202
Poglavitne bolezni sadnega drevja.
Iz Franc Jost-ove sadjoreje.
Veliki vrtnar Franc Jost v Tečnu na Labi na Češkem govori zastran poglavitnih bolezen sadnih dreves tako-le in priporoča, kako naj se zdrave drevesa bolezni varujejo in sicer: 1. Da se mlade drevesca ne po-suše. 2. Da jim skorja ne popoka. 3. Da izrastkov ali kilj ne dobivajo. 4. Kaj je pereči ogenj. 5. Trohljivost. 6. Kdaj se rast v soku zaduši. 7. Zlatenca. 8. Kaj je smolika pri drevji. 8. Gnjiloba v peški ali koščici. 9. Kaj je rak, in 9. kaj so lišaji na drevji?
1.  Ce se mlade sadne drevesa suše.
Pogostoma se tu in tam mlade drevesca nahajajo, ki o pravem času spomladi ne odganjajo, ali pa komaj le borne peresca poženo, ali pa še le proti poletji ozelenijo.
Take drevesca se morajo natanko pregledati in preiskati , ali trdo ali rahlo v zemlji stoje; ako stoje rahlo in se guglejo sem ter tje, izkopaj jih in preglej jim korenine, ali jih niso miši, štakorji, červovi ali mramorji oglodali. Ako najdeš, da jim je ta mrčes korenine omulil, prireži jim oškrnjene korenine, in prikrajšaj nekoliko veje. Presadi drevo, če ti letni čas pripušča, v kak bolj senčnat kraj in dobro prst, zalivaj ga po potrebi pogostoma, pa boš vidil, da boš po tem opravilu drevo pogina otel. — Ce pa je drevo dobro ukoreninjeno, pa vendar hira, mu primanjkuje morda živeža, zraka in solnca, ali pa ni zemlja za-nj, da boleha; pre-vdari vse to dobro, pa odvrni, kar je krivega.
2.   Ce lup ali skorja razpoka.
Vzrok te napake je večidel preobili sok v drevesu. Ta bolezen pa drevo tudi rada napada; posebno če je jesen vlažna in gorka bila, potem pa nanagloma huda zima pritisne, sok ni še časa imel, da bi bil nazaj stopil. Ravno taka je tudi, če jamejo drevesca zgodaj spomladi čvrsto odganjati, in mesca sušca (marca) nastopi hud mraz, jim sok zadrži, in od tega jim lup rad popoka, ar se na naših vrtih sem ter tje prav dostikrat vidi. Ce je sicer drevo zdravo in mlado, se mu poka sama po sebi zaraste, še boljše pa storiš, če mu razpočeni lup izrežeš, razpoko z drevesno mažo dobro namažeš in s kako prtneno cunjo ovežes.
3,   Izrastki ali kite na drevesu.
Ti se napravijo vsled nerodnega cepljenja ravno ondi, kjer je drevo cepljeno, ker se ne more sok po drevesu prosto sem in tje precejati.
Ce so izrastki veliki in na starem drevesu, nikar jih ne odreži, sicer drevesu prehudo rano napraviš. Ce so pa drevesca še mlade, jim pa izrastke izrezi, rane pa z drevesnim mazilom namazi in s cunjo oveži.
4.   Pereči ogenj, snet ali ozig.
Ce ne more drevo ali prav za prav deblo vsega soka , ki mu iz korenin priteka, posrkati, se loči od lesa in lupa, se ustavi, jame gnjiti, udari skoz skorjo, jo razjeda na vse strani, kar je za drevo jako škodljivo. Pereči ogenj na drevesih dostikrat tudi nastane, če drevo na nepristojni zemlji ali neprimernem kraji stoji, če se nekako orani  ali   nerodno ob nepravem času obreze.
KakorŠni so vzroki perečega ognja, po tem se mora tudi ozdravljanje ravnati. Ta drevesna bolezen, ktero sadjorejci tudi ožig zato imenujejo , ker se na drevesu rujav ali črnkast pokaže, kakor kaka ožgana dimasta lisa, ki se le na kterih delih prikaže, in se , če se le o pravem času odpravlja, tudi lahko in kmali odpravi. — Ce pa  ta   napaka  iz korenin   prihaja,  ali   če se je
v drevo tako vperila, da je mezdro in belino napadla, in že krog in krog razjedla, počni kar hočeš, drevesu že klenka pogin. — Izhaja bolezen pa od pre-obilega soka, puščaj drevesu, ali če so premokre tla, kjer drevo stoji, drenaži jih, to je, naredi pod zemljo cevi, po kterih se vlaga odteka.
Razun tega moraš pa vse ožgane dele do zdravega lesa izrezati in ožganino vso odpraviti, z dobrim drevesnim mazilom zamazati in s cunjo ovezati. Kdor to ovezovanje pridno in o pravem času ponavlja, bo drevo pogina otel.                                                     (Dal. prih.)
List 27.
Gospodarske stvari.
Poglavitne bolezni sadnega drevja.
Iz Franc Jost-ove sadjoreje. (Dalje.)
5. Drevesna susica.
Ta bolezen se na drevji po suhih vršičih in suhih vejah razodeva; največkrat se nahaja na starih drevesih. Te bolezni je navadno kriva slaba pa topla zemlja, kjer drevesa rastejo, ali pa jako pokvarjene korenine, ktera se pa^ po pomlajenji drevesa za nekoliko  časa odvrne.
Ce je drevo še mlado, se mu dostikrat pomaga, če se mu veje precej skrajšajo, ali če se na kak bolji kraj presadi,  ali pa če se  mu  zemlja nekoliko zboljša. —
To pomaga pa le takrat,  kadar ni bolezen  še do vrha prikipela.
6.  Drevesna uduha v soku.
Ta bolezen se prične, kadar drevo soka pristojno ne posrka, da se ga na kakem kraji preveč nabere, kjer zastaja in se sčasoma popolnoma spaČi in tako spridi, da jame drevo hirati.
Najbolj zdrave in najurniše rasteče drevesa so tej napaki podvržene, kar se iz tega spozna, če na drevesu le veje in mladike hobotajo in kar borne fige ne dona-šajo. Kriva te bolezni je največkrat vlažna zemlja in zamolkel kraj, prehudo gnojenje in napečno obrezovanje pri cepljenji mladih dreves. Le mladim presajenim se zna tako-le pomagati:   Če je te bolezni vlažnost kriva,
210
odpelji jo od drevesa po podzemeljskih cevih (drenaži), ali pa presadi drevo v bolj suhljato zemljo* Ako pa bolezen iz vlažnosti ne izvira, pušaj mu, odkoplji mu nekoliko prsti od korenin, da mu ne bo sok presilno dotekal.
7.  Zlatenica.
Zlatenica se drevesa takrat prime, kadar je preveč v suhi in pusti zemlji, in se pozna, ker drevo dobiva že poleti rumeno perje, raste klavrno, in sadje , če z njega ne počepa, je drobno, pusto in neokusno. Drevo pa dobiva zlatenico tudi, če preveč v senci stoji. Če hočeš zlatenico drevesu odpraviti, zalivaj ga vrlo in gnoji mu dobro in nasuj mu okrog debla dobre ter rodovitne prsti.
8.   Smolika.
Ta napaka je pri sadnem drevji dostikrat nasledek prežive ali spešne rasti. Ta bolezen napada tudi večkrat sadne drevesa, če v močirji stoje, in sicer po ne-ukretnem cepljenji, prehudem gnojenji in če se ob ne-godnem času obrezujejo, posebno če se jim hude rane napravijo. Tudi že postarane drevesa se nahajajo, ktere, če so hudo ranjene, se iz njih neka sokrovica poceja, in če je tega solzenja preobilo, je drevesu gotovo v škodo. Ta iztok se vidi največkrat pri koščičastem sadji, to je, pri češnjah, višnjah, marelicah, breskvah in češpljah. Smola se mora do živega lesa izrezati, rana pa z jirevesno mažo namazati in dobro obvezati.
Ce je smolike obilonst soka kriva, je puščanje večkrat dobro. Neki praktičen vrtnar priporoča zoper to bolezen pogostoma obvezo z mokrimi cunjami, po kteri se gumi zmehča in prav lahko odpravi.
(Dalje prihodnjič.)