SI. 69. V Trstu, v sredo 29. novembra 1882. Tečaj VII. ^ Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. iT .ili samo štiri, tako da so mogli kojo reči, ali niso mogli predlogov postavljati, ker za to se hoče najmanj pet členov. Kakor smo uže omenili, govoril je g. A. Spinčič, o 8labej upravi z bratovščinami, lcoje, ko bi se f njimi dobro upravljalo, mogle bi v raznih zadevah nado-meŠčavati siromaštvo isterskih občin. Gospodje deželnega odbora se svojimi dotični mi odgovori so pokazali, da se z bratovščinami v resnici slabo upravlja, a dosledno, da oni ne izpolnujejo onako, kako bi mo-rali, svoje nadzorovalne dolžnosti v tem oziru. Zatrdili so, da ne bodo ozirali na navode, omenjene po gospodu govorniku. Napravil se je zakon, vsled kojega ima deželni odbor sporazumno z namestništvom pravico določati doklade ali adicionale na dtfvke v onih občinah, koje imajo dolgove, a jih nečejo plačati. Gospod Gostantini in drugi interpeliral je vlado radi podpisovanja prošnje za italijansko šolo v Novakovih. Tam da je prišel žandarm in izpraševal po hišah, kdo je sestavil to profinjo. Ljudje da so se prestrašili in niso hoteli podpisati, in to da je proti svobodi državljanov. Vladin poverjenik je rekel, da temu odgovori v kojej bodočej seji. Ni še odgovoril, a mislimo, da inu ne bode teško," uže za to ne, ker se je uže pokazali velika nezakonitost pri podpiso- Podlistek. Trst in okolica. (Zgodovinske črtice, spisuje M. Skalovič.) (Dalje.) Poskočili smo malo naprej, ker nas je parnik zanesel, a vrnoti se nam je še malo nazaj, da v redu povrhu pregledamo znamenitejše dogodbe v tem stoletji. Trst je zadobil I. 1819 naslov od cesarja Franca: »najzvestejše mesto, zaradi svoje tople privrženosti avstrijskej vladi, ter je do novejših časov se vrednega kazal tega častnega naslova. Istodobno se potrdi mestu stara od cesarja Friderika III. podeljena pravica, imeti lasten grb z sulico sv. Sergija pod clvoglavnim cesarskim orlom. Onega leta je prišel i nastopnik Francev, Ferdinand prvikrat Trst obiskat, to se ve, kot nastopnik carjevič. Drugega leta 1820 se je določilo, da Trst spada z drugimi primorskimi deželami (Gorico — severno vzhodno Istro, in otoki kvarnerskimi) k nemškej zvezi. Na to se opirajo Nemci še dandanes, ter z nekim ponosom spočitajo, da je I. 1818 edino ta slučaj rešil Trst od bombardovanja od strani laškega brodovja. Ko je namreč sardinsko laško brodovje hotelo napasti Trst, takrat je nemški zvezni odbor to ostro prepovedal in italijanske ladije so na ta opomin hitro odplule. Za časa vlado cesarja Ferdinanda (1835-1848) ni za Trst kaj važnih političnih dogodi), razen da je energični governer (cesarski namestnik) Franc grof Stadion bil pravičen vsem narodnostim in da je skrbel posebno za povzdigo Šolstva po slovenskih in isterskih pokrajinah. A. krnalo potem, ko je on odšel iz Trsta, pripravljala seje uže ne le v Avstriji, nego i po večini evropskih vlad posebna preustrojba državne uredbe. vanji podobnih prošenj, koje so pred zbor prišle. To so namreč prošnje občinarjev iz Lindara, Tinjana, Barbane. Marčane in Karnice. Pri teh prošnjah seje varalo na vse načine. Ljudem se je reklo: da so te prošnje za to, da bode šola talijanska in hrvatska, da so te prošnje za osvobojenje od davkov. Podpisali so jih ali podkrižali ljudje uže mrtvi. Prošnja je govorila: »mi očeti rodovin«, a podpisali so jo takovi,, ki nemajo otrok, koji niso poročeni, da. podpisali so jo tudi devetletni otroci. Ta reč ni še končana, v prihodnjem zborovanju bode se Še o tem govorilo, pre-varstva so uŽe nekoliko na dan prišla in bodo še, a prav gospod Gostantini teško da bode tako nedolžen, kakorŠnega se je kazal v zboru. Te prošnje so dale povoda najdaljše) obravnavi v zboru, v kojem je g. Strk v imenu nagih poslancev tako govoril, da ga nobeden od večine ni mogel stvarno zavrnoti. Govorili so to in ono, ali njegovih navodov niso uničili, nekojih Še omenili ne. Drugi predmet, o kojem seje živahnejše razpravljalo, bil je zemljevid Istre, sestavljen od ravnatelja {»iranske realke dr. Lokat,i-ja. Ta zemljevid je neko-iko podoben Vodopivčevemu zemljevidu poknežene grofije goriške in gradiščanske. V njem so vsaj nekoja imena zaznamovana v italijanskem in slovenskem odnosno v hrvatskem jeziku. In prav to ni bilo všeč našim Italijanom. Na vse kriplje so se borili, da ne bi zbor nobene svote za to karto določil. G. Strk je v imenu naših poslancev branil ta zemljevid rekoč, da je potrebno natisnoti oboji imeni, ker oboji obstajajo uže od predavnih časov do denes, ker bode zemljevid za šole obeh narodnostij, ker bi takov zemljevid bil pripomoček zbližanja in ljubezni izmej obeh narodnostij v deželi, in predlaga, naj bi se še nekoliko popravil. Vse zastonj. Večina neče, da otroci uŽe v šoli zvedo, da je tudi Hrvatov in Slovencev v Istri, in z*vrže nati^k zemljevida, ne dd zato ni krajcarja!! In čudno! Ta ista večina na predlog vsemogočega dr. Amorosa v enej poznejih sej zbora je dovolila, da se dr. Lokatiju da remuneracija za sestavo isterskega zemljevida, da se isti od Lokatija udobi in pri priložnosti upotrebi! Nedoslednost in zvijača. Bali so se, da bi se zemljevid utegnol natisnoti tudi brez njih, in hočejo ga kupiti, da ga porabč po svojej volji. Mislimo, da ima g. Lokati Še toliko ljubezni do sebe, da ne bode na tako sramoten način svojega poštenega truda prodajal.... Bil je sprejet tudi predlog Zblžalov in drugov, da bi se šumski zakon ne tolmačil prestrogo in ko- Oni zubelj, ki je pod pepelom tlel, švignol je na dan 1. 1848 najprej po velikih mestih v Parizu in na Dunaji. Februarja meseca 1. 1848 je vstal punt v Parizu in koj potem po nemških in avstrijskih deželah. Ljudjo, recimo bolje nezadovoljneži, hoteli so imeti večo prostost ali svobodo, in vzbudila se je ona še dandanes politično živenje gibajoča ideja narodnosti. Omikanci niso hoteli več trpeti nad seboj absolutistične t. j. neodvisne vlade, nego zahtevali so, da se postave vredo po nasvetu izmej ljudstva izvoljenih poslancev, — ustava ali konstitucija naj se privoli. Vstaja ali revolucija 1. 1848 je mnogo premenila. ali da bi Slovanom ono tako hvalisano blagostanje prinesla. kakorŠno skoro vsi novejši pisatelji toliko povdarjajo, ne moremo popolnem priznavati. Boj za svojo narodnost moramo biti Slovani proti Italijanom, proti Nemcem in proti Magjarom uže toliko let, in Še ni konca. Posebno je ta boj za slovansko narodnost v Primorju Še vedno na dnevnem redu. V Trstu so nekateri slovanski rodoljubi osnovali 1. 1848 »Slavjansko društvo« ter so izdavali svoj list «Jadranska Zarja«, ki pa je kmalo prenehal, vendar društvo se je ohranilo do denašnjega dne pod imenom «Slavjanska čitalnica**. Navdušeni rodoljubi so ustanovili pozneje 1.1868 še mnogo ■čitalnic* po tržaŠkej okolici, da se probudi narodna zavest. A mnogo njih je zaspalo bodisi ker starejši kmetje neznajoči čitati se niso mocli vde-leževati čitalnic, ali pa, ker praktični deialci, boreči se za vsakdanji kruh, niso hoteli tratiti časa v takej novej idealno stvar (narodnost) zastopa-jočej napravi. Mlajši v narodnih šolah izučeni rod pa še ne da več nikoli izruvati iz srca svetinje narodnosti ter ponosno prepeva: «Mi smo domačini — slovenske Icrvil« Napolniti bi morali še celo knjigo, da vse natančno popišemo, kar se je uže godilo in preme-nilo v Trstu v zadnjih petdesetih letih, vzlasti pa od začetka vlade cesarja Franc Jožefa 1848 do da- likor je mogoče na večo škodo državljanov, kakor to nekoji uradniki v Istri delajo. Tako tudi predlog vlade o lovu divjih živali. Obravnavalo se je tuli o uničenju filoksere, o urejenji deželne enopomologiške postaje in šole, o držan ji koz, nadalje o vladi nem predlogu zakona, ti-kajoč^ga se ustanovitve okrajnih kmetij-*kiii zadruinic in deželnega kmetijskega sveta za Istro. Bil je to gotovo najimenitniši predlog za zboljšanje stanja isterskih kmetov. Ali za to ni ne mara večina isterskega zbora, ako le sumniči brez nobenih dokazov, da bi to moglo škodovati, kakor ona govori, avtonomiji isterskej, »sve-tosvetim pravicam našim«. Večina neče ničesa, s čim bi se moglo povzdignoti hlagostmje kinetov, koji so skoro izključljivo Hrvati in Slovenci. Oni znajo, da bi njibovej samovladi odklenk ilo, ko bi se kmeti osvobodili dolgov, in ko bi nekoliko promožneji bili. Predlog je bil sicer sprejet, ali tako spremenjen, da bi jster-ska deželna vhu'a, da bi občine, koj« so večinoma v rokah Italijanov, vso oblast imele, da bi država imela na te zadiužnice samo troškov, a nikakovega vplivu; tako spremenjen, da je gotovo, da ne hode potrjen. V zadnjej seji se je obravnavalo o proračun u za leto 1S83. Vsi troški iznašajo 331.000. Pri točki »troški za kmetijske svrhe in javno gospodarstvo« so naši zastopniki vprašali vlado, ali misli imenovati za Istro tudi bikovega po-potujočega učitelja, koji Id mogel poučevati tudi Hrvate in Slovence v Istrii, potem ko je imenovala takovega učitelja, koji zna samo italijanski. V tem oziru so naši zastopniki hoteli vlado interpelirati. Bili so interpelacijo tudi napravili, šli so okoli vseli poslancev, posebno onih, koji zastopajo Hrvate v južnih in srednjih krajih Istre, ali vse zastonj. Nobeden ni hotel podpisati. In v tem se vidi, kako se ti poslanci za blagostanje svojih volilcev brigajo. To bi moralo ko-nečno odpreti oči našim knr toin in vsem, kojim je na srci njihovo blagostanje. To, kakor tudi več drugega, morali bi dobro na pameti držati, ko bodo zopet poklicani, da volijo poslance. Italijani isterski nečejo, da se kaj dobrega napravi za isterskega kmeta. Oni bi hoteli, naj bodi krnet njim i nadalje sužnik ali rob. Kmeti, od vas je o Ivisno, da se njih in njihovega, gospodarstva rešite! Čas je, skrajni čas, da se zdrami istrsko ljudstvo iz dolzega spanja; ali v ta namen je treba, da se inteligenca slovanska, katera hvala Bogu vendar z vsakim letom narašča, da se posebno č. duhovŠčina.Jg. učitelji in druga gospoda na vso moč briga, da podučuje nevedno ljudstvo in trebalo bi to spomlad tu li tabora v Istri. našnjega dne. Toda znamenitije premembe naj le kratko omenimo «po vrsti, kakor so hiše v Trstu«. Italijansko brodovje pride 1. 1848 v 23. dan maja pred Trst, da vzame mesto, a zvesti Trža-čani, vzlasti okolični bataljon, so bili kraj morja po vrsti nastavljeni, da ubranijo Sardincein izkrcanje. V Barkovljah je hotela neka ladija priti na kraj, a ondotnji duhovnik Jarnej Bebec hiti v zvonik cerkve ter na vso moč klenka kakor za ogenj, da ljudstvo skup vre, pripravljeno dobro posvetiti nazaj Lahu, ako se predrzne stopiti na suho. A odplula je ladija, ko je ustrelil top na njo z bližnjega nasipa. Bebec je dobil potem zlato svetinjo za oni patriotični čin. (Vnuk tega vrednega duhovnika pa, profesor Fran Itebec, kojega so zaradi slovenske narodnosti po strani gledali, sedaj kot gimnazi-jalni profesor službuje daleč tam v Bnsiji nekde.) Tudi iz pred Trsta je odplulo tali jansko brodovje, ker je odbor nemških zveznih držav, kamor je tudi Trst spadal, protestiral proti napadu Trsta. Potem ko so Benedke, ki so se bile spnntale, zopet podvrgle, in so tudi na Ogerskem s pomočjo ltusov punt zadušili, imela je Avstrija za deset let mir pred zunajnimi sovražniki, » v znotraj nej državi so se nadaljevale borbe za ustavno urejenje političnih razmer. Tako se je sklenola pogodba z rimsko stolico tako imenovani "konkordat v 18 dan avgusta 1835. Ker se v konkordatu dajo mnoge J »rednosti papežu in katoliškim škofom, zato so iberalci po vsem svetu zagnali hrup da si Avstrija nakopava z ono pogodbo sovraštvo vseh «omi-kancev.. — V Trstu je cesar Franc Jožef 1. 1830 premenil mestni statut (zakon), da se namrel v mestni zbor (ob enem deželni zbor) ima voliti 48 mestnih in 6 okoličnih poslancev, torej 54 skup. To se ve. odborniki iz okolice, ki bi imeli biti sami Slovenci, ostanejo pri vsen rečeh in nasvetih vedno v inanjšSini, in da se le slovenska besedica v mestnem zboru spregovori, precej je .ogenj v strehi«. (Dalje prihodnjič.) EDINOST. Politični pregled. Notranje dežele. Osrednja komisija ta vredbo zemljiikega dar i a je imelu 24. t. m. zadnjo sejo. Končano je ted;ij dolgotrajno trudapolno delo. Finančni minister Duna-je\vsky je udom izrekel v imenu vlade zahvalo za trudapolno delo in ugodno rešitev velike velepo-membne stvari. Dr. Bzita se mu je zahvalil z navdušenimi besedami. Potem se je seja sklenola z sla-voklicem na cesarja. Večkrat se je uže poročalo, da grof Coronini ustanovi v državnemu zboru novo stranko. Zdaj se čuje, da je ta stranka uže gotova, da se je 23 poslancev njej pridružilo i da svoj program razglasi takoj pri shodu državnega zbora. Nova stranka — tako se poroča — ne bo za ministerstvo, pa tudi ne zoper ministerstvo, ampak vodila jo bo le državna blagost, ona ne bo nasprotovala vladnim gospodarskim predlogam, narodna prašanja bo presojevala z stališča pravice in z ozirom na celokupno?t države. V verskih in po-dučnih zadevah, kakor tudi v splošnih politiških pra-šanjih bo stranka sicer konservativna, zavračala pa bo vse nazadnjaške in klerikalne namere. Ni več dvombe, da je grof Coronini v resnici nov klub ustanovil v poslanskej zbornici; Člani te stranke so nekde ti le državni poslanci: Vojnovid, Crojr, Schvvegel, Kochanovvski, Siyrzza, Berclitold, Dubsky, Loudou, Vetter, Obraschai, Kowalski Kulaczowski, Ozarkievvicz, Bertolini, Ciani, Franc^schi, Lazarini, Vidulich, Pajer, \Vittmann, Burgstaller in Vucetich. — Tedaj vsi primorski poslanci razen treh, ki so v Hohenwartovem klubu, ti so: Nabergoj, Tonkli in Vitežič. 6 J Zelo zanimivo je, kar piše na Dunaj! izhajajoči francoski časnik »Messager de Vienne« o prihod nje s ti Avstrije, on pravi: «Avstrijskej vladi se je začelo vendar enkrat daniti, da je Avstrija poklicana na velika dela na spod njej Donavi i na balkanskem poluotoku; zato so na Dunaji sklenoli, južne Slovane sprejeti pod avstriisko varstvo in pospeševati poli-tično-narodni njihov razvoj. S kratka, avstrijska država seje konečno odpovedala staremu nemlkemu izvodilu in se hoče piemeniti v južno-slovansko državo. K temu nagibljejo Avstrijsko-ogersko tudi trgovinski interesi, ki leže onstran Balkana, kder si mora na bregovih egejskega morja avstrijsko-južnoslovanska država zagotoviti svetovno luko». — Mi smo zapisali te — ponavljamo — jako zanimive besede, pristavljamo pa le to, da doslej še prav nič ne čutimo, da ni naša vlada južne Slovane tako neizrečeno rada imela, ker potem bi oni prav imeli, ki kriče, da je v Avstriji nemštvo v nevarnosti. Mislimo pa tudi, da je čas mino), ko bi Avstrija lahko napravila svetovno luko na egejskem morji, a prav nič ne dvomimo, da bi se to bilo uže davno zgodilo, da je Avstrijo slušala najboljšega svojega vojskovodjo in državnika; ta je bil, kakor vsak ve, princ Eugen, — Kar pa se tiče trgovinskih interesov, o tem ima «Messager de Vienne» tudi prav. — Pri tej priliki pa ne moretno zamolČati, da so albanski glavarji vnovič vložili prošnjo, pisano našemu cesarju, naj vzame Albanijo v svojo posest. Mej prevredbami v vojski, katere so potrdile delegacije, nahaja se tudi ustanovitev posebnega ie-lezniinega in brzojavnega polka. Ta polk bo imel 8 reservnili kompanij odločenih iz ženijskega oddelka, potem 56 pijonirjev in pa uže obstoječe oddelke, ki so se ustanovili v Bosni in Hrcegov'ini. V mirnih Časih ho imel ves polk 890 mož, razdeljen bo v dva bataljona, in vsak bataljon v štiri kompanije. Jeden bataljon, 414 mož, razdeli se po zasedenih deželah, drugi pa ostane doma. Konservativni volilni odbor dunajskega izraelitilkega verozakona je izdal ostro nezaupnico državnemu poslancu Kurandi, ker dela za fakcijozn o opozicijo. To je tudi fakcijoznim trda zaušnica. V tirolskem deielnem \boru se je obširno poročalo o škodi, katero je provzročila povodenj. Deželni odbor je nasvetova! deželni zajem do zneska treh milijonov gold z 4'/t odstotnimi obresti. Ta zajem se ima poplačati z nakladami na žito v 50 letih, počenši z letom 1900. Stavili so se tudi predlogi za obrambo in uredbo rek. Deželni zbor je predlagal tudi, naj se naprosi vlada za delitev brezobrestnih posojil občinam. Za te naj bi se določilo najmanj tri milijone, dežela naj bi zanje prev-ela poroštvo i naj bi se začela povračati v letu 1890. Izvoljen je bil v tej seji tudi poseben podporni odsek, ki je takoj pričel se posvetovati. Pri novih obiinskih volitvah v Pragi so propali vsi štirji prejšnji mestni zastopniki, kateri so iz mestnega zbora izstopili zato, ker je novi mestni župan v znanem svojem govoru naglašal češko narodnost mesta Prage. Na njihovo mesto so bili izvoljeni od češkega volilnega odbora priporočeni kandidati. Z Ogerskega se skoraj vsak dan poroča o novih napadih na jude. Iz Himoda so judje pobegnoli v Ostrogon, ko pa so vojaki prišli v Hi mod, vrnoli so se zopet, a bati se je novih napadov, ko vojaki odido. Poroča se tudi iz sosesk Kisfalu, Mita)y in S^arafold o velicih neredih, ki so tam vstali in bili naporjeni zoper jude. Prišla je ta stvar tudi uže v ogerski deželni zbor; minister Tisza je pretil časnikom, da tiskovno svobodo omeji, ako bodo delali neslogo mej narodnostmi in spoznovalci raznih ver. Moczy je zoper jude hudo govoril ter grajal postopanje gosposk o judovskih zadevah in podal predlog o postavnej rešitvi judovskega prašanja. V Mostaru se je 22. t. m. jako slovesno odprl čez Neretvo nov železni most, ki se bo imenoval Fran-Josipov most. Prišel je k tej slovesnosti deželni načelnik baron Appel. Mostarski župan A laj Begović je govoril jako lepo in navdušeno ter končal govor s trikratnim živioklicem na cesarja. V obilici zbrana množica je gromovito odzdravila. Deželni namestnik se je v deželnem jeziku lepo zahvalil ter te mej igranjem cesarske himne prvi peljal čez most. Vnanje dežele. Črnagora doslej ni imela redne ali stalne vojsk«, ampak zgrabil je vesel in ponosen za oiožje vsak, kedor ga je mogel nositi, ako je pretil sovražnik deželi. Od prihodnjega leta bo to nekoliko drugače, ker je sklenola Črnogorska vlada ustanoviti tri stalne pešne bataljone, ki bodo nastanjeni v Getinji. Nikšiči in Podgorici. Vsi tiije bataljoni bodo imeli 1.500 mož. Na peterburikem vseutililti so se 22. novembra godili nemiri. Nabili so se pozivi in vabili vseuči-liščniki, naj se vsi zbei6 in izrekć svoje sočutje ka-zanskim vseučiliščnikom ter naj protestirajo zoper ravnanje njihovih načelnikov. Vsled tega je policipi zaprla 100 dijakov in štirnajst glavnih Ščuvalcev je bilo iz šole izgnanih. V italijanskem državnem zboru je 25. t. m. minister Depretis predložil zakonski načrt, naj se postavi Garibaldiju naroden spomenik. Na Irskem se agrarni boj nadaljuje ter ne poneha, dokler se ne izvede zemljiška odveza; vsi po-boljški, katere je angleški parlament sklenol, nič ne bodo koristili; tu je treba radikalne prevredbe, katere pa od postavodajaine strani zdaj Še nikakor ni pričakovati, ker angleški lordi so premogočni, pretr-masti ter prehladni za ubogo trpeče ljudstvo. — Napadi na vlastnike in policijo tam niso ponehali ter gotovo ne bodo, dokler bo stanje tako, kakor je sedaj. — Zadnji petek so v Dublinu streljali na tri tajne policiste z revolverji, enega so usmrtili. Dopisi. V Trstu, 24. novembra. (Odlikovanja. — Polemika mej tržaikimi listi. — Nepoklican odvetnik Bajamontovcev.) •Mnogo poklicanih, malo izvoljenih«; tako sodijo TrŽačani od kar so znana odlikovanja zarad zaslug pri tržaškej razstavi. Sliši se, daje bilo resnično prav mnogo takih, ki so se uže veselili, da dobe kak križec; a vse je nekda spodletelo na Dunaji, kar kaže, da v visocih krogih niso prav zadovoljni z vedenjem TrŽa-čanov, in da bi se dalo iz tega sklepati še mnogo druzega, kar pa pripuščamo čitateljem samim. Res je, da v Trstu preveč hrepene po odlikovanju možje neke vrste, kateri naj bi rajše pazili na to, da jih bodo odlikovala dela, resnično blaga dela; takih mož je pa pri nas prav malo, zato pa lepo klasje poganja nice-murnost in plitvost. V to predalo spada tudi ta le resnična pravljica: Nek bogatin (kdje, ne rečemo) je uže pred leti pričakoval, da postane baron, dal si je torej napraviti razne service in drugo hišno ropotijo, na katerej se je lesketala baronska krona; a baronat je splaval po vodi, in bogatin je spravil lepo vso posodo v zaboje in dal jo odnesti pod kaščo; v par letih pa res postane baron in ni imel nujnejšega posla, nego da pošljn po zaboje na kafičo, tako, da je še na dan imenovanja jedel iz skled in krožnikov na katerih se je lesketala krona. Mi ne pravimo, kde se je to godilo, ako v luni ali na svetu; a ta dogodbu znači lepo naše čase. Veseli pa nas, da je naša vlada postala bolj previdna glede odlikovanj, — ker odlikovati se ima le prava zasluga ne za kako stranko, ampak za občno dobro. — »L' Indipendente« je pa v tej zadevi preveč stezal jezik, zato pa so ga par-krat zaporedoma zaplenili. On še omenil ni odlikovanih; pač pa bi bil omenil, ko bi bil kedo dobil »Corona d' Italia« in Še kako omenili A v Italiji človek gotovo lože postane baron, nego v Avstriji (vidi Volkl), zatorej bi boljše bilo v ustin »L' Indipendenta, ako bi bil s6 svojo politično kneftro malo pomeril po italijanskem čevlju. Ta lahonski list in pa »Cittadino« sta si bila zadnje čase hudo v laseh: »Cittadino« je zagovarjal novo politično društvo in načelo, da bi mesto srednje šole Erepustilo državi, da bi tako mnogo prištedilo in da i Šole bile gotovo potem boljše, nego so zdaj. »L' Indipendente« je potem zavrnol »Cittadina«, češ, da ima vlada namen posloveniti srednje Šole, kakor je to Činila v Dalmaciji, in da je torej treba čuvati Italijanom nad Šolami, da ostanejo pravo ognjišče iz-ključljivo ital. kulture in ital. mišljenja. — A »Citta-dino mu odgovarja na to, da bi bila vlada to uže lehko storila ed svojo gimnazijo na Lipskem trgu, a da tam ni poznati niti od daleč tendence slaviziranja, da jo novo politično društvo, kar se tiče italijanstva, veliko trdnejše nego pa »Progresso«, »L' Indipendente«, da se torej bojuje proti mlinom na sapo, kakor »Sanho Pansa«, da bi boljše storil, da bi svojo skrb obračal bolj okolici, kder se slavizem širi na škodo italijanskega elementa. (Sarebbe invece meglio che teneste d' occhio il territorio, dove lasdate che lo slavismo faccia gazzarra a spese deli' elemento ittaliano itd.) »Cittadino« mej drugim tudi pravi, da je v Dalmaciji vse kaj druzega, nego pa v Primorju, daje tam Vio Slovanov, a tukaj, da je vse italijansko. Najlepše v vsej tej burki pa je to, da tretji vstane ■ L'Imparziale«, pa najprej ošteva >L'Indip3iidente«, a potem se spravi na »Cittadino« in mu pravi, kakor bi bil od novega pol. društva po nekakem pooblaščen, da novo društvo ne potrebuje tacega odvetnika, ka-koršen je »Cittadino«, da tak odvetnik bi ga utegnol k večemu kompromitirati, novo pol. društvo sploh še ni stopilo pred svet in da torej »Cittadino« sam Še ne more poznati njega nagibe in program. Nekam čuden se nam zdi ta »desaveu«; kaj utegne nek biti njega namen? Morda je »Cittadino« res v svojej jezi na »L' Indipendente« pokazal »trop de zele?« in novo stranko po nepotrebnem ovaj:'.l, kaj misli glede Slovanov v Trstu, posebno pa v okolici? Kar se Ireden-tarji niso upali dozdaj izreči, da se na okolico premalo pritiska z italijanščino, to izreči je bil poklican slovanski renegat iz Portolj, a kar si od nihilistov ne moreš pričakovati, to moreš pričikovati od renegata, od poturice. Mi poznamo list, ki je bil pristal Iredentov, potem zagovornik Slovanov, kasneje zagovornik vlade in Nemcev, list ki za vsako drugo sapo preminja svoje perje. Ne čudimo se torej, ako v »Cit-tadinu« na enkrat Čitamo očitanje »L' Indipendete-ju«, da se njegova stranka še premalo briga za poitali-jančevanje okolice. Kake pojme pa ima nek »Cittadino« o svobodi in narodnosti? »Ma che bel campione della liberta e del dirittol« Kde pa imajo pravico Italijani, da poitalijančijo tržaško okolico, katera je čisto slovenska k ljubu nekaterim tujcem, več Nemcem, Oer-kom itd., nego pa Italijanom, kateri imajo takozvane »campagne« v okolici? Dakle zarad teh gospodov bi se morala okolica polaščiti; zakaj pa ne rajši tudi ves Kras tja do Postojne, »come lo vuole 1' Italia Ir-redenta«. Ima uŽe prav »L' Imparziale«. da piše o jako slabej uslugi, katero je naredil »Citt.« novemu društvu s tem, da ga je narisal še hujega, bolj une-tega za italijansko propagando, nego pa je »Progresso«, A nam to ni nič novega, mi smo uŽe poprej znali, da so konservativni Italijani nam morda bolj nevarni, nego Iredentarji, s konservativci smo mi od slučaja do slučaja tudi paktirali, a zvezo ž njimi prehores-ciramo; ako naši poslanci sploh ž njimi glasujejo v mestnem zboru, godi se to le iz jasnega uzroka, ker avstrijski patrijotizem Slovencev je tako čist, da oni ne bi mogli paktirati stranko, ki dela naravnost proti državi; v ostalem pa se dobro poznamo in dobro vemo, da smo navezani le na svoje moči in da nam bodo konservativci le toliko privoščili, kolikor bodo f>o okoliščinah primorani nam dati. Menimo pa, da nteres Avstrije nI, da bi se po Primorskem še dalje poitalijančevalo, bodisi pod rudečo-belo, bodisi pod čisto rudečo zastavo, in ako mislijo nekateri državniki, da konservativna ital. stranka ni nevarna, re-kamo jim mi v zobe, da so konservativci a la »Cittadino« in drugi prav tako nevarni v političnem obziru, kakor je nevarna trta iz krajev po filokseri okuženih, ker s trto se v deželo priklati tudi filoksera in kakor se prepoveduje uvažanje takih trt, omejiti bi se moralo tudi poitalijančevanje našega Primorja, o katerem je »Cittadino« sam priznal pred komaj 1 mesecem, da je 7« slovanskih prebivalcev v njem. Čudno je torej, ako denes zopet pravi, daje tukaj vse kaj druzega, nego v Dalmaci|i, katerej zdaj »Cittadino« priznava skoro čisto slovanski značaj, pa se več ne spominja, da je tudi on sam pred leti pisal a čisto italijanske) Dalmaciji. »L' Indipendente« gotovo ni naš prijatelj, a kar se tiče spomina in doslednosti,, akoprem na nepravem potu, vendar mu »Cittadino«, list za razne potrebe in razna načela, ne more blizo. Mi protestujemo proti temu, da bi kedo smatral našo okolico za italijansko zemljo, In naglašamo Še to, da prebivalce m okolice se nič bolj ne studi, nego neopravičena italijanska propaganda, katero ugnati v prave svoje meje, bode neumorno delo in naloga vseh slovenskih rodoljubov in nadejamo se tudi naše dunajske vlade glede nje gesla: »vsemnarodom enake pravice«. Ne vemo, ali se res sramuje novo polit, društva svojega zagovornika, ako bi to res bilo, prav nič ne bi bilo napačno v interesu društva samega. Toliko listu, kateri se je iz Slovencev uže tako surovo šalil, kakor je to mogoče le renegatu, ki divja v lastnej krvi in je zgubil čut in pojem za ideale. Zdaj pa nekaj »Triesterci«. Ta list prinaša zadnji £as dopise iz Dalmacije, v katerih obeša lahkovernim ljudem medveda na rame, da se neki italijanski patriciji izselevajo iz Dalmacije. Zarad tacega dopisa je bil ta list denes tudi zaplenjen. Ako se Bajamon-tovci izselevajo, pomenja to srečo Dalmacije. Bog daj, da bi to res bilo; a ne gredo ne, nadejajo se tem več, da bodo še kedaj ribe lovili v kalnej vodi. Abotno je torej take novice spravljati mej svet v očigled ni-hilističnim atentatom od strani onih bajamontovskih patricijev, ali kakor jih uže imenuje »Triesterca«. Da bi le v resnici hoteli ti patriciji zapustiti Dalmacijo; to bi bila prava sreča za ono deželo in za Avstrijo; a patrijotično ni na noben način, da se kak list, ki hoče hiti patrijotičen, poteza za vrsto ljudi, ki streljajo na c. k. glavarje. Z Goriškega* 25. novembra. Pastirovanje je z redkimi izjemami neprijetno, sitno, mučno. Pridige, krščanski nauki, spoved, pre-videnge, obiskovanje bolnih in umirajočih, te reči bodo redko katerega mikale. K temu pride, da duhovnik, če prav se trudi ljudstvo z lepimi nauki podučevati, Če prav si prizadeva z lepim vedenjem dober izgled dajati, pri vsem tem malo opravi, da primeri se to in to prav pogosto, rekel bi skoro vselej, da unet, pobožen duhovnik za svoj trud od ljudstva dobiva veliko manj pohvale, nego neprijetnosti, kajti svet hoče ostati tak, kakorŠen je. Ta nehvaležnost svetli mora gotovo vsacega Še toliko potrpežljivega duhovnika neznano žaliti, greniti mu živenje in izpodje-dati zdravje, ali vendar se duhovnik mora voljno udati vsem tem neprijetnostim, mora biti potrpežljiv, mora se žrtvovati, ker njegov poklic to od njega terja. Pa vsak duhovnik nema tega poklica pred svojimi očmi, ker je pretežaven, preneprijeten, morda celo preor-dinaren. Zato ni Čudo, da se mu nekateri iščejo iz-ognoti s tem, da silijo biti k malu kaki kateheti na mestnih, srednjih, ali katerih drugih šolah, ali da gred6 študirat filozofijo, ali pa više teologične šole, da postanejo dohtarji sv. pisma. Kot taki se ve da navadno nem ijo z ljudstvom mnogo opravila, in zato ne vedo, kaj je mučno pastirovanje. Na pravim, da ne bi se potrebovalo tudi učenih, diplomiranih duhovnikov, a naj jih bo le toliko, kolikor treba. Če se pa nekateri brez potrebe silijo postati dolitarji, kažejo, da jim pastirovanje ne diši, kažejo, da so jim njih privatni interesi, kakor se je nek vladika pred kratkem izrazil, to je čast in prijetno živenje več, nego ljudstva blagost. Pisalec teh vrstic ne meri na nobenega, če pa vendar katerega zadene, nič ne de, ker istina je, da je tako. EDINOST. X ljubljanskega močvirja 18. novembra. Močvirski odbor je zboroval dne 16. t. m. v pro-storin c. k. kmetijske druibe. Zbrani so bili "gg.: dr. Kozler, načelnik, odborniki: Laznik, Peruzzi, Tomo Borštnik, Stedry, Beinškar, Babnik, Korče, Petrič in Kralič v navzočnosti gg. dr. Vošujaka, in Dežmana kot zastopnika deželne vlade. Načelnik otvori sejo s poprej naznanjenim dnevnim redom: t. Branje zapisnika seje 9. septembra 1882. 2. Poročilo načelnikovo. 3. Obravnava o iztrebljenju glavnih vodotoKov Drobentinka in lukovškega grabna. 4. Obravnava o izdelanji načrta. Na vprašanje g. načelniki, se 11 hoče branje zapisnika opustiti, ali želi kateri g. odbornikov, da se nere. Izreklo seje, da se branje zapisnika lebko opusti, ker se vsi zanašajo in upajo, da je vse tako pisano, kakor je bilo skleueno. Potem poroča g. načelnik o močvirskem zakladu, ki znaša v državnih dolžnili pismih 76.000 gld., v hranilnici pa je naloženih 1474 gld. gotovine da je ostalo 80 kr. Odbornik Laznik vpraša, kako je z drugimi dohodki n. pr. z doKladom, ki se plačuje 30 kr. od hektr.? Na to odgovori načelnik, da se še le sedaj iztirjuje, ter da ne more dati denes še natanjčnega odgovora. Potem vpraša g. Lasnik, kde so shranjene obligacije, na kar odgovori načelnik, da so shranjene v c. k. deželnej blagajnici (beim k. k. Landes-Zahl-amt), kar odbor odobri. Lasnik dalje vpraša, kedo o vsem tem vodi račune? in predlaga: naj se napravi računska knjiga, v kojo bi se zapisavali vsi troSki i dohodki. Na to ne da g. načelnik jasnega odgovora, in nastane o tem razgovarjanje, da bi se najel za taka dela pisar, pa pri tem bi troški rastli itd., vendar je bil nazadnje ta potrebni predlog sprejet proti temu, da se je g. Lasnik zavezal vsa dela v to svrho sam prevzeti, to je računsko knjigo napraviti. Potem se prestopi k tretjej točki dnevnega reda. Načelnik poroča o prej imenovanih vodotocih in vpraša odbornika Remškarja, v Čegavej okolici sta ta dva vodotoka, ako bi on, ki je ob enem župan, ne hotel napraviti »konkurence«? a ta odgovori: Tega jaz ne prevzamem, ako bi mogel to prevzeti, uže poprej bi bil to storil, ne pa moledoval pri vsakej priliki za kopanje teh grabnov I Kdor nema slušnje, ne ve, kako težavno je, prepirati se z ijudmi o tacih »konku-rencah«, nobenemu ni po volji itd. Na to se oglasi odbornik Borštuik ter pravi: Gospodje! tukaj je lahko govoriti, a vse kaj druzega je v istini kaj storiti in to posebno po potu »konlturence«! ne hvaliui se, ako pravim, da sem poskušal sam to stvar in zagotavljam, da sem dobil britke skušnje, kajti povsod se neha-jajo nagajivci, ki si žeić pridobiti slave s tem, da družim ovirajo delo, pa naj bode to še tako koristno I zato toplo podpiram Remškarja in upam, da ga bodo tudi drugi gospodje odborniki, vrhu tega pa priporočam čvrsteje delovanje, da se ne bo govorilo mej ljudstvom po močvirju, da je sedaj za taka dela veliko slabeje, nego je bilo tedaj, ko odbora Še bilo ni. Potem prosi za besedo odbornik Babnik in govori: Ko se uže obravnava o konkurencah, dobro bi bilo, da se, kakor uže močvirska postava veleva, poskrbi za popravljanje potovl Na to načelnik pravi, da imajo to reč oskrnovali župani! a Babnik odgovori, da je obžalovanja vredno, da župani svoje dolžnosti ne spol-nujejo in ne skrbe (z malo izjemo) za blagostanje ob-čincevl Na to pravi Borštnik: Imamo res slavna c. kr. okrajna glavarstva, da nosijo imena, da čujejo nad zanikarnimi župani — a vsega obžalovanja vredno je to, da ti gospodje, ki so v to poklicani — ne spol-nujejo svoje dolžnosti! Tudi ima deželna vlada oblast kaznovati župane, ter Jih s tem siliti k skrbi za bla-gostan podložnikov, a žal, jaz imam lastne skušnje, da tudi deželni odbor ne spolnuje v tem obziru svoje dolžnosti 1 Treba je kaj »Pajkov« poklicati na taka mesta, potem bodo uže občinska, poljska pota v boljšem stanu. Po dolgem debatiranju predlaga odbornik g. Tome konec debate in sklene se, aa sestavi odbor konkurence. (Konec prihodnjič.) Z Dunaja 24. novembra. Mnogo se je uže razpravljalo o tem, da je Lien-bacber z dvema tovaršeraa izstopil izLichtensteinovega kluba in s tem tudi iz desnice državnega zbora. Gotovo tudi tukaj obvelja stara prislovica: Parturiunt montes etc. dasi večina ni znatna, itak ta saleburška trojica tudi ni odločilna; tudi zadnje izjave saleburškega organa merijo le ua to, da hote dotični poslanci samo taktiko spremeniti, načela pa da jim bodo nespremenljiva.. faaffe se baje ne meni mnogo za ta eksodus. Štirje poslanci prvega okraja dunajskega mesta imajo smolo se svojimi volilnimi zbori. Nenavadno je uže to, da so se obrnoli na mestno gospodsko, naj jim zbor skliče, poslanci osredja avstrijske metropole ne mogo najti obbke. Potem so naznanili policiji ljudski shod,(»Prele Volksversaminlung«) na plakatih in v časnikih pa govorili o »Wahlerversammlung«. Nasprotniki levice so ta humbug hitro sprevideli in trumoina prišli napovedani dan v določeni lokal (Borse-nomen — omen). Ko so Kuranda, Weitloff, Jaques in Hoter gledali »>die Haupter ihrer Lieben«, oblilajihje kurja polt. Hofer naznani zbranej množici (bilo jih je 700—800), da zborovanja ne bo, ker ne potrebujejo nevolilcev iz drugih okrajev; nastal je velik nemir. Naši elite poslanci sosramotno pobrali šila in kopita pa so šli. Ostalo množino pa so s tem odpravili, da so luč ugasnoli. Da velja v Avstriji francosko načelo: ■ lulor se osmeši, se uniči« uresničil bi se izrek »Tribune«, da je bil ta večer za levičarje »Sodnji danu; ker pa tukaj nismo tako občutljivi, zato je le piurn de-siderium«. Uže zopet napn6 svoje žile. Drugi dan je bila »Neue Freie Presse« prav široko usta raztegnola, pa so jej jih hitro zamašili, še le v večernem listu je nekaj bleknola. Domače in razne vesti. Drudcvo za olepdanje mesta se baje snuje v Trstu. Dobro došlo! Imelo bo dosti posla. Pogreto trgovca Uragovlne je bil v ne- del|0 o polu dvanajstih tako velikansk, da so redki taki pogrebi. A ta mož je bil tudi vreden, da mu je na tisoče občinstva skazalo zadnjo čast. On je bil izvrsten patrijot in velik dobrotnik ubogim, ki je na tihem stoterim siromakom dobrote delil. Posebno je bil unet za vojake i zato vojaškim ustanovam, pa tudi posameznikom delil bogate darove. Začel je z majhnim, a piidobil si je veliko z marljivostjo in razumom; tudi sieča mu je bila mila. V blagem spominu ostane on tudi nam Slovanom, ker bil je nam iskren prijatelj, zato pa mu je društvo «Edinost» poslalo na rakev lep venec. Naj v miru počiva! Dobitke razstavne loterije so zadnjo saboto prenesli iz razstave v borsno poslopje ter jih razstavili tu v obeh dvoranah pri tleh in »piano no-bile». Vsakdo jih sme vsak dan od 10. ure zjutraj do 4. ure popoludne ogledati. Vstopnina znaša 10. kr. Hrvatski paviljon je prodan. Kupil ga je gosp. baron Marko Morpurgo na račun novega ustanovljenega društva za polepšanje Trsta. Cena je nizka, namreč 2000 gld. Ali odbor iz Zagreba je odgovoril gosp. Poliču: »Pošto je za plemenitu svrhu i polag ponudbe hoče ostati kano uspomena hrv. izložbe na onom mestu, primamo ponudbu gosp. barona Mor-purga«. I mi se tega veselimo, da imamo v Trstu hrvatski spomenik. »Trzadki Sokol« vrlo dobro na preduje ter se mu obeča lepa prihodnjest; udje se vedno množe ter pristopajo tudi odlične osobe. Te dni se je mej dru-zimi vpisal tudi g. Milan Kreiit, hrvatskega «Kola» načelnik v Zagrebu, kakor ud utemeljitelj. To je lepo i posnemanja vredno. Porotna soilnlja začne 1. decembra in se bodo obravnavale sledeče zatožbe: 1. decembra proti A. Maurer-ju zarad tatvine; 2. decembra zarad tatvine proti Ivanu Glogan in Ivanu Dubac; 4. decembra proti Ani Amet zarad tatvine in obrekovanja; 5. in 6. proti Antonu in Antoniji Gardos zarad sleparije; 7. t. m. zaradi uboja proti Jožefa Mozetič; 9. zarad ražaljenja česti proti Ivanu Zimolo; 10. zarad uboja proti Ivanu Turco; U. zarad detomora proti Mariji Cajhen. Medveda ustrelil je logar Jane v gojzdu Caberske grajščine ne daleč od Prezida. Mož je imel se šibranci nabasano puško, ko mu pride nasproti velik medved; — logar vstreli, medved se zgrudi, toda hitro se pobere, postavi se na zadnje tace in hoče naskočiti lovca. — Ta pa nadraži malega ku-žeta, katerega je imel pri sebi, na medveda in res kuže medveda toliko časa zadržuje, da lovec sopet puško nabaše in medveda Še enkrat smrtno ustreli; a medved še vstane in pobegne v Šumo, logar mu sledi in ga najde pod eno hojo. Nij bilo časa, da premišljuje; skoči proti smrtno ranjenemu medvedu in ga s kopitom puške zvrne na tla. ■a koprskega okraja se nam piše: 26. t. m. je imel odbor »slov. učit. društva za koprski okraj« v Dolini svojo sejo z dnevnim redom: 1. razgovor o društvenej knjižnizi,2. nasveti. Predsednik pove kratko kaj se je uŽe vse naredilo v pomnožitev, v okraj. učit. knjižici, slovenskih, hrvatskih in nemških dobrih pedag. didaktičnih knjig, in v dovolitev podružnice, kakor povsod drugod navada, bližnjim učiteljem v Dolini. A vse zastonj! Zato pa pravi predsenik, ustanovi naj si, po nasvetu g. M. A., knjižnica v nadaljno izobraženje naše društvo samo; odborniki pritrdč. Gosp. M. Anžlovar se izvoil knjižničarjem, in knjige se v ta namen uže pridno nabir^o in kupujejo. Po g. Bunčevem nasvetu vpraša društvo slav. c. k. okr. Sol. svet v Kopru odgovor na vlogo od 17. jun. t. 1. št. 24 obsegajoč, naj bi se podružnica v Dolini dovolila. Po nasvetu g M. A. pristopi društvo k družbi sv. Mohora in slovenskej Matici, in po nasvetu gdč. učiteljice dolinske pristopi društvo tudi k hrvatskemu pedag. knjii. društvu. Urednika labonskega lista »Avve-nire« v Splitu, Matkoviča, ki je bil nekdaj urednik tuk. »Indipendente-ja« in ga je vlada od tukaj pognala, je najprej vlada tudi od tam izgnala, a ker je re-kuriral, se je dotični dekret zopet preklical, a moža so nekda zaprli, ker so našli v njegovem stanu stvari, ki ga komprlmitirajo. -- List »Avvenire« so hoteli Bajamontovci sopet oživeti, a nobena tiskarna v Splitu noče tiskati to golazen. Bukvovezom. Pri luknem admiralatu v Pulji bo 11. decembra obravnava o ponudbah za bukvo-vezna dela v letu 1883 in če treba tudi za leto 1884. Letni zaslužek znaša okoli 5.000 gld. Kdor to delo prevzame, mora napraviti bukvoveznico v Pulji. Na-tančniše pogoje lahko vsakdo pozve pri c. k. okrajnem mornarskem poveljništvu v Trstu in pri raznih trgovinskih zbornicah. V seji ljubljanskega mestnega zbora dne 24. t. m. so bili izvoljeni v slavnosti odbor za 600 letnico gg. Portuna, Moli in Hribar. Narodni dom. Domoljubi, ki bi želeli prodajati srečke «Narodnega doma«, naj blagovolijo to kakor hitro mogoče naznaniti društvenemu odboru. Umrl je 27. t. m. na Vrhniki nekdanji seno-žeški okrajni glavar, Alojzij Mulej, v novejšejem času notar na Vrhniki. Banjki nazival se je vedno »starega Kranjca«; o Slovencih ni hotel nič slišati. Mož bil je še iz Bachovih časov, zato se ni bilo toliko čuditi njegovim nazorom. Ptujska Čitalnica vabi k svečanosti, katero priredi v svojih prostorih «Narodnem Domu* dne 3. decembra t. 1. v spomin dr. Franca Preširna. Spored 1. Schubert: ouvertura k «Rosamundi» čve-teroročna igra na glasoviru z gosli in cellom. 2. upozdravn. Zbor od Nedved-a. 3. Deklamacija. 4. «Roža». Mešani zbor Nedveda. 5. »Nezakonska mati*. Zbor z bariton solom. 6. Rosini: ouvertura «Othello», čveteroročna igra na glasoviru. 7. »Moji rožici«. Cve-terospev od Nedveda. 8. Elegija Emstova, gosli z spremljevanjem glasovira. 9. »Bivali Ćectiove«. Zbor od J. Škraupa. 10. »Jadransko morje«. Zbor od F. Haidriha. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vabilo na slavnost, ki jo priredi akade-mično društvo «Slovenija na Dunaji Dr. Franu Pre-širnu na spomin v sredo 6. dan decembra 1882. Program: A) 1. Pozdrav društvenega predsednika g. R. Pukl-a 2. Nedved: «Vojaci na poti« (besede S. Gregorčiča), zbor. 3. Slavnostni govor govori g. D. Majaron, 4. Nedved: »Luna sije« (besede Dr. Fr. Preširna), zbor, tenor solo, poje g. M. Eudntk. 5. Fr. Chopin: Polonaise, igra na gtasovirji gdč. Bogomil* Š-ova. 6. J. pl. Zajec: «Srdcu» (besede Lj. Varijačica), zbor. 7. B. bmetana: Arija iz opere »Prodana nevesta«. ter.or poje g. M. Hudnik, spremlja gdS. Bogomila S-or«. 8. Umlauf: Surenade (s spremljevanjem glasovirja od Jahode-Krtinskega), igra na citre gosp. 9. A. Foerster: «V tihi noči« (besede S. Jenka), čveterospev, pojo gospodje M. Hudnik, Fr. Dolenc, M. Brajla. D. Majaron. 10. J. Kocijančič « Venec narodnih pesni«, zbor. — B) Zabava. — Pevovodja gosp. Jan Jitii. — V zboru pojo iz posebne prijaznosti nekateri gospodje članovi hrvatskega akad. društva »Zvonimira«. — Začetek ob 8. uri zvt-čer.— Lokal: Hotel »Sfiidt Wien« (VII. Lange Gasse 15). — K tej slavnosti vabi najuljudniše odbor. Pripovedke za mladino spisal F. H. tisk W. Blanke v Ptuju je ime zbirki narodnih pravljic, katerih je ravnokar izšel I. zvezek. Te narodne pravljice so polne najlepše fantazije našega ljudstva, posebno zanimiva pa je imenitna pravljica »Zlatorog«,katero je obdeloval v obširnem pesniškem umotvoru slavni nemški pesnik Baumbach. — Mi to delo priporočamo slovenskemu občinstvu in moremo le pohvaliti g. Fr. H., da se je lotil teh narodnih pripo-vedek. Vsak zvezek stane 20 soldov in se more kupiti pri gori omenjenej tiskarni v Ptuju. Posebno starši naj naročajo to knjigico svojim otrokom, šolarjem za božično veziio. Poslanstvo na Jlltrovo. Bmska trgovinska zbornica je sklenola poslati 24 poslancev v razne jutrove dežele v štirih ondelkih, da pozvedo, zakaj se v one kraje izvoz avstrijskega blaga vedno manjša. Poslanci odidejo takoj, donavsko parniško društvo jim je dovolilo brezplačno vožnjo. Poslana.*) Slavno uredništvo naj blagovoli (»prejeti naslednjo obrambo k Izjavi »Iz Podbrež pri Sežani« v cenjenem listu •Edinosti« broj 58 v dne 21. oktobra 1882. • Slavno Županstvo v Sežani ni dovolilo nikake svote v napravo novega vodnjaka, ker še slavno iste podpisani prosil ni. — A prosil je po istem slavno c. kr. vlado 1.1881 za podporo 400 gld. Slavna ista je dovolila tudi 300 gld. z opazko, naj se naznani, kde se dobi ostala svota v napravo vodnjuka. Dovoljenih 300 gld. (katerih pa nema Se podpisani v rokah) ne zadostuje za nov vodnjak, ker delo je cenjeno na blizo 1.600 gld., čeprav se je soseska obvezala dati vso pripravo, razen zidarskega dela in cementa, radi tega jn podpisani v porazumu se slavnim Županstvom na novo prosil slavno vlado, naj mesto uže dovoljenih 800 §ld. blagovoli dovoliti 500 gld. Te svote pa slavna vlada ovolila ni, — ker je zalog izpraznen, z opombo da more soseska v prihodnjem letu svojo neuslišano prošnjo ponoviti (po dekretu ti. c. kr. visocega nam. v Trstu 5. oktobra 1882 broj 13 664). To je naznanilo slavno županstvo v Sežani podpisanemu z odlokom br. 057 v dne 13. oktobra 1883. Podpisani noče imeti vodnjuka na svojem dvorišči —■ da še celo na svojem posestvu ne, le predlagal je kraj, kateri je po njegovem spoznanji in mišljenji naj pripravnejši, naj sposobnejši. UŽe radi tega, ker bi se naj menj potrosilo, pa tudi ker ni tako trd svet kakor sredi vasi, pa kaj je naj znamenitejše — dobi se na oveni kraji naiveč in nar boljše in naj čistejše vode. Sredi vasi, kakor trdi oni dopisnik, je najboljše — tudi jaz priznavam — a ni bolje ce se da z manjšimi stroški in iahkejše napraviti, d& kde drugde sredi vasi ni primernega prostora — za dovolj in dobre vode — pa tudi ie svet jako trd, da ne bi bilo morda podpore ni dovolj za smodnik, kaj pa za zidarska dela in cement. , . Podpisani pa bode zahteval komisijo, ki primeren kraj določi v napravo vodnjaka, da bo mir besedi. Vsled prejšnje izjave ie razvidno, da podpisani nema denarjev v rokah, — ker kakor odlok pravi se v zalogu — kasi jih ni. „ . , , Kaj to ni še tako čudno, da se v Podbrezah vodnjak ne napravi, ker nemajo še, denarja v rokah, — ma v btor-jah, ker tam je dobil N. Z- In tovariši podporo 300 gld. od slav. c. kr. vlade za napravo vodnjaka uže pred 14 leti, ne letos (čujte) — morda so jih v svojo korist obrnoli, ker niso zidali ni vodnjaka ni idčesa pripravili zanj. btorje pa Še v«dno ima pomanjkanje vode, da v tekočem letu se le ubogi ljudje ostanke od vojakov po vodnjakih in kalili POl>Čudrio da ob tej v nebo upijočej krivici vse molči. Za sedaj toliko, morebiti vdobim priliko v prihodnje več o tem govoriti. rodbreie, 10. Novembra 1882. Anton Benčina •Ne mešaj se med otrobe* glasi se naša domača prislovica. -- Naj to velja meni, več pa gospodiču dopisniku iz Podčavna «Slovenskemu Narodu v dan 18 t. ni. Sirustnl gospodič menda prime za pero le o slučajih, kadar more udrihati po kakem narodnjaku, ali možu polnem zaslug; ter škiljevo gleda vsacega, koji uživa pri ljudeh kuko izredno zaupanje. Ta gospodič se je kakor Podlasica spravil na vrat č. sti našega narodnjaka, g. H., koji uživa doma i na široko splošno spoštovanje; ljudem enake vrste, kakor je g. dopisniče, pa to ne daje miru. Da se Vi, precej odaljeni gospodič, mešate v naše občinske zadeve, ne Čudim se, saj to je Vaša strast, Vaša bolezen. Naj preidem k stvari. Vi me imenujete glavnega agitatorja pri zadnjih občinskih volitvah, in sicer za stranko g. H. Da se je mnogo vina popilo, da so tudi ženke pile itd. Da bi o slučaju *) Za spise pod tem naslovom nema uredništvo nobene odgovornosti, razven katero mu nalaga postava. — (Uredn.) K D I N O S T. volitve stanoval kde drugej, n. pr. tam doli v Ajdovščini, ftriftluzil bi si od neke stranke gotovo kak novčič,-posla bi mel nad plavo, in konečno menda brezi vsakega vspeha. Ali tukaj pri nas je vse drugo, tukaj imamo takove može, da ni treba dosti agitacije posebno pa g. H. ni potreboval nobenih raešetarjev. Njepa ljudstvo pozna in on ljudstvo, toraj je bil v tretjem razredu soglasno Izvoljen, In glavnemu agitatorju še besedice zinol ni! Dalje v svojem neobreza-nem dopisu trdite, da sc je na račun g. H. veliko vina popilo. To je grda laž. Gosp H. je v mojej krčmi plačal le 3 litre vina in te svoiim voznikom, koji so ta prosili. Da sem pa v osmih dneh osem kvinčev vina potočil, čudim se, da to veste. Saj menda niste dacar. — Kam pa to za-bilezite: istina je, da sem ne v osmih dneh, ampak v ednem dnevu na drobno prodal više nego dvanajst kvinčev vina a to ne na volitve dan? Da so tudi 2en«ke na oni račun pile, to je tudi grdo obrekovanje. Zmiraj sem bil pričujoč in nobedne Žene v krčmi nisem videl, razven moje, koja pa vina ne pije na takove račune. Evo Vam, to je resnica, kojo Vam lahko z več, ne*o tridesetimi nazočimi moži osvedočim. Knnečno še jedno opa/.ko. Iz Vašega dopisa moram V:is smatrati za pravega suroveža Vi gotovo niste brali knjige »Olikani Slovenec«. Torai Vam svetujem nuite In okupite si jo, na prodaj se vdobi pri Milicu v Ljubljani in tudi drugod. Kadar se boste naučili človeško govoriti in pisati, potem stopit** kakor Demosten javno pred svet, in hvalil Vas bode. Nezrelost Vaša je kriva, da po časopisih, zaradi osebnosti čast velavnih mo2 skrunite. — Verujte, to ni značaj, to ni olika Vemo tudi, da ste prevzeli službo' •avvoeato delle cause perse« le iz ljubezni do nekaterih ljubcekov. — Ko bi se bili možje uže poprej naslonili na Vašo mogočnost, kde bi bila uže pravda z visokim erariem, in njih bi bil gozd do »Smrekovedrage*. V tolažbo za Vašo obljubo in v zadoščenje njih dobrot ste spisali oni surovi dopis; možički pa vsj edno na razvalinah prešnjega županstva premišljujejo: kaj je «sic transit gloria mun di» Se spoštovanjem Ronok Franjo, krčmar. V Lokavcu, dne 22. novembra 1882. Tržno porodilo. Kava. — Kupčija neznatna, cene vedno mlahove. Sladkor. — Nekaj več kupčije in se stanje tega blaga sopet boljša, ter vtegnejo cene sopet kaj poskočiti. — Danes velja sladkor v vrečah gld. 30'/, do gld. 34. — K ' Olje — v dobrem obrajtu, cene trdne in stalne. Sadje — Sopet boljša kupčija, ker uže dohajajo naročbe za praznike, cene nespremenjene, z nagibom, da poskočijo. Petrolje. — Ker so došla včeraj poročila iz Amerike, da so cene tam postale trdnejše, so tukaj povišali ceno, ki je denes uže na gld. 10l/v DomaČi pridelki. Po fižolu malo boliše prašanje, cene pa nespremenjene. Ruleč gld. 10*/., do gld. 11. —, bohinec gld. 11»/, do gld. ir/4, koks gld. 13'/,, do gld. 14. — Maslo vedno v dobrem obrajtu po starih cenah. Žito. — Skoro nobene kupčije. Les. — Stanje kupčije se vidno boljša. Borano poročilo. Velika neodločnost znači našo borso, začenja navadno jako živo. neha pa skoro vsak dan mla-bovo. — Kurzi državnih papirjev pa se vedno dobro drie. Kurzi deviz in valut so postali slabši. Dunajska bor »a dne 28. novembra. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76 gld. 30 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 76 » 90 » Zlata renta..........94 » 35 » 5% avst. renta........91 • 05 » Delnice narodne banke.....832 » — » Kreditne delnice........289 » 60 » London 10 lir sterlin......118 » 95 » Napoleon...........9 » 46'/, » C. kr. cekini.........5 » 65 • 100 državnih mark.......58 » 35 » Zahvala. Vsem znancem in prijateljem za sočutje, dokazano nam mej boleznijo in pri smrti našega ljubljenega očeta, oziroma starega očeta itd. gospoda Janeza Lenassi-a st. posestnika knkor za tako mnogobrojno udeležbo pri sprevodu do hladne gomile in za darovane lepe vence, posebno pa gg. pevcem, ki so se svojimi ubranimi glasovi ganljivo peli »Blagor mu» in «Jamico tiho» izrekamo naitoplejšo zahvalo. ŽalujoCi ostali. Dolenji Logatec dnu 13. novembra 1882. Zaloga R. Maiti Via del Tin tore 7 ima v zalogi razne baŽe kave, riža, svežega sadja itd. in prodaja v korist onim gospodinstvom iz okolice ki se previdevajo s tem blagom za celi mesec, tudi v manjših množinah od 5 do 50 kilogramov po najnižih cenah, kakor se plačujejo na debelo. — Izvrstna kakovost in točna poštena postrežba. Kava 1 Kilogram : Kuba, Cey!on, Menados, Mokka, Java, Santoa, Rio, Jamajka 98 94 82 68 62 58 54 44 Riž 1 Kilogram : Ostilski I. Ostilskl II. Rangoon I. Rangoon II. 26 20 18 16 •Tužno sadje vsake baže po najnižih cenah. 10-5 Na prodaj travnik dveh koSenj, ki meri blizo 17 oralov (johov). Plačilo v obrokih. Napis se izve pri opravništvu našega lista. (2-1) FILIALE IN TRIESTE deli* i. r. prlv. Stabilimento Austriaco di credito per Commercio ed Industria. VERSAMENTI IN CONTANTI Banconote: 31/, annuo interease verio preavviso di 4 glornl 3'/«Yo » » h . . 8 » 4 u/0 » » » ■ » 30 » Per le lettere dl versamento attualmente in clrcolazio-ne, il nuovo tasso d'interesse cominclerA a decorrere dalll 27 corrente, 31 corrente e 22 Novembre, a seconda del rlspettivo preavviso Napoleoni: 3°/o°/o »n»uo intrreaae verao preavvlio dl 30 gloral 3'/«°/o " » » » » 3 mesl 3'/i ■ » » » » 6 » Banco Giro: Banconote 2'/»% sopra qualunque somma Napoleoal senza interesi! Assegni sopra Vienna. Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leo-poli, Lubiana, Hermannstadt, Innsbruck, Oraz, Sallsburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese. Acouisti e Vendite di Valori, aivise e incasso coupons l/«°/o prov-vigione. Antecipazioni sopra Warranta in contanti 5% interesse annuo franco di provigione. Mediante apertura dl credito a Londra l/a°/o provvigione per 3 mesl. » EfTettl 6% interesse annuo sino 1' importo dl 2000 per importi superiori rasso da convenirsi. Trleato, 24 Ottobre 1882. (25) Prava isterska vina. Naznanja se slavnemu občinstvu, da se je v Trstu ravnokar odprla ZALOOA ISTERSKIH VIN Coraia Stadion it. 7 katera razpošilja isterska vina z svedočbo narodnosti proti gotovemu plačilu. Isterska vina najfineje vrste v sodčkih od 30 in več litrov za domačo rabo po sledeči ceni: Teran namizni najfinejši gl. 30 | i u i,* t, j navadni « 2i j 1 Hekt-brez soda postavljen (franco) na postajo v Trstu. Nadalje ima v zalogi množino vina za gostilne krčme itd. po noj ugodnejšej ceni. Razpošiljatev se vrši najhitreje na vsako naročbo z spoštovanjem Zaloga isterskih vin 9—5 Corsia Stadion 7, Trst. Nič več kašlja (10-3) Prsmi! ča) napravljen po lekarničarju G. 33. Rovis, v Trstu, Ćorso 47 ozdravi vsak kaielj, še tako trdovraten, kakor to Bričujejo mnoga' naročila, spričevala In zahvale, dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin In čisti kri, ima dober okus in velja en zavoj za 8 dni 60 aoldov. Omenjena lukama izdeluje tudi pile za pre-atenje života in proti madronu iz soka neko posebne rastline, katerih uspeli je velik, posebno pri zaprtem truplu, Želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena ikatlja velja 30 aoldov. Plaiter in tudi tinktura proti kurjim očeaom in debelej koži - cena 3 plaštrov za kurja očesa 20 aoldov — Ena steklenioa tinkture 40 aoldov. Edina zaloga v Trstu v lekarni Rovis, v fiorioi v lekarnah Crlalofolettl in Pontoni. V tej lekarni govori se tudi slovenski. ROČNI MLINI stiskalnice za grozdje in za konserve iz sadja. Sesalke in oevi iz zeleza, Plinovi motori OTTOVI, popolneja in bolj ekonomična sistema. Deset njih se rabi v TRSTU. Železne eevi. Zaloga portlandskega cementa in hidravličnega apna, Stavbeni stroji. SCHNABL & G. v Trstu vi« Carintia IT. 23—21 ,,LA VERIFICA" izhaja 7 , 18 in 27. vsacega meseca, ist za vsa uradna izzrebanja, toliko avstrijskih, kakor tudi inostranskih srečk, katerih dobitki niso bili še izplačani, prinaša vse iinančne novosti, številke loterije avstrijske in italijanske itd. Vaak naročnik dobi v Januvarja Izkaz vseh Izžrebanih areček od prvega žrebanja do koneo leta 1882 in koledar za žrebanja za leto 1883. i&T Užo precej dobiva list W tisti, kateri se precej naroči za leto 1883, brezplačno torej v novembru in decembru "»e Naročnina se sprejema vsak dan Pogoji naročbe: Od 1. januvarja do 31. decembra: Trst v uradu gld. 1.70 — na dom pošiljan gld. 2 — za vse dežele austro-ogrške gld. 2.50, inostranako 8 frankov v zlatu, izvan poStnc zveze 10. frankov v zlatu, — posamezne številke 6 soldov. Opravništvo in uredništvo pri Glusoppo Zoldan, U (Tlelo Veriflca di tutte Estrazioni e Cambio Valute, blizo palače deželne vlade v TRSTU 4-4 Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. Tu priproato in narnvno idrnvilo je prava dobrodejna pomoS in ni treba mnogih besedi, da aa Jokata njihova čudovita m C. Če s« )e rabijo nekoliko dni, oisjlaju in preženejo prav kmalu najtrdovr&tniRe želodon« bolesti. Prav izvrstno vstrezajo mner bemorojde, prrti boleznim na jetrih in na vranici, proti erevejcim boleznim in proti gliatain, pri len.skih mlefinih nadlelnostih, zoper beli tok, boljant, zoper areopok ter Čistijo pokvarjene kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, an.palc nas obvarujejo tndi pred vsako boleznijo. flO—3) Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na avetu ; z i naroSbo in poli-ljatve pa edino v lekarnlci Cri*tofoUtti v Gorici, v Trt t h v lekarni O, Zantlli i O. B. Kovu in O. B. Forabotchi. Ena steklenica stane 30 noveev. Varovati se je pokvarjenih potnttkov, s katerimi so zavolj lelje po dobifiku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobei.e mo6i in vrednosti. r n i ii im ^^^^ Albert sfeSamassJ c. kr dvorni zvonar fabrikant strojev in gasilnega orodja -v Ljubljani. Ubrani zvonovi z upravo. Vsake sorte gasilnice izvrstne sestave za občine, za pusilna društva v mestih in na kmelih. Hldrofori, vozovi za vodo, vrtne Škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. Crkveni sveCniki in druge priprave z brona. Sesalke in orodje za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadij, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine iti gumija Itd. — po najnižjih cenan. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke. (12—Id) ^ as »voTinj. Cvet zoper trganje, po dr. Maliču, je odločno najboljSe zdravilo zoper protln in revmatizem. trganje po udih. bolečine v krlii ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., mulo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuj« obilno zahval. Zahteva naj R" samo »cvetu zoper trganje po dr. Maliču* z zraven ato-ječim znamenjem; t steklenica 50 kr., (Schutzmarke) *)ravega produj,i in razPoSilia lekarna »pri samorogu« J. pl. Trnkoczyja na mestrem trgu št. 4 v Ljubljani. (10-5) Odlikovano 8 sreberno medaljo na tržaškej razstavi. Najnovejši patent-hlacniki! Najbolje praktični, primerni, elegantni ■in Dunaju. Na prodaj pri vseh trgovcih na veliko in skoraj pri vseli na drobno, v avstro-ogr-skej državi. Prosi se, dobro paziti na izdelavo. 12-5 Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIC. Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.