23. štev.
V Kranja, dne 5. junija 1914.
XV. leto.
Političen in gospodarim lisi
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po posti za celo leto i K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne Številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravnistvo je v hiii itev. 178. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranja. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Ins erati te računajo za celo stran 60 K, za pol strani 30 K, ta četrt strani SO K. InseraU se plačujejo naprej. Za manjša oznanila m plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten poptut. — Upravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, omenile, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pe dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frank« ati. — Rokopisi se ne vraeejo.
Sumljiva znamenja.
Slovenci smo obdani od hudih narodnih nasprotnikov. Nemec in Lah vlečeta vsak za svoj konec vrvice, ki sta jo vrgla okolu vratu ubogemu Slovencu, kateremu bi rada vzela sapo. Bogati Slovenci nismo, visokih šol nimamo, industrije in večje trgovine ne, morja ne. Vsaj to, kar imamo od pradedov, z znojem pognojeno in še precej iepo in rodovitno zemljo, bi pa le še mogli obdržati zase in potomce, ako bi jo skupno branili pred sovražniki. Tudi naš lepi jezik bi se ohranil, ko bi zjedinili moči in bi jih ne tratili za to, kar škoduje narodu in jeziku.
Gotovo se tudi od strani pristašev S. L. S. v narodnem oziru napravi kakšno napako, ali najhujši narodni škodljivci so liberalci. Ti so grobokopi našega naroda, ker za bedasto naprednost ali liberalnost žrtvujejo narodnost. Ne bomo v misel jemali, da so ti narodnjaki postali napredni prav tačas, ko so sklenili zvezo z Nemci proti večini slovenskega ljudstva. Ne omenjamo da imajo tudi zdaj še vedno skomine po tej zvezi. Podamo naj danes le iz najnovejšega časa par dokazov, ki nam živo slikata narodno pro-palost te klike.
Družba sv. Cirila in Metoda je nekdaj na mnogih skupščinah pela slavo »Narodni šoli" pri Velikovcu na Koroškem. Odkar je pa ta družba postala liberalna, ji je začela ona šola presedati, ker ondi podučujejo šolske sestre, ne pa agitatorčki za liberalizem. Lani se je družba ve-likovške šole otresla in jo izročila .Slov. Straži". Šola je izvrstna in ima lepe narodne uspehe, ali liberalci jo črtijo, češ da je klerikalna, kajti ondi uče nune. „Slov. Straža" namerava letos 4. in 5. julija prirediti v Ljubljani cvetlični dan za .Narodno šolo" v Velikovcu in tudi nekaj Korošcev bo prišlo na slavnost v Ljubljano. To je pa v očeh liberalcev zločin. Liberalni listi so brž začeli kričati: „Po kaj v Ljubljano? Velikovška šola je klerikalna in zato ne vlada v nji pravi narodni
duh. Klerikalci naj to kloštersko šolo vzdržujejo sami, brez Ljubljane, ki je liberalna. Takozvane slovenske šole na Koroškem so vendar klošterske šole (te dve besedi sta debelo tiskani, ker se hoče povdariti zaničevanje kloštrov), so zavodi za po-klerikaijenje slovenske mladine in to je pač samo klerikalen namen." — Na tako nizko stališče se postavljajo v svojih časnikih liberalci, ki so imeli res pri koroških šolah, dokler so jih pomagali vzdrževati, le liberalen namen. Dokler naši liberalci še niso kazali svojih naprednih rožičkov, ampak so se poganjali le za narodnost, so se široki koroški klobuki večkrat videli na slavnostih v ljubljanskem .Narodnem Domu" in vse jih je navdušeno pozdravljalo. Sedaj se pa od Korošcev zahteva, da bi se odpovedali tisti veri, ki se omenja v napisu na starem prestolu Gosposvet-skega polja, potem bi šele smeli živeti in stopiti v Ljubljano. To je lopovstvo! Tega pošten človek ne more odobravati. Korošci naj žive, četudi ohranijo vero* svojih očetov. Prav zato, ker so ohranili nekaj lepega, nekaj narodnega, jim bo katoliška in narodna Kranjska ob njihovem obisku prav iz srca klicala: Živijo!
Jednako posurovelost in preziranje narodnega čuvstva razodeva tudi drugi slučaj. Liberalci mislijo, da vsak notar mora biti liberalec. Podlo gonjo so tedaj naperili proti notarju Hafnerju, ki noče biti liberalec. Kjer k morejo, mu katero priložijo in po njem seveda vsi ti .breznarodni klerikalni stranki", ki ima takega notarja v svoji sredi. Nedavno so izvohali, da notar Hafner v zaznamu stroškov in v slovenskih poročilih kot sodni komisar nemškutari. .Slovenec" je nato rekel, da prav tako nemškutarita notarja Hudo-vernik in Plantan in da so v uredništvu na razpolago opravilne številke s sodišča. Sedaj je pa skočil po koncu .Narod". Nič ni pograjal svojih pristašev in vprašal, če res nemškutarita, ampak se je le zjezil, da je .Slovenec" govoril o dokazih. Začel je .Narod" denuncirati in klicati policijo in sodnijo in višjo justično upravo na pomoč, ki naj dene pod ključ — citira vse na-
redbe in paragrafe, po katerih naj se to zgodi — tiste .Slovenčeve* zaupnike, katerim so poljubno na razpolago vsi spisi pri sodiščih, in končuje z gnjusnim pozivom: .Ekscelenca Pitreich, tukaj imate priliko — pokazati svojo nadzoroval no moč in napraviti red.*
Pametnemu človeku tu zastaja sapa. Pri teh razmerah si upa .Narod" še klicati na pomoč zoper Slovence isto .Ekscelenco", ki nam pomaga delati krivice pri sodnijab v narodnem oziru. Kako naj imamo potem veljavo v višjih krogih i
To ni narodno. Ta počenjanja narodnih na-prednjfkov kažejo sumljiva znamenja kot posledice pasje stekline.
Zatiranje katoliške cerkve na Francoskem.
Francoski framasoni po načrtu delujejo na to, da bi uničili katoliško cerkev. Prav roparski so napravili s takozvanim proračunom za bogo-častje. Ob času revolucije leta 1789. je država oropala cerkve in samostane njihovega imetja. Dala je pa pozneje zato odškodnino in napravila nekak zaklad, kakršen je pri nas verski zaklad. Ta zaklad se je vedno manjšal, ker ga je država slabo upravljala in za druge namene uporabljala.
Po novih zakonih od leta 1905.—1908. je pa država tudi ta zaklad cerkvam ugrabila in proglasila, da naj katoličani sami skrbe za cerkve, škofe, duhovne in semenišča. Konfiscirala je brez odškodnine vsa njihova posestva. Cerkve so trpele neizmerno škodo. Dovoljeno je sicer še v njih moliti, a vso skrb za njih vzdržavanje imajo verniki sami. Mnogo zavodov in škofovskih poslopij se je pa vlada polastila in porabila v svoje, včasih še celo v nemoralne in protiverske namene. Verniki so morali začeti nabirati za vzdrževanje cerkva in duhovnikov posebne prispevke. Da pa framasoni pri ljudeh agitirajo proti nabiranju teh prispevkov, lahko razumemo, ako pomislimo, kaj
PODLISTEK.
Iz ptičjega življenja.
(Iz češčine priredil V. Hyba5ek.)
3. Taščica.
.Pišite, prosim," obrnil se je gospod sodnik k zapisnikarju in je diktiral z jasnim, zvonkim glasom, trdim kakor jeklo: .Zaradi — vpokli-canja novih prič — preloži se današnja obravnava — na čas, — ki se bo strankama — naznanil pismeno."
Pisar je hitro pisal konec stavka, sodnik je pa vstal in, ko si je začel odpenjati pri vratu svoj talar, se je malce priklonil obema advokatoma in, ne da bi bil vsaj tja pogledal, je malomarno rekel: .Zdaj lahko greste — in pridite zopet, ko vas bomo poklicali." Te besede so veljale obema nasprotnima strankama, ki sta tu sedeli v sodni dvorani št. 3.
.Pa pojdimo, za danes smo opravili," sta silila še pravna zastopnika svoja klijenta (varo-rovanca), ki sta tu sedela z očividnim namenom, ne se poprej ganiti, dokler se ne bo njihova zadeva odločila, končala ...
Na hodniku sodišča je velika ura začela biti dvanajst. Po strehah tovaren so se oglasile parne piščali in iz stolpov so zadoneli zvonovi, ki so naznanjali poldne.
Med vrati se je s ključi prikazal sodni sluga. Šele zdaj je spoznal obtoženi Karol Bradač, da se bo treba vzdigniti in oditi, in da se tudi danes ta zadeva ne bo končala in poravnala. Še enkrat — Bog ve, kolikokrat je bilo že — bo moral priti sem, prositi gospodarja dovoljenja, da bo smel najeti namesto sebe delavca, in izgubil bo zopet dan. Zaradi zapravljenega dne in izgubljene plače mu je bilo najbolj žal, da bo moral še priti.
Z očesom, polnim sovraštva, je pogledal po dvorani v drugi kot, kjer je še zdaj sedela .tožeča stranka". RubeŽeva Reza se je tam stiskala, objokana — trudna — in je za roko držala otroka, dve leti starega. K vsaki obravnavi ga je prinesla v sodno dvorano kot najbolj tehten dokaz svoje tožbe.
.Zakaj pa vlačite sem ubogo dete?", kregal jo je sodnik. Reza mu je odkritosrčno odgovorila :
.Ker nimam nikogar, komur bi ga zaupala. Bojim se zanj" — in pri tem je pogledala Bradača. Sodnik je razumel in je potem ni več grajal.
Modre oči otrokove je sedaj zadel hud pogled Bradača. Kakor bi se križala dva meča, tako so se srečale oči moža in otroka, a se v trenutku povesile. Le Reza je gledala dalje z žalostnim pogledom onega, ki ga je tožila. Videla je, kako fantovsko si je nataknil svoj mehki klobuk s so-
jinim peresom za širokim trakom, kako je zgrabil palico in odhajal. Slišala je še, kako so njegovi novi škornji škripali po stopnicah — ko je tudi njej potrkal njen zagovornik z zvezkom aktov na rame, pogledal jo skozi svoje zlate naočnike in ji mirno in prijateljsko rekel: .Še enkrat bo-dete morali, Rezika, sem priti — potem pa bo gotovo že konec in Vi brez dvoma dobite pravdo."
Te besede so jo tako potolažile in okrepčale, da je tudi ona vstala, fantka vzela na eno roko, dočim je z drugo dvignila na tleh stoječi košek in ponižno odšla iz dvorane.
Sodnik je v tem že odložil talar in baret (pokrivalo), oba odvetnika sta si z eno vžigalico prižgala s/nodki — in vsi trije so kot zadnji zapuščali dvorano. Zunaj pred sodnijo so si še stisnili roke in mirno, smehljaje se odhajali domov.
Proti domu je hitela tudi Rubeževa Reza. Več teh .domov" je že imela. Samo v enem je bilo lepo in toplo, in ta je bil pri starših. Toda kakor hitro je bila šole prosta, morala je v službo. Celo vrsto služb na deželi je že imela. Najprej je pasla krave po gmajnah. Kakor prot je zrasla v tem zdravem zraku, tako da ji je po preteku leta našla mati že drugo, boljšo službo. Služila je za malo deklo. Bila je desna roka debele, prijazne gospodinje. Pod njenim nadzorstvom je
počenjajo naši slovenski liberalci glede podpore naših cerkva in duhovnov.
Tako je prišlo na Francoskem do tega, da so v krajih, kjer so ljudje postali versko že zelo mlačni, cerkve brez podpor, Dandanes je več kakor 2000 cerkva na Francoskem blizu propada. Tudi duhovnov primanjkuje, ker imajo jako pičle dohodke in ker niso oproščeni vojaške službe. Bogoslovci so še celo na slabšem, kakor vseuči-liščniki, ki vživajo vendar kot vojaki gotove olajšave. Nekaj let je tedaj število bogoslovcev padalo. Občudovanja je pa vredno, da je vkljub vsemu preganjanju v zadnjih letih število bogoslovcev začelo naraščati, posebno v krajih, kjer popačenost ljudstva še ni popolna. Krivičen pritisk rodi novo navdušenje za sveto stvar.
DOPISI.
Iz Predoselj. Zadnjo nedeljo popoldne je bila pri nas prav ljubka cerkvena slovesnost, ki je pa dobila pomen sijajne narodne siavnosti. Blagoslovil se je kip Matere božje za prenovljeno znamenje, ki stoji blizu cerkve. Blagoslovljenje je zvršil in imel govor v župni cerkvi č. g. dekan Koblar iz Kranja. Toliko ljudi j je privrelo od vseh stranij, da niso mogli vsi v cerkev. Lepo je bilo videti sprevod, ki se je pomikal potem med slovesnim zvonieniem naokoli, mimo brd-skega gradu in nazaj do znamenja, kjer so bile pete litanije. Osem čvrstih fantov je neslo na okrašenih nosilih čudovito lepi kip Marijin. Spredaj so šli moški z banderi, fantje v narodnih nošah in belooblečene šolske deklice z venčki na glavah, zadaj za kipom in duhovščino pa dolga vrsta deklet v belih pečah in zlatih avbah in potem drugo ženstvo. Molil se je sv. rožni venec in prepevale so se Marijine pesmi. Ljudstvo je bilo do solz ginjeno. Posebno pohvalo zaslužita podobar g. Pavlin iz Radovljice in domači župnik č. g. Zupane, ki šta vdihnila znamenju umetniško obliko.
Iz Kriške občine. Naš bogati Korlček in tolsti Miha ne moreta pozabiti, da sta skoro 20 let vladala kriško občino. Kako uzorno sta jo vladala, so nam pokazali dolgovi, in Miha je izgubil radi natančnosti celo svojo najvišjo čast, kar seveda težko pozabi, in lato tako živo zna popisovati izgubo predsedniška mest. Gasilna župa ga je do cela zalila, ali izključeno ni, da ga ta župa še ne utopi. Korlčkov denar in Mihov penzijon ne bota rešila svojega doma in bolj prav bi bilo, da bi reševala svojega prijatelja pod Kokom, ki jima je služil toliko let, da je ubožal. Korlčkova žlahta je res obilna, a se je tudi že naveličala, služiti mu zastonj. Zakaj bi samo eden čast užival? Sicer pa imajo žganjarji še zmerom glavno besedo v občini.
S Šenturške Gore. Naše Izobraževalno društvo je priredilo v nedeljo 31. majnika v zaključek Marijinega meseca zanimivo in poučno igro .Marijin otrok sem". Človek, vajen večjih odrov, le z nezaupanjem gre na diletantske deske. Šenturška Gora je precej oddaljena od sveta, zato sem s tem večjim nezaupanjem stopil v sobo, kjer se je uprizarjala igra. Prijetno sem bil presenečen. Vse igralke so svoje naloge izvrstno rešile, posebno pa Minka in Marica. Gospodični sta sami veselico aranžirali in vodili spretno uprizoritev igre ter pri tem imeli v rokah še
glavne vloge. — Po veselici je bil srečolov s prav zanimivimi dobitki. Na Urhovo nedeljo se bo pa uprizorila igra »Mala pevka". Vloge so zopet v dobrih rokah. Na svidenje takrat v naših gorah!
Gorje. V nedeljo dne 7. junija bo predaval v društveni dvorani v Gorjah preč. g. kanonik dr. Josip Gruden iz Ljubljane. Vabi se k obilni udeležbi.
Gorje. Iz Minesote je došlo sporočilo, da je na naglem ondi umrl Požrvov Tomaž iz Ra-dovne. Bil je samo osem dni poročen; zbolel je na sam poročni dan, kakor tudi eden njegovih svatov. Sumi se zastrupljenje. Lansko leto je šel z drugimi v Ameriko tudi Konavčev Jaka iz Ra-dovne. Naredil je v rudniku 10 šihtov in ubilo ga je. Njegovo vdovo je poročil imenovani Tomaž, ki je zdaj umrl. Pred par meseci sta šia nekega dne Tomaž in še eden, tudi iz Radovne, Biščkov Lojze domu. Za nekim plotom je sedel neki človek, menda Primorec. Lojze je šel proti njemu rekoč: »Tega človeka bi imel jaz poznati." Oni je izstrelil revolver in ga ubil. Trije tovariši iz ene vasi v enem letu! To je veliko.
POLITIČNI PREGLED.
Državni proračun za 1. 1914 znaša stroškov 3 milijarde 460 milijonov in 726 tisoč kron in navaja 261 tisoč kron prebitka. Za agrarne operacije, na Kranjskem stoji stroškov v proračunu 75 tisoč kron, za pospeševanje izobrazbe 20.500, za zgradbe cest 228 tisoč, za vodne zgradbe 158 tisoč, za vladna poslopja 72 tisoč, za poduk 26 tisoč, za pravosodje 90 tisoč kron. Dohodkov se našteva iz državne loterije 14 milijonov kron. Več kakor doslej je našteto dohodnine 36 milijonov, od žganja 36 milijonov in od penečih vin 800 000 K.
Nemci na Češkem so pričeli silno gonjo proti deželnemu namestniku knezu Thunu in proti ministru Trnki, ker ne pomagata germani-zirati. Na vsak način ju hočejo odpraviti. Nemci znajo!
Trializem v Avstriji se zdi Italijanom zelo nevaren, ker bi utrdil stališče Avstrije posebno v Trstu in Istri. Italijanom se zdi manj nevarno, ako bi se nekaj jugoslovanskih dežel združilo s Srbijo, kakor da bi se s trializmom napravil ob avstrijski Adriji močen branik proti Italiji. Trializem tedaj Avstriji ni nevaren, marveč Italiji.
Med Srbijo in Avstrijo pride, kakor se kaže, do sporazuma zaradi orijentskih železnic, katere bo Srbija kupila za 40 milijonov frankov, za Avstrijo pa zgradila progo Užice—Uvac.
V Mostarju je odstopilo sedem srbskih občinskih svetnikov, ker je župan Komadina na nekem shodu preveč potegnil z Mohamedani.
V Srbiji zopet kažejo častniki svojo moč. Podkurili so, ker jim neki ukaz ni bil po volji, opozicijo v skupščini, da se je vzdignila proti ministrskemu predsedniku Pašicu, ki je moral odstopiti. Kralj je sicer nerad pa nazadnje prisiljen vspiejel odpoved Pašiča, ki je bil že štirikrat minister.
Vzajemnost med Srbi in Grki. Srbska pevska dništva so napravila izlet v Atene. Grki so jim napiavili velike manifestacije. Priredili so Srbom slavnostni banket, na katerem je grški zunanji minister slavil v govoru srbske goste. Srbi so peli tudi pred kraljevo palačo.
krmila perutnino in prašiče. Še danes se spominja, kako je k njej vse hitelo od vseh strani, iz vseh kotov dvorišča, kadar je s peharjem v roki, veselo s praga zaklicala: Put, put, put! S streh so prileteli golobi, z razprostrtimi krili so tekle k njej kokoši, s kričanjem prihajale gosi in prikobacale race. Rezika je postala močna, sta-sita, njena postava je kipela zdravja in življenja. Vsaka obleka ji je kmalu postala prekratka in pretesna in jo je po njej dobila mlajša sestra, Rezika si je pa morala nabaviti novo.
In zopet je bila mati, ki ji je našla izvrstno službo v bogatem kraju. »Sedaj pa pazi!" poslavljala se je mati od Reze, .ti si že velika, se boš kmalu lahko omožila. Vedno ne moreš služiti, mlada in lepa pa tudi zmiraj ne boš. Če se do dvajsetega leta dobro ne omožiš, po dvajsetem, ko ti lepote zmanjka, boš morala vzeti, kar pride. Kakor si boš postlala, tako boš ležala. Mi ti ne bomo nič dali, pa tudi nič več sedaj od tebe nočemo. Le misli na svojo prihodnjost sama!"
Reza je dobro vedela, kaj mati misli. Poznala je to izhojeno pot mnogih deklet svoje vrste. Kot dekla se mora sedaj omožiti in potem ob strani moža garati kot delavka. Glavna reč bi bila, dobiti vsaj takega moža, ki bi imel bajto. S takim je življenje lažje, kruh pri njem boljši, treba ni plačevati stanovanja, četudi so na drugi strani stroški s popravili bajte in davki. Taka
bodočnost se ji je kazala pred očmi kadarkoli se ji je približal kakšen fant. Marsikateri jo je zalezoval, toda Reza je takoj uganila, kaj namerava. „Samo nesrečno bi me rad storil in potem pustil v sramoti," tako si je mislila in odpravljala kmečke fante, bogate in ponosne. »Kako pa bi skupaj živela? Ti nimaš nič — jaz nič, preganjala bi revščino. Le bogatejšo si poišči!" — smejala se je hlapcem. Tako se je branila in ubranila, dokler se ni začel krog nje sukati Bradač. „Ta bi bil pravi," ji je takoj rekel neki notranji glas. Bil je kolar in je imel zraven tega še hišico in nekaj polja. Izvrševal bi on lahko svoje rokodelstvo in ona bi gospodinjila. Tudi ji je Bradač vse tako slikal in obetal v toplih in jasnih pomladnih nočeh ... In lahko bi se bilo vse to zgodilo, ko bi le ne bilo prišlo na svet to dete tukaj. S hudim pogledom je premerila otroka.
„No le sam tekaj, mama te ne bo vedno nosila!" vjezila se je naenkrat in je hitro postavila fantka na tla. Ta se ji je prijel za krilo in je molče capljal ob njeni strani domov.
*   *   * (Dalje prih.)
Pazite na otroke! Požari se pojavljajo! Vzemite otroke seboj!
Upor v Albaniji. Nova Albanija je prav žalostna država. Upor se širi povsod. Knez Viljem ni varen življenja in namerava pobegniti v Ska-der, a tudi tam so puntarji. Zadnje dni so vstaši vzeli mesto in trdnjavo Krojo. Začeli so mesto oblegati sosednji kmetje, knezu udani uradniki in orožnik: so se umaknili v trdnjavo. Vstaši so razdrli vodovod. Trdnjava se je morala udati. Uradniki in orožniki so dobili prost odhod v Drač. Glavni uporniki so pri Šijaku blizu Drača. Z njimi obravnava mednarodna kontrolna komisija, ki pa doslej še ni imela uspeha. Na jugu Albanije pa grški vstaši oblegajo mesto Elbasan. Mestni načelnik Akif Bej je odšel za ministra v Drač. Vstaši od Šijaka hočejo Drač napasti. Katoliški rodovi severne Albanije se pa organizirajo za brambo kneza. Avstrija je zopet poslala več vojnih ladij pred Drač in knez je sprejel častnike v avdijenci. Major Sluys je prišel v Amsterdam, da bo tam dobil novih podčastnikov za albansko orožništvo. Iz srednje Albanije Mo-hamedanci oooroženi korakajo nad katoličane, ki bivajo v zgornji Albaniji. Ker Isa Boljetinac Šunta Albance, da naj napadejo Srbijo, je Srbija pomnožila vojaške posadke ob albanski meji. Knez Viljem nima nobenega vpliva in hoče pobegniti. Zdaj se še zanaša na načelnika Miriditov Prenk Bib Dodo, ki ima 12 tisoč mož, da ga bode rešil vstašev. Vstaši so oboroženi z izvrstnim italijanskim orožjem, imajo tudi topove m brzostrelne puške. Italijani, ki nalašč kujejo spletke, se jeze nad Miriditi in Malisori, ki se vlečejo za kneza, in nad Avstrijo.
Na Francoskem zopet novo ministrstvo. Leta 1913. je francoska zbornica sklenila zakon o triletni vojaški dolžnosti, ko je bila prej samo dveletna vojaška služba. S tem zakonom Francozi niso bili zadovoljni. Povsod je vrelo. Vendar pri zadnjih volitvah ta nevolja ni prišla na površje. Sedaj so se pa zvezali radikalci in razne vrste socialistov in so začeli hud boj proti ministrskemu predsedniku Daumergue. Ker ta ni hotel delati na to, da bi se zopet uvedla dveletna vojaška služba, je ministrstvo odstopilo. Delajo pa na Francoskem, kakor povsod v Evropi, ministrom težave neizmerno veliki stroški za vojaštvo in mornarico. Treba bo dobiti par milijard posojila, da se zamašijo vse luknje.
V Mehiki je dvanajst dijakov streljalo na Huerto, ki se je peljal v avtomobilu, pa ga niso zadeli. Prijeli so štiri dijake in jih takoj ustrelili.
NOVIČAR.
Shod vodstva S L. S. za Kranjsko je
bil dne 2. t. m. v »Ljudskem Domu" v Ljubljani. Zbralo se je blizu 200 članov. Načelnik stranke deželni glavar dr. Ivan Šusteršič je podal pregled o političnem položaju zunaj in o takozvanem »nazadovanju klerikalcev" v deželi. Ker je splošno prepričanje, da je dr. Šusteršič najboljši načelnik, se mu je z navdušenjem izrekla zaupnica. Sprejelo se je potem mnogo nasvetov o reorganizaciji stranke. Razširil se je izvrševalni odbor, ki bode pomagal utrjati posamezne postojanke. Za podpredsednike so bili izvoljeni gg. dr. Evgen Lampe, dr. Vinko Gregorič in prelat Andrej Kalan. S posebno pohvalo so bili sprejeti referati deželnih odbornikov, ki so temeljito dokazali, kako prazno je vse bevskanje liberalcev.
Duhovni iz zakristije ven! Po navadi liberalni listi zadnji čas gonijo duhovne v zakristijo in pravijo, da duhovni nimajo nič opraviti po kmetijskih društvih, hranilnicah, mlekarnah in drugih gospodarskih društvih. Nedavno je pa liberalni tajnik Sancin v Istri govoril na shodu to-le: .Obžalovati moram žalostno okolnost, da se neki stan, in sicer duhovski stan, ogiblje narodnega dela na gospodarskem polju " Te besede je ponatisnil »Dan". Istrski liberalci tedaj duhovne mažejo, ker ne delajo na gospodarskem polju, kranjski liberalci jih pa mažejo, ker delajo na gospodarskem polju. Liberalci so veliki hinavci pred Bogom in pred ljudmi. Vse jim je dobro, samo da jemljejo duhovnom veljavo pri ljudstvu.
Liberalci in nemščina. „Slov. Dom" je v 21. Štv. napadel kandidata S. L. S. Oroslava Brica v Litiji, češ, da ni sposoben za deželnega poslanca, ker zna premalo nemški. Dežela Kranjska je slovenska, v deželni zbornici je razpravni jezik predvsem slovenski, znanje nemščine je sicer dobro, ne pa neobhodno potrebno. Ko nastopajo liberalni kolovodje na .narodnih" shodih, vpijejo proti nemškemu pouku v naših šolah, kakor hitro stopijo z odra, pa se jim pozna, da so vajeni pisati pogodbe z Nemci v nemškem jeziku, zato jim ta brenči vedno po glavi, bolj kakor slovenščina.
Liberalni advokati pri vsaki priliki obešajo na veliki zvon svojo ljubezen do .milega naroda." Kako ljubezen pa imajo ti ljudje do svojega ljudstva, se je slišalo v nedeljo na zborovanju odvetniških in notarskih uradnikov, kjer je povedal tovariš Tavčar, da zahtevajo nekateri advokati od svojih uradnikov, da morajo delati do 8. in celo do 11. ure zvečer, ne da bi zato dobili kako odškodnino. Tudi so odvetniški uradniki tako slabo plačani, da skoro ne morejo živeti.
priloga oGortnlcu" štev. 23 iz 1, 1914
Iz deželnega odbora. Dr. Larnpe sedaj ne uraduje več ob sredah, ampak ob petkih ves dan in ob sobotah od 10. do pol 1, ure popoldne.
Za nafte obmejne brate. V nedeljo dne 14. junija priredita lzobraž. društvo .Kranj" in podružnica .Slov. Straže" v Kranju veselico v korist obmejnim Slovencem. Govoril bode dr. V. Rožič iz Celovca. Pri veselici bo sodeloval društveni orkester z Jesenic. Veselica se bo vršila ob ugodnem vremenu na terasi .Ljudskega doma", ob neugodnem vremenu pa v dvorani. Začetek ob 5 h pop. Natančnejši spored se še objavi. Vabimo vse zavedne prijatelje naših obmejnih bratov iz mesta Kranja in okolice k obilni udeležbi. — Odbor .Izob. društva Kranj" in podružnice .Slov. Straže".
Poroka. Gosp. dr. Beno Sabothv, odvetnik v Kranju, se je oženil z gospico Marijo Slam-bergerjevo, hčerko kranjskega g. notarja Antona Šlambergerja. Poročil ju je včeraj na Bledu sorodnik č. g. P. Feliks Tavčar, frančiškan v Ljubljani.
Znižana voznina. Železniška uprava je po prizadevanju poslanca g. dr. Gregoriča znižala voznino za povratne vozne listke iz Radovljice v Ljubljano za 80 vinarjev. Radovljičant so tega veseli.
Elektrika na Gorenjskem. Drogovi za električni daljnovod že stoje na Bledu in proti Brezjam, Odjemalci za elektriko se pridno oglašajo. Kmalu bo zasvetila. Liberalci so same zavisti že vsi zeleni.
»Gospodarska zveza" v Ljubljani se je obrnila do c. kr. poljedelskega ministrstva s prošnjo, da bi dovolilo znatno podporo za nakup močnih krmil, predvsem oljnatih tropin. Oddajala jih bo .Zveza", ki se nadeja, da bo prošnja ugod no rešena, članom kmečkih zvez po 15 K za 100 kg. — Škoda, da je ta zadeva prišla par mesecev prepozno v tir. Kdor želi dobiti tropine, naj se nemudoma oglasi pri Kmečki zvezi ali gospodarskem društvu svojega okraja
Iz Trsta. Ravnatelj državne železniške direkcije pojde v kratkem v pokoj. Združeni Nemci in Italijani se poganjajo za to, da bi to mesto zasedel Nemec in ne kak Slovan. V tem smislu je govorila deputacija nemškega .Volksrata" pri železniškem ministru baronu Forstnerju. Mesto železniškega ravnatelja je zelo važno, zato bo treba paziti, da tega mesta ne zasede kak nemški nacijonalec.
Svetovni mirovni kongres bo na Dunaju letos od 15.—19. septembra. Predsednik častnega komiteja je grof Berchtold, poleg njega je pa v odboru še brez števila ministrov, vseučiliških profesorjev in drugih visokih glav, ki delajo za svetovni mir.~----------------------------------
Kranjski kulturni svet je sestavljen. Deželni odbor je poslal vanj kot člana poslanca Franca Povšeta in kot namestnika grofa Barbota; c. kr. kmetijska družba kot člana poslanca I. Hlad-nika in kot namestnika ces. svetnika Pirca; poljedelsko ministrstvo kot člana gozdnega mojstra Schadingerja in kot namestnika barona Liech-tenberga.
Pošta okradena je bila na Jezici v noči od ponedeljka na torek. Vlomilci so odprli mizo, v kateri se je nahajala blagajna, in odnesli denar in poštne vrednosti.
Postiljon ponesrečil. Poljanski postiljon Martin Bizjak je vozil pošto iz Gorenje Vasi v Škofjo Loko. Ker je pa bil poštni voz prenapolnjen s potniki, je padel z voza in mu je šio kolo čez glavo. Dobil je pri tem težke poškodbe.
Železniški čuvaj ponesrečen. Čuvaj Matevž Dagarin je bil v nedeljo povožen od vlaka. Šel je po progi med Radovljico in Oto-čami, pa ni slišal prihajajočega vlaka, ki ga je podrl in odtrgal desno roko. Čuvaja so prepeljali v deželno bolnico.
V Zagorju ob Savi je bilo v premogo-kopu podsutih pet rudarjev. Napravili so ljudje hitro 30 m dolg rov in so jih dobili še žive. Dva sta imela zasute noge, trije pa ves život do glave. Del rudnika se je porušil vsled deževja.
Elektrika je ubila v Skednju pri Trstu Ljubljančana Fr. Ceglarja. Kapo je vrgel v zrak, ki je obvisela na žici elektrovoda. Ko je splezal na drog in se dotaknil žice, ki je imela prav močen električni tok, je padel mrtev na tla.
V Karlovcu je hranilnico zadel polom. Imela je precej denarja, vloženega tudi od družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. Denar je izgubljen.
V Ameriko še vedno uhaja precej fantov, ko se jim bliža čas nabora. Agenti jim preskrbijo listine, da lahko uidejo čez mejo. Vlada sicer pravi, da se briga za življenjske interese vojne
moči. Ljudem se pa zdi, da se vlada za te interese briga malo, za druge prav nič. Sama ne ve, kako bi ustrezala tistim, ki hočejo iti čez morje. Če le kdo reče pri oblastvu, da se izseljuje iz gospodarske potrebe, mu oblastvo po danih predpisih mora iti na roko z največjo naklonjenostjo. Z največjo strogostjo se pa pazi na to, da ne bi kdo strehe in vodnjaka popravljal brez stre-harja in vodnjakarja.
Splošna zveza kmetijskih zadrug na
Dunaju je štela koncem 1. 1913. 29 zvez, ki imajo 8655 včlanjenih zadrug. Med zvezami so tudi 3 slovenske zveze.
Razbremenitev sodnij. Avstrijske sodnije tožijo, da imajo preveč dela. L. 1912. je bilo pri okrajnih sodnijah 2,290 449 tožb, 1,228.012 ekse-kucij in 1834 konkurzov Pomnožilo se je tudi delo sodnikom pri deželnih sodnijah in pri najvišjem sodnem dvoru. Zato se je z novo na-redbo, ki je dne 3. t. m. dobila cesarjevo poti jenje, preuredilo in za sodnije olajšalo postopanje v civilno pravnih zadevah. Pri okrajnih sodnijah se bo bolj preprosto uredilo opominje-valno postopanje. Pri sodnih dvorih bo v pravdah do 2503 K zadostoval en sodnik, pri višjih deželnih sodiščih bodo v teh zadevah le trije sodniki, ko jih je bilo dozdaj po pet, in pri najvišjem sodišču, ako se v pritožbi ne -gre za več kakor 1000 kron in sta prvi dve instanci jednako razsodili, pritožba oz. revizija sploh ne bo dovoljena.
Pozor peki in trgovci l Dne 15. junija t. 1. dopoldne ob 8 7» uri se bo prodala pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici v Lescah ležeča hiša, ki je zelo pripravna za kakega peka ali manjšega trgovca. Najmanjši ponudek iznaša le 4277 K 50 h.
RAZNOTEROSTI.
Železniška nesreča. V Vinkovcih sta trčila dva tovorna vlaka. Vozovi so se razbili in ceni se škoda na 300.000 kron.
Vlak skočil s tira. Pri postaji Holbukan na Češkem je skočil s tira brzovlak. Ranjenih je bilo 40 oseb.
Zadružna železnica se je ustanovila blizu Pariza. Vozi pa samo kmetijske pridelke. Dolga je 7700 metrov in veže tri vasi s štirimi postajami.
Obsojeni socijalisti. V Varšavi na Ruskem je bilo obsojenih 68 socijalistov - Poljakov v večletno ječo, oziroma v izgon v Sibirijo.
Grozna nesreča na vodi. Pretekli petek se je dogodila na reki sv. Lovrenca v Kanadi (angleški del Severne Amerike) grozna nesreča. Po ti reki vozijo veliki parniki kakor po morju. Okrog 2. ure zjutraj pa sta vsled megle trčila skupaj dva parnika. Pri tem je bil parnik .Empress of Ireland", ki je vozil 1387 potnikov in mornarjev, tako poškodovan, da se je v desetih minutah potopil. Parnik je bil ravno na sredi presekan. Ko je vdrla voda do kotlov, so ti eksplodirali, kar je potapljanje še pospešilo. Potniki so spali, kar je povzročilo še večjo nesrečo. Ljudje so drli k rešilnim čolnom, a se je parnik prenaglo potapljal, zato se je le malo ljudi rešilo v čolne. Kakor je naznanila družba, katere last je bil potopljeni parnik, je utonilo 1032 ljudi j, rešilo se jih le 355. Ta katastrofa je ena največjih v sedanjem času. Ko se je 1.1912. po-topM s Titanic", so utonili 1503 ljudje. Sedaj potopljeni parnik je bil vreden 8 milijonov mark in je vozii za 3 milijone blaga.
Izumitelj električnih žarnic. Sir Wiliam Swann je umrl v Londonu v starosti 87 let.
Stari ljudje. Z ljudmi, ki dožive visoko starost, se najbolj ponaša Bolgarija. Tam je 3883 oseb, ki so stare nad 100 let. V Bolgariji pride en stoletnik na tisoč prebivalcev. Za Bolgarijo ima največ stoletnikov Rumunija, in sicer 1074, Srbija 573, Španija 410, Italija 198, Avstrija 183, Francija 113, Anglija 92, Rusija 89, Norveška 23, Švedija 10, Belgija 5 in Danska 2. Noben stoletnik pa ne živi v Švici.
Ženska republika. V Severni Ameriki blizu mesta St. Louis se nahaja .University City, ženska republika, ki šteje 100.000 državljank. Vsa uradniška mesta so v rokah žensk, tako tudi vsa obrt, trgovina itd. Moških v ti republiki sploh ni.
Godovi prih. tedna. Nedelja (7.) sv. Trojica; ponedeljek (8.) sv. Medard; torek (9.) sv. Primož in Felicijan; sreda (10.) Marjeta; četrtek (11.) sv. R. T.; petek (12.) sv. Janez Fak; sobota (13.) sv. Anton Pad.
NOVEJŠE VESTI.
Dunaj« 4. junija. Pogajanja na Češkem so
se razbila in zato bo t cžko sklican državni zbor. Danes so tu imeli sestanek krščansko socijalni poslanci, ki so zahtevali, da naj začneta delati državni zbor in češki deželni zbor.
Praga, 4. junija. Namesto dr. Švihe je bil danes pri ožji volit vi izvoljen za državnega poslanca narodni socijalec Josip Netolicky s 4411. glasovi; socijalni demokrat Krejči je dobil 4075 glasov.
Drač, 4. junija. Vstaši so izjavili posredovalni komisiji, da zahtevajo kneza, ki bo Moha-medan ali pa kak turški poglavar. Knez je vsta-šem zagrozil, da jih bo s silo razorožil. Došla avstrijska mornarica je dvignila knezu pogum. Sicer je pa v Draču grozen nered, knez je brez veljave.
■MNHIIIIIVIIIIIIIIIHIIIIHIII
Vizitnice, kuverte, pisemske papirje, računske zaključke ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje najličneje In ceno TISKARNA „TISK. DRUŠTVA" V KRANJU
Na tedenski semenj v Kranju dne 2. junija je bilo prignanih:
domače govedi    107 •• za pitane vole    ....  88 v
bosenske    ,    .  — « zs srednje pitane vole 80-84 ,
hrvaške     .    ,  — * za nepitane vole .  .   74—76 ,
telet.....15 £ za teleta......102 K
domačih prašičev 420 m za pitane prašiče  .  .  .   1*12 .
hrvaških     ,   .  — jjp za prašiče za rejo .  .  .   2*30 ,
domačih koz    .   — za bosensko goved .  ,a 0*— .
domačih ovac      39 n za domače ovce  ...  0-— .
Za 100 kg:
pšenice.....26 — K detelja.....l-50 K
rži......23.— , seno......7'— ,
ječmen..... 20*— , pšenična moka .  kg 0-46 ,
oves......18 — . kaša...... 032 ,
koruza..... 20— , ješprenj   .  ,  .   . 028 .
ajda......26— , maslo..... 280 .
proso.....20-— , jajce......0.06 .
krompir   .... 6-- . drva (trda) (klaftra)    18'— ,
fižol (rdeč)   .  .  . 30 — . drva (mehka)   .   .   10 — ,
koks...... 34*— .
Proti razširjenju bolezni na umu!
Duševne bolezni je prištevati med najtežje muke človeštva. Sreča celih rodbin je vsled duševne bolezni le enega člana težko .prizadeta ali celo popolnoma uničena. Deželnim upravam pa naraščajo vsled tega leto za letom večja bremena, katera je treba z davščinami pokrivati. Dežela Kranjska je imela v letih 1908 do 1912 1,239.853 K 21 h stroškov za umobolne. Naraščanje števila umobolnih je sicer tudi deloma utemeljeno v naraščanju prebivalstva, veliko bolj pa v novodobnih spremenjenih družabnih razmerah. V letu 1880. je bilo v vseh avstrijskih deželnih blaznicah oskrbovanih skupno 5974 bolnikov, v letu 1911. pa 24.472. Na Kranjskem je v deželnih zavodih koncem leta 1880. ostalo 75 umobolnih, koncem leta 1913. pa 241. Če primerjamo leto 1880. in 1913., je dejanski prirastek za 328% večji.
Sedaj so vsi kranjski deželni zavodi, kamer se sprejema umobolne, tako prenapolnjeni, da se z zgradbo nove blaznice ne bo dalo več od* lašati, ne glede na to, da bodo še vedno nedo-stajala oskrbovališča za epileptike in alkoholike.
Napram tako ogromnim izdatkom in vedno žalostnejšim razmeram je potrebno napeti vse sile, da se prepreči nadaljno naraščanje bolezni na umu. Treba je poznati vzroke. Po soglasnem mnenju vseh zdravnikov-strokovnjakov so med vzroki duševnih bolezni najvažnejši:
1. Podedovan je,
2. alkoholizem,
3. sifilis.
Boj zoper sovražnika je mogoč, in z resnim delom bi se dalo mnogo nesreče odvrniti.
1. P o ded o vanje. Živčne in duševne bolezni staršev ali le enega izmed roditeljev povzročijo lahko pri otrocih telesne in duševne hibe, ustvarijo v njih nagnenje k raznim nerednostim
V zavodih za pljučna zdravljenja.
Med tem v Davosu J*rosi.Meranu,Arkii trd
kol dobro obneslo sredstvo V Stalni rab! S&filll Ttoch«'* slaj&a lu odstranjuje obolelosti sopil v primeroma kratkem času.
SIROI^IM^Rodhte'
3e jako slasten, fek prouseročuloČ lu aelo ugodno na splošni po curek.
I,
Hvimi zavoj s K. V.- 3« dobi v vseh lekarnah.
učinkuje
živčno duševnega življenja in bolestnim napadom, iz katerih se pozneje, dostikrat tudi brez posebnega zunanjega povoda, razvije popolna duševna bolezen, Z dobrim svetom je osebam, ki hočejo stopiti v zakonsko zvezo, mogoče veliko koristiti, ne da bi se preveč omejila njih osebna prostost. Osebe, ki imajo božjastne napade, ki so očividno slaboumne in duševno bolne, ne bi smele sklepati zakonov, ker je nevarnost, da se njih položaj podeduje na otroke, zelo velika. Ponekod pa smatrajo ženitev celo za zdravilo takim osebam. Kolika zmota I Njih zdravstveno stanje se bo v onem stanu rajši poslabšalo nego zboljšalo; ženske, ki so bile prej le lahko duševno bolne, v materinstvu dostikrat popolnoma zblazne.
2. Zloraba alkohola. Trajno nezmerno uživanje opojnih pijač škoduje z zastrupljenjem ne samo telesnemu, ampak tudi duševnemu zdravju. Pri mnogih osebah pa škoduje alkohol tudi v malih merah užtvan, tako, da tudi tako-zvani zmerni pivci niso vselej brez nevarnosti. Vsi pivci so izpostavljeni nevarnosti, da ali na-naglo zblazne (blaznost pijancev) ali pa počasi na umu opešajo (izguba spomina, oslabljenje volje, razuma, spridenje značaja, počasi se pojavljajoča bebavost). Posebno usodepolno, pa še malo znano je dejstvo, da se pijančevanje in strast do pitja ne samo na otroke prenaša, ampak da se zarod še na drug način oškoduje. Ne redko so otroci pivcev telesno slabotni in duševno malo vredni; najbolj v nevarnosti so otroci staršev, ki so pijanci. Pri mnogih bebcih in urno-bolnih je edini vzrok njih trpljenja, ki se ga sploh ne more misliti, pitje staršev. Zato je pa lahko mogoče razširjanje duševnih bolezni zajeziti. Vsakdo mora vedeti, kako škodljivo je trajno in nezmerno pitje roditeljev prihodnjemu naraščaju. Z vsemi sredstvi naj se pobija alkoholizem in zoper že-nitve notoričnih nepoboljšljivih pivcev bi se moralo prav tako nastopiti, kakor pri božjastnikih in umobolnih. Takemu možu ne bi smel nikdo dati svoje hčere za ženo.
3. Enako strupeno kakor zloraba alkohola vpliva tudi telo okužujoča sifilis, najhujša izmed spolnih bolezni. Tudi vsled nje se gostokrat razvijejo bolezni živcev in možganov, ako ni bil bolnik temeljito ozdravljen in ako nezmerno in razuzdano živi ali je izpostavljen težkim naporom, telesnim ali duševnim. V danem slučaju to bolezen z gotovostjo spoznati more le zdravnik. Vsakdo, ki sluti, da je okužen, se mora takoj podvreči zdravniškemu zdravljenju in mora dolgo časa ostati v opazovanju. Pogubno je rabiti razna po časopisju priporočana tajna zdravila ali se morda zaupati raznim mazačem (zlasti pismeno).
Soprog, ki trpi vsled te bolezni neozdravljen, jo prenese lahko na svojo ženo in postavi tako v nevarnost zdravje otrok. Otroci takih staršev imajo po navadi le slabo življenjsko silo v sebi in se pojavijo pri njih pogosto telesne in duševne bolezni. Tudi takim ne bi kazalo drugače sklepati zakonov, kakor če zdravnik po trajnem opazovanju da dovoljenje.
V teh vrsticah navedeni vzroki igrajo pri postanku bolezni na umu najvažnejšo vlogo. Dolžnost vsakogar je, da se v svojem delokrogu zoper nje bori. Poleg tega se priporoča tudi pametno gojiti telesno in duševno zdravje, kakor uči zdravstvo. Zlasti naj se pazi na zmernost v pijači ali, kar je najbolje, popolno vzdržnost, pravilno razdelitev dnevnega dela, tako, da sledi delu vedno tudi primerni počitek, dovolj spanja, redna, vestno izvrševana dnevna opravila, dovolj gibanja pod milim nebom, nedeljski počitek.
Tam, kjer so se pokazala sumljiva znamenja duševne izpremembe, zlasti pri mladih ljudeh, naj se opušča vsako brezplodno prikrivanje, marveč naj se popraša za svet skušenega zdravnika. Po njegovih navodilih, ifiisti pri izvolitvi poklica in s primernim ravnanjem, se more posrečiti, razvoj duševne bolezni preprečiti ali jo vsaj olajšati. Ako je po zdravnikovem nasvetu potrebno bolnika oddati v umobolnico, naj se ne zamuja pravega časa vsled krivih nazorov in predsodkov. Bolniki, ki se jih prepozno izroči oskrbovanju v zato namenjenih zavodih, so težko ozdravljivi. i '
Deželni odbor kranjski razpošilja to spomenico v smislu okrožnice, i katero so prejele deželne uprave od zveze psihiatrov, s prošnjo, da bi vsi poklicani faktorji po možnosti v svojem delokrogu skušali ljudstvo poučiti o postanku duševnih bolezni.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 29. aprila 1914.
Za deželnega glavarja: Dr. Zaje.
Steckenpferd lilijno-mlečno milo
od Bergmann & Co., Tetschen ob Elbl
je čedalje bolj priljubljeno in razširjeno radi priznanega vpliva proti pegam in dokazane nedosegljive vrednosti z ozirom na negovanje kože in telesne lepote.
Tisoči priznalnih pisem. Mnogoštevilna odlikovanja! Pazite pri nakupu Izrecno na znamko »Steckenpferd*1 in na celi naslov. Cena 80 vin. v lekarnah, arogerijah in parfumerijali itd. Istotako priporočila vredno je tudi Bergmanovo lilijno mazilo „Manerau za ohranitev lepih in nežnih ženskih rok. Cena 70 v za tubo.
IV. Promet z nepremičninami:
Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V. Tehnično-komerc. zadeve:
Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni.
VI. Strokovni nasveti v vseh nave
denih zadevah.
Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 129 52—33
SOBH
se odda v najem  s hišno opravo, ali brez oprave, prijazni razgled pri Savi. služi tudi lahko za letoviščarje.
P« BablC9 pod mestom hiš. št 8.
V najem 5« odda ttiSa
pod in pol orala vrta, zasaje-
Ji ROZUMUli  Kl*3JDJi neSa 3 sadnim drevjem, blizu
cerkve v Šenčurju za dobo 5 let. Cena po dogovoru pri
matiji Vidmar,
PISARNA
urejevanje splošnih, gospodarskih zadev
I. Denarni promet: I z poslovanje po-
sojil v vseh oblikah. — Prevzem kapi-talij in njih pupllarnovarno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov.
II. Informacijske zadeve: Izdaja
trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
III. Izterjevanje terjatev: izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — In-kaso menic.
v Šenčurju št. 99.
Pozor! Gostilničarji in Koazttmcnti!
Zajamčeno pristen štajerski :: JABOLČNI IN IN HRUŠEVI MOŠT :: iz dobroznanega stanj-skega kraja, krepilen in močan, razpošilja proti povzetju od lOOlitr. naprej G. MITTERBERGER, poštni predal 11 v Wetzelsdorfu pri Gradcu, žel. postaja Gradec. CENE: Prvovrstni jabolčnik za 100 litrov od 20-22 K, prvovrstni hruševec za 100 litr. 17—20K. Posoda se vzame v račun, ako se jo pošlje nazaj.
2)r.J$eno Sabothy Jnka S/amberger
poročena
na £Iedu, dne 4. Junija /9/4.
Jrfesfo vsakega drugega obvesti/a.
a
b a
a
h b
B
Deželni dvorec
Zmožne solidne potnike
za prodajo poljedelskih strojev in motorjev se išče. Ponudbe pod .Maschlne' sprejme anončna ekspedicija Edvard Braun, Dunaj I. Rotenturmstrasse 9.
a a a a a a a a a a a a a
Uho«* Gosposka ulica.
a a a a a a a
aaaaaaaaaaaaaaaa hhhhhhbbhhhhhhhh
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 In pol Odstotka,
vloge v tekočem računu od dneva vloge do dneva dviga. Zalaga va-dije in kavcije za podjetnike in obrtnike. Daje posojila proti vknjižbi in na amortizacijo. — Priporoča v nakup svoje pupilarno-varne
*g 11 Ol
zastavne liste in komunalne zadolžnice, kosi po 100, 200, 1000, 2000 in 10.000 kron. — Za vse posle Kranjske deželne banke in za njene vrednostne papirje jamči dežela Kranjska.
a a a a
a a
a a a a a a a
r