GALERIJA NAŠIH MOŽ DR- VALENTIN KRISPER — OČE NAŠEGA TUJSKEGA PROMETA Če izdajamo knjigo, ki naj ponese ime bele Ljub ljane, nje historični sloves in kulturno veljavo v širni svet, je naša dolžnost, da se spominjamo enega izmed njenih sinov, ki ji je bil vse svoje življenje vdan ter bil prvi, ki je propagando za Slovenijo in nje stolno mesto Ljubljano sistema tično započel in vzgled no organiziral. Dr. Valentin Krisper, roj. dne 9. decembra 1860., je bil Ljubljančan po rojstvu in po mišljenju, po govoru in uglajenem nastopu. Sin uglednega meščana, poznejšega industrijalca, Valentina Krisperja in Er- nestine češko ve, je združeval v svoji osebi stare tradicije ljubljanskega meščanstva z odločno sloven sko zavestjo. Darovit in delaven, je dovršil vse gimna zije z odliko in bil dne 8. novembra 1884. promoviran na dunajski univerzi za doktorja prava »summis auspiciis«. živel je nato nekaj časa v Parizu, delal sodno prakso na Dunaju in odprl 1. 1890. odvetniško pisarno, ki je kmalu zaslovela po vsej deželi. Slovit kazenski zagovornik, se je zavzemal odločno za pra vice našega jezika pri graškem nadsodišču, ustanovil z dr. Majaronom društvo »Pravnik« in bil od 1. 1893. do 1895. njega podpredsednik. Ko je zadela Ljubljano 1. 1895. potresna katastrofa, je kot občinski svetnik vneto in iniciativno deloval na njeni obnovi. Pozneje je podpiral akcijo za ustanovitev slovenske univerze in bil član vseučiliškega odseka. Kot izboren pravnik in sijajen govornik bi si bil dr. Krisper z lahkoto prisvojil vodilno vlogo v poli tičnem življenju. Vendar se je, čeprav vseskoz radi kalno narodnega mišljenja, odtegoval politiki in posvetil ves svoj prosti čas, svojo svetovno naobraže- nost, svoj organizatorni in pisateljski talent oni narodno gospodarski panogi, o kateri je bil z bistrim pogledom spoznal, da bo postala nekoč trajen vir dohodkov za naše, z narav nimi lepotami oblagodarjene kraje — sistematični propagandi za tujski promet. Zato je 1. 1905. ustanovil z Ubaldom Trn- koczyjem in dr. Vinkom Gregoričem »Deželno zvezo Dr. Valentin Krisper •^••••i za tujski promet na Kranjskem« ter jo dejansko vodil, čeprav ni maral v njej prevzeti vodilnih mest, od uspeha do uspeha. Sam je redigiral ali spisal nešteto knjižic in brošur, ki so oznanjale tujcem lepoto in mikavnost naših krajev v srbohrvaškem, češkem, poljskem, angleškem, francoskem in nemškem jeziku, organiziral hotelir stvo in zimski šport, udeležbo Slovencev na medna rodnih razstavah tujskega prometa v Londonu, na Du naju in Berlinu, podpiral domoznanstvo in skrbel za strokovno izobrazbo gostilniškega naraščaja ter še v zadnjih tednih svoje bolezni sestavljal knjigo o hote lirstvu, čije rokopis se hrani v njegovi ostalini. Ljub ljani, ki je bila v vseh vodnikih in kažipotih o Kranj ski vedno odlično zastopana, je posvetil 1. 1926. krasno ilustrirano propagandno knjigo: »Ljubljana, glavno mesto Slovencev« v slovenskem, srbohrvatskem, angle škem, francoskem in nemškem jeziku. Za vse te akcije je žrtvoval ne samo svoje duševne in telesne sile, ampak tudi svoja denarna sredstva. Po njegovi za slugi se je postavil Miklošičev spomenik in tudi za postavitev spomenika kralja Petra je izposloval iz daten denarni prispevek »Tujsko prometnega sindi kata«, čigar član je bil. Umrl je dne 20. avgusta 1931 v Badnu pri Dunaju na srčni oslabelosti. Ljubljana hrani in čuva spomin na prvega in najodličnejšega pionirja svojega tujske ga prometa, na zvestega in vdanega ji sina s tem, da nadaljuje in množi njegovo življenjsko delo. R. A. KRONIKA 141