ki bi raznašal žaljive vesti o poštenju moje rodbine in moje damske kapele in poštenju gdč. Julkice Seidl iz Šoštanja, ki je bila članica moje damske kapele in sem jo odpustil radi njene bolezni v želodcu, da bom proti ziotinim govoricam postopal kaznnsko Avgust Klepič, kapelnik. Ruma. 17975-31 Preklic Izgubljeno je bilo inka.sri-o pooblastilo, izstavljeno na ime Bizjak Stane, z dne 1. februarja 1932, katero je od danes naprej neveljavno. Ludv. Baraga, Ljubljana. 19000-31 krojaški pomočnik tragične smrti na Grintovcu preminul. Ura pogreba bo objavljena v časopisju. Ljubljana, dne 18. maja 1932. Klementina Klanšček, Frančiška Povšič, Rafaela Peršič, sestre — Peter in Josip >Iakuo, brata — Vinko Klanšček, svak — Danica, Miroslav, vnuka, in ostalo sorodstvo. 6042 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog oziroma oče, brat in svak, gospod Vladimir Fabiani upravnik pošte v pokoju v soboto, dne 18. maja 1932 ob 8. po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 20. maja ob 16. iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana v soboto, dne 2L maja ob 7. v župni cerkvi Sv. Magdalene. Maribor, dne 18. maja 1932. Giza Fabiani, soproga — Vlado, sin — Ema Gašpari, Olga Schvvagel, sestri — Karol Gašpari, višji poštni kontrolor, Miha Kolar, podpolkovnik, in inž. Josip Zwolskv, svaki — Marica ZwoIsky, svakinja — Vsi ostali sorodniki. Bre* posebnega obvestila Mestni [vvrrebni zavod Maribor Urejuje Davorin Ravljea. Izdaja sa Konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot dskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.