126
To in ono.
se hoče še dalje izobraziti v vojaštvu, je vstopil 1.1899. kot nadporočnik v vojno šolo. Ko jo konča, se bo odločilo, ali vstopi v generalni štab ali pa bode služil v vrstah armade.
Njegova nevesta je pa edina hči rajnega cesar-jeviča Rudolfa, nadvojvodinja Elizabeta, rojena dne 2. novembra 1. 1883. Poročila sta se dne 23. janu-aria t. 1. na Dunaju in takoj po poroki prišla na Bled. Ljudstvo ju je veselo in navdušeno sprejelo, radujoč se, da je vladarska hiša stopila v zvezo z obče spoštovano in priljubljeno, našemu ljudstvu še posebno naklonjeno hišo knezov Windischgraetzov.
Naše slike. Ker so slike te številke že v do-tičnih spisih pojasnjene, omenjamo le sledeče: Vi-njeto „Zimo" je narisal naš mladi sotrudnik gospod M. Gaspari. Avtotipične slike iz Bukarešta so posnete po razglednicah v svetlotisku, katere nam je prijazno dala na razpolago tvrdka A d. Maier in D. Stern v Bukarestu (Pasagiul Vilagros), le slika .„ Notranjost stolnice sv. Jožefa" je posneta po razglednici tvrdke Emil Storck, dvorne bukvarne v Bukarestu (Calea Victoriei 53).
Nova slovenska drama. Naš sotrudnik, gospod Fr. S. Finžgar, je dovršil novo izvirno dramo, »Divji love c". Snov je povse narodna. Čujemo, da se uprizori še v ti sezoni.
Slovensko-hrvaška vzajemnost. Na Krku je začelo izhajati glasilo slovenskih in hrvaških sveče-niških častivcev sv. R. Telesa z naslovom „SS. Eucha-ristia". List je pisan v slovenskem in hrvaškem jeziku ter je namenjen duhovstvu latinskega in grškega obreda.  Ustanovil ga je krški škof dr. Anton Mahnič.
Domača umetnost. Slikar Iv. Grohar je izdelal novo sliko presv. Jezusovega Srca zapremilost-nega gosp. knezoškofa ljubljanskega, ki jo je daroval župni cerkvi v Begunjah na Gorenjskem. — Slikar Ludovik Grilc je prenovil Kiinlovo sliko sv. Frančiška Ks. pri sv. Jakobu v Ljubljani. Sedaj prenavlja stare slike iz Frančiškove kapele pri sv. Jakobu. — Slikar Matej Strnen je prenovil že zavrženo Mencingerjevo sliko „Smrt sv. Jožefa" iz 1. 1741. za župnijo Šmarje. — V Ljubljani je bilo prošli mesec razstavljenih več slik. G. Ru p p e je razstavil romantično naslikano pokopališče, katero spominja Bocklinovih pokrajin. Gospa Frohlich je razstavila po eno pomladno in jesensko jako nežno slikano podobo. G. Vavpotič je razstavil nekaj deloma jako čudnih ženskih podob (eno z mrtvaško glavo) in dobro zimsko pokajino, g. Strnen pa dober portret neke dunajske gospe.
,jMacierz Polska" se imenuje književno društvo v Lvovu, katero je podobno našim „Maticam". Prošlo leto je izdala več knjig, skupno v 30.000 izvodih. Dohodkov je imela to leto 31.000 K, izdatkov 25.000 K.
„Košciuszko pod Raclawicami" je narodna poljska igra, katero so prej igrali mnogokrat v spomin slavnemu poljskemu junaku, a so jo sčasom zanemarili. Letos dne 22. januarija ob obletnici „powstania narodowega" so jo zopet igrali v Krakovu vso prenovljeno in popravljeno.
Uniwersitet iudowy im. AdamaMickiewicza.
Po zgledu angleških „ljudskih vseučilišč" so tudi gališki Poljaki ustanovili svoj „Uniwersitet ludowy", kateri deluje od 1. 1899. Izpočetka je bilo težko ljudi privaditi, da bi hodili poslušat znanstvena predavanja, a kmalu so se pokazali veseli uspehi. V dveh letih je to društvo priredilo 751 predavanj, katerih se je udeležilo 116.573 poslušavcev. Po predmetih je bilo predavanj: 346 prirodopisnih (58.044 poslušavcev), 168 zgodovinskih in zemljepisnih (26.638 poslušavcev), 113 pravnih in narodno-gospodarskih (10.195 poslušavcev), 124 književnih, umetnih in modroslovnih (21.195 poslušavcev). „Uniwersitet ludowy" predava po raznih krajih, v mestih in na deželi. Največ predavanj je bilo v Krakovu (272 s 55.106 poslušavci) in v Lvovu (271 s 15.672 poslušavci). V Krakovu mu je dala vlada na razpolago veliko dvorano. Največ poslušavcev je bilo delavskega stanu (v Lvovu 60%, v Krakovu 30%). Po predavanju je bil v Lvovu in v Krakovu prost razgovor o dotični tvarini; v drugih krajih po navadi ni bilo razgovora, razen vprašanj za pojasnjenje. „Uniwersitet ludowy" je izdal več predavanj v obliki poljudnih brošur. V Krakovu precej narašča zaklad, iz katerega hočejo zidati poseben dom za javna predavanja. V Lvovu pa hočejo ustanoviti „Uranijo".
Gogolj v grščini. Grški slovstvenik Voludimos, ki živi v Odesi, je preložil Gogoljeva klasična dela na grški jezik.
„Foma Gordjejev." Dramatizirani roman Ma-ksima Gorkega „Foma Gordjejev" je dosegel v „Novem gledišču" v Petrogradu lepih uspehov. Navdušenje občinstva je baje bilo splošno.
P. J. Weinberg. Ruski pisatelj P. J. Weinberg je slavil pred kratkim 50 letnico svojega literarnega delovanja. Zaslovel je zlasti kot prelagatelj. Izvrstno je prestavil na ruski jezik Shakespeareja, Byrona, Goetheja i. dr.
N. J. Naumov. V Tomsku je na sveti dan umrl ruski beletrist N. J. Naumov. Zlasti umetniško je opisoval bedo sibirskega življenja. Malone vse svoje življenje je preživel v Sibiriji in dodobra spoznal tamošnje ljudstvo. Že prva njegova dela so gorak protest proti krivicam, ki se gode sibirskemu kmetu od bogatinov. Življenje omenjenega pisatelja samega je bilo življenje bednega proletarca; kajti do svoje smrti se je moral boriti z revščino, da je mogel pre-živiti svojo rodbino; smrt mu" je bila prava rešiteljica.  Že 1. 1898. je bil zbral nekaj svojih spisov; a
To in ono.
127
ta  zbirka   ni   bila  popolna.   Sedaj se   bodo   zbrala menda vsa njegova dela.
Zgodovino rumunske književnosti v osemnajstem stoletju je izdal pred kratkim N. Jorga, profesor na vseučilišču v Bukarestu, z naslovom „Istoria literaturei romane in secolul al XVIIIlea." Izdala jo je »Tipografia Minerva" v dveh knjigah.
Kralj — pisatelj. Mladi laški kralj Viktor Emanuel se v prostih urah bavi z nekaterimi vedami, zlasti z arheologijo in z numizmatiko. Njegova numizmatiška zbirka je tako dragocena, da jo občudujejo celo strokovnjaki. Sedaj je kralj stopil tudi na literarno polje. Na italijanskem knjižnem trgu se je pojavila obširna knjiga z naslovom: „Corpus nummorum Italicorum" (Zbirka laških denarjev). Ta knjiga je delo kraljevo in obsega popis okrog 4000 vrst kovanih novcev.
Perosijev „Mozes".
V drugi polovici meseca novembra preteklega leta so proizvajali v Milanu velikega umetnika-duhovnika P e r o s i j a novo, čudovito glasbeno delo ,Mozes". Umevno je, da je občinstvo, katero je po časniških poročilih takoj ob prvem proizvajanju napolnilo zadnji kotiček takozvane „Perosijeve dvorane", pričakovalo velikanskega umetniškega užitka. In ni se varalo. Po soglasni kritiki je „Mozes" do-sedaj največji umotvor genialnega mojstra. Ni več strogo o r a t o r i j — tudi v Perosijevem, modernejšem zmislu ne. Sicer tudi tu osebe ne uprizarjajo dejanja kakor pri gledaliških predstavah; a živahni dialog med posameznimi osebami in povse drama-tiško nastopanje zborov ter le zelo skromno historično pripovedovanje vtiskujejo umotvoru bolj značaj gigantske spevoigre negoli mirnega oratorija.
Libreto epohalnemu delu sta zložila mlada pesnika AgostinoCameroniin Pietro Croci. Po svetopisemski pripovedi sta narisala, kakor v štirih orjaških slikah, oni oddelek iz življenja Mozesovega, ki obsega njegovo zvanje v Egipet in rešitev izraelskega ljudstva iz sužnosti Faraonove. Povzela sta zlasti one momente in epizode, ki so najbolj prikladne za glasbo, a združila sta jih v krasno drama-tiško nadahnjeno celoto. —
Poem ima uvod in tri dele. Glavne osebe, okrog katerih se suče dejanje, so: Jehova (bas), Faraon (bas), Raguel (nizki bas), Raguelova hči in žena Mozesova, Sefora (sopran), Mozes (bariton), Ar on (tenor), sestra Aronova, Marija (sopran). V zborih nastopajo madianski pastirji, hčere Ragu-elove, dvorne služkinje Faraonove, izraelsko ljudstvo, Egipčani, izraelski dečki in deklice.
Uvod (naslonjen na drugo poglavje „Eksoda", vrsta 11—25.) pripoveduje o Mozesu med madian-skimi pastirji. Večer je. Raguel stoji zunaj pred svo-
jim šotorom. Iz dalje se čujejo spevi pastirjev in pa-stiric, ki ženo svoje črede proti domu. Nakrat prihite k Raguelu njegove hčere in mu preplašene pripovedujejo, da jih je pri vodnjaku napadla truma pastirjev. Neki tujec jih je obranil in razpodil pastirje. Ta tujec je Mozes, ki se uprav prikaže. Spremil je Raguelove hčere celo do doma. Raguel se mu zahvali za človekoljubno delo in ga povabi v svoj šotor. Mozes zagotavlja, da je bil vsekdar zaščitnik nedolžnih nasproti krivičnikom. Na boječa vprašanja Seforina razloži, da je potomec ljudstva, ki je zasužnjeno v Egiptu, da je ubežnik, da je potreben počitka. Ponudijo mu strehe pri Raguelovih. Ginjen sprejme Mozes gostoljubno ponudbo in gre za Raguelom v šotor.
Prvi del, »Goreči grm", je povzet po III. in IV. poglavju „Eksoda". Pozorišče: Raguelovi šotori blizu Horeba. Opoldanski čas. Mozes se je bil povrnil od daljnih oaz, kjer je pasel črede svojega tasta. Nežno pripoveduje o bolestih dolge ločitve in blagruje mirno patriarhalno družinsko življenje. Kar prihite pravit pastirji, da gore lesovi horebski v čudnem ognju, ki jih ne požiga. Mozes gre gledat čudež in čuje iz gorečega grma glas Jehovov: „Mozes! Mozes !" — „ Tukaj sem !" se odzove, in glas nadaljuje :
— — — Seziij si obuvalo, preden se približaš: svete zemlje se dotika tvoj korak; glej, jaz sem Bog očetov tvojih — — — — In zatem :
Iz Egipta prodrli so k meni bolestni glasovi mojega ljudstva; čul sem njih revo, povesti jih hočem iz robstva v blaženo dežel obljube —
Pojdi pred kralja v Egipet in reši pro-
kletstva Jakopov zarod !
Mozes dvomi in se obotavlja. Jehova obljubi, da bode udaril Egipčane s strašnimi nadlogami in tako s silo osvobodil svoj narod. Mozes obvesti o svojem zvanju svojo ženo Seforo in se odpravlja na pot. Sefora s sinovi hoče ž njim. Raguel ji ne brani. Odhajajo.  Raguel jim vliva poguma v srce.
Drugi del, „Izhod", je obdelan po V. in XII. poglavju „Eksoda". Mozes naznani Faraonu povelje božje, da izpusti izraelsko ljudstvo. Faraon se norčuje iz njega, dvorniki ščujejo Faraona nad Mozesa. Aron grozi z jezo božjo, Mozes in Aron napovedujeta kazni, ki jih bode poslal Jehova nad Egipet. Zaman — Faraonovo srce je zakrknjeno!
Tu slika orkester v posebnem intermezzu grozo, ki je prišla nad egiptovsko zemljo, ko so jo jeli zadevati udarci Vsemogočnega. Vmes vpije ljudstvo v pretresljivih tožbah. . .