39
sam košek. Pomembna je tudi ekološka razlika, saj ta vrsta škržolice uspeva na zelo zakisanih, 
z apnencem revnih tleh. Na takšnem rastišču, ki je verjetno posledica lokalno neapnenčaste 
kamninske podlage, sva nanjo naletela na Korošici.
Pri pregledu poznavanja razširjenosti vrste v Sloveniji se je izkazalo, da je bila alpska 
škržolica doslej znana samo iz Julijskih Alp (Wr a b e r 2007), pa še tam je redka, znana le iz dveh 
kvadrantov (Jo g a n & al. 2001). V kvadrantu 9547/4 je znana iz Mangarta, v kvadrantu 9548/4 
pa iz Kriških podov (oboje dokumentirano s herbarijskimi primerki v herbariju LJU).
V Furlaniji- Julijski krajini (Po l d i n i 2002) in Avstriji je precej pogostejša, v slednji zlasti 
v Centralnih Alpah, raztreseno pa tudi drugje v subalpinskem in alpinskem pasu (f i S c h e r 
1994). V delu Kamniških Alp in Karavank, ki segajo na ozemlje Avstrije, še ni bila najdena 
(ha r t l & al. 1992). Tukaj navedeno nahajališče je tako prvo znano za Kamniške Alpe. 
Glede na maloštevilne populacije te vrste z malim številom primerkov v le treh kvadrantih 
(srednjeevropskega florističnega kartiranja) v Sloveniji, predlagamo uvrstitev alpske škržolice 
v kategorijo redkih vrst (R) v Rdeči seznam praprotnic in semenk Slovenije.
Literatura
F i s c h e r , M. a. (ed.), 1994: Exkursionsflora von Österreich. Verlag Eugen Ulmer, Wien.
ha r t l , h., g. K n i e l y , g. h. l e u t e , h. n i K l F e l d & M. P e r K o , 1992: Verbreitungsatlas der Farn- 
und Blütenpflanzen Kärntens. Naturwisenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt.
Jo g a n , n. (ed.), t. Ba č i č , B. Fr a J M a n , i. le s K o v a r , d. na g l i č , a. Po d o B n i K , B. ro z M a n , 
s. st r g u l c K r a J š e K & B. t r č a K , 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za 
kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp.
Po l d i n i , L., 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. 
Regione FVG, Az. Parchi e Foreste Reg. Università degli Studi di Treste.
W r a B e r , t., 2007: Hieracium. In: Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, 
B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. 
Eler & B. Surina: Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška 
založba Slovenije, Ljubljana. pp. 707-716.
bo ž o Fr a j M a n & Pe t e r sc h ö n s w e t t e r
85. Orobanche hederae Duby
Prvo nahajališče redke vrste (R) izven submediteranskega fitogeografskega 
območja (SM) v Sloveniji.
First locality of a rare species (R) outside of the submediterranean 
phytogeographic region (SM) in Slovenia.
9856/3 Slovenija: Štajerska, Zasavje, pri Mitovškem slapu zahodno od vasi Škofja Riža 
JV od Trbovelj [15°1‘49‘‘ E 46°7‘12‘‘ N]; 300 m, zajeda na bršljanu (Hedera helix). Leg.: B. 
Frajman & P. Schönswetter, 01.11.2006 (LJU).
Hladnikia 20: 27-40 (2007)

40
Bršljanov pojalnik je submediteransko-mediteransko-subatlantska vrsta, razširjena od 
Irske in Iberskega polotoka na zahodu, do Kavkaza in Irana na vzhodu, vendar ni nikjer 
zelo pogost (Kr e u t z 1995). V soseščini Slovenije je poznan iz Avstrije, kjer uspeva le na 
skrajnem zahodu države, naturaliziran pa je tudi v Botaničnem vrtu Univerze na Dunaju 
(F i s c h e r & al. 2005). V Avstriji velja za izredno ogroženo vrsto, ki ji grozi izumrtje (n i K l F e l d 
& sc h r a t t –eh r e n d o r F e r 1999). V Italiji je splošno razširjen (Pi g n a t t i 1982), tudi v bližnji 
soseščini tik čez mejo (Po l d i n i 2002). Na Hrvaškem je bršljanov pojalnik znan iz Dalmacije 
(ni K o l i ć 2007). Na Madžarskem je znan iz okolice Blatnega jezera (Si M o n 2000).
j o g a n s sodelavci (2001) navaja bršljanov pojalnik le za tri kvadrante v SM, pa tudi 
s t r g u l c K r a J š e K (2007) kot edino območje razširjenosti navaja SM. Med obiskom nahajališča 
Veselskyjevega slanozorja (Heliosperma veselskyi) pri Mitovškem slapu pri Trbovljah, sva 
na gozdnem pobočju naletela na številne primerke pojalnika. Po natančnejšem pregledu sva 
ugotovila, da gre za vrsto Orobanche hederae, torej gre za prvo znano nahajališče izven SM. 
Morda je vrsta bolj razširjena, vendar sta kratko obdobje cvetenja pojalnikov ter razmeroma 
težavno prepoznavanje in določanje vzroka za pomanjkljivo poznavanje razširjenosti te in 
ostalih vrst pojalnikov pri nas.
Literatura
F i s c h e r M. a., W. ad l e r & K. os W a l d , 2005: Exkursionsflora von Österreich, Liechtenstein 
und Südtirol. Land Oberösterreich, Biologiezentrum der OÖ Landesmuseen, Linz.
Jo g a n , n. (ed.), t. Ba č i č , B. Fr a J M a n , i. le s K o v a r , d. na g l i č , a. Po d o B n i K , B. ro z M a n , 
s. st r g u l c K r a J š e K & B. t r č a K , 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za 
kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju.
K r e u t z , c. a. J., 1995: Orobanche. Die Sommerwurzarten Europas. The European 
broomrape species. Band 1: Mittel- und Nordeuropa. Volume 1: Central and Northern 
Europe. Sichting Natuurpublikaties Limburg, Maastricht.
n i K l F e l d , h. & l. sc h r a t t –eh r e n d o r F e r , 1999: Rote Liste gefährdeter Farn– und 
Blütenpflanzen (Pteridophyta und Spermatophyta) Österreichs. 2. Fassung. p. 33–130. 
In: Niklfeld, H. (Ed.): Rote Listen gefährdeter Pflanzen Österreichs, 2nd edition. Grüne 
Reihe Bundesmin. Umwelt Jugend Familie (Wien) 10.
ni K o l i ć , t. (ed.), 2007: Flora Croatica baza podataka. On-Line (http://hirc.botanic.hr/fcd). 
Botanički zavod, Prirodoslovno-matematički fakultet, Sveučilište u Zagrebu.
P i g n a t t i , s., 1982: Flora d‘Italia II. Edagricole, Bologna.
Po l d i n i , L., 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari ne Friuli Venezia Giulia. 
Regioni Autonoma Friuli Venezia Gulia & Università degli Studi di Trieste, Udine.
Si M o n , T., 2000: A Magyarországi edényes flóra határozója. Nemzeti tankönyvkiadó, 
Budapest.
s t r g u l c K r a J š e K , S., 2007: Orobanchaceae. In: Ma r t i n č i č a., t . W r a B e r , n. Jo g a n , a. 
P o d o B n i K , B. t u r K , B. v r e š , v. ra v n i K , B. Fr a J M a n , s. st r g u l c K r a J š e K , B. t r č a K , t. 
B a č i č , M. a. Fi s c h e r , K. el e r & B. s u r i n a : Mala flora Slovenije: ključ za določanje 
praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 573-578.
bo ž o Fr a j M a n & Pe t e r sc h ö n s w e t t e r
Notulae ad floram Sloveniae