teto XLVIII - št. 63 - CENA 105 SIT GLAS Kranj, petek, 11. avgusta 1995 Nezaupnica vodji strokovne službe kranjske Športne zveze Bazen in dvorana brez elektrike , Od torka naprej je kranjska Športna zveza brez strokovnega vodje, v sredo pa so zaradi neplačanih računov odklopili elektnko v sicer trenutno zaprtem pokritem olimpijskem bazenu in prav tako trenutno Še zaprti Športni dvorani na Planini. Šesti trideset zaposlenih (trenerji, vzdrževalci, strokovni delavci..,.} še ne ve, aH bodo ta mesec sploh dobili plače, še bolj pa jih skrbi nadaljnja usoda, zato upajo, da bodo pod vodstvom tričlanskega odbora Čimprej stekli pogovori z vsemi, ki jim ni vseeno za razvoj Športa v nekdaj najbolj športni občini v Sloveniji. Več v Stotinki na 37. strani • V.S. Gorenjska^ Banka _ _W__ d.d. Kranj Banka d posluhom stran 17 v Miha Naglic Čez Blegoš in okoli njega, po freisinških poteh Voda je zalivala kleti Kranj, 11. avgusta - V sredo popoldne se je nad Kranjem in okolico zlilo. Močan det, ponekod je vmes gj vzorec padala tudi drobna toča, kakšne ogromne »kode na srečo ni povzročil, meteorna voda pa je zalila nek9J kleti in nanašala pesek na ceste. Naš posnetek je * Šenčurja, kjer so spet potrebovali pomoč gasilcev prebivalci Mačkovega naselja. Voda zalila klet hiše s /'Vilko 29. Težava je v tem, da ne gre le za meteorno °do, ampak izliv iz kanalizacijskega omrežja. Le-ta J'°° nalivih že večkrat onesnažil del naselja, zato m'neva potrpežljivost tako prebivalce kot gasilce. Žal nit!' niso naili Posluna z° rešitev njihovih težav v kranjski stanovanjski zadrugi, ki je vodila *jodn/o na tem območju, niti v domači krajevni stupnosti. Morda bo le drugače, če bo problem prišel "« dnevni red občinskega sveta v Šenčurju. • S. Saje So toplice gorenjski manjvrednostni kompleks? Nikakor! Gorenjci imamo svoje toplice Če že nimamo zdravilišč z vodo toplega izvira, imamo veliko neizrabljenih toplih izvirov ali vrelcev in še več toplic na vrtičkih. Kranj - Če pogledamo v Slovar slovenskega knjižnega jezika, ugotovimo, da ima beseda "toplica" ali "toplice" vsaj trojni pomen. Toplice so zdravilišče z vodo toplega izvira oz. vrelca, toplica pomeni topli izvir ali vrelec, in nenazadnje: toplice so (v zastareli rabi) tudi izraz za tople grede. In ko upoštevamo vse to, lahko brez bojazni zapišemo, da smo na Gorenjskem s toplicami izjemno bogati. Če že nimamo zdravilišč, kakršna so, denimo, Čateške, Dolenjske, Moravske, Medijske in njim podobne toplice, imamo lepo število toplic -toplih izvirov ali vrelcev in domala na vsaki ohišnici bolj ali manj velike tople grede ali toplice. No, ja! Gorenjci imamo še ene toplice. Toplice, o katerih tako (manjvrednostno) govorijo samo zdravi, prepričani, da zdravniške "topline" teh "toplic" nikdar in nikoli ne bodo potrebovali tudi sami. Tokrat smo na sedmi, enajsti in dvanajsti strani časopisa poskušali odgovoriti, ali na Gorenjskem lahko govorimo o toplicah in ali se s temi toplicami lahko tudi pobaha-mo pred drugimi. Če je odgovor na prvo vprašanje gritrdilen (toplice imamo na ledu, v Tuhinjski dolini, na Jezerskem, na besniškem območju v Poljanski dolini, v okolici Cerknega, domnevno tudi v Gozd Martuljku...), je na drugo vprašanje odgovor in le ponekod se ob "topli nikalen. Večina toplic je še vodi" že razvijajo turistične in neraziskanih ali neizrabljenih druge dejavnosti. • CZ. Kranj bo deset dni sejemsko mesto v Cez dan trgovina, zvečer dobra zabava Gorenjski sejem bo danes ob 10. uri odpri minister za ekonomske odnose s tujino Janko Deželak* Kranj, 11. avgusta - Ob 10. uri se bodo odprla vrata največje gorenjske trgovine na Gorenjskem sejmu v Kranju. Vec kot šest sto raz-stavljalcev na letošnjem 45. mednarodnem Gorenjskem sejmu je tudi letos poskrbelo, da bo obiskovalcem po sejemskih cenah oziroma ugodnih nakupih izpolnjena vsaka želja. Zvečer pa bo sejemski prostor največje gorenjsko zabavišče, saj bo deset dni vsak večer pozno v noč skrbel za poletno in za marsikoga dopustniško razpoloženje drug ansambel. Sejem bo odprl minister za ekonomske odnose s tujino Janko Deželak. Na sejmu, kjer sta vstopnina in parkirnina enaka lanski, bo velika izbira različne kmetijske in gozdarske mehanizacije, gradbenih materialov za gradnjo, vključno z montažnimi nišami, blaga za široko potrošnjo, različnih strojev, aparatov, bele tehnike, prehrambenih izdelkov, različne opreme in materialov, skratka domala vse: od solate do avtomobila. Vse razstavljeno oziroma kar bodo obiskovalci ^mobitel ~ * NOVE, NIŽJE CENE videli, bo tudi naprodaj. Takšno je tudi letošnje geslo prireditelja in razstavljalcev. Na sejmu, ki bo trajal do nedelje, 20. avgusta, bo vsak večer nastopil tudi drug zabavni ansambel. Za obisk in večerno zabavo ter poletno ohladitev na sejmu pa ne bo vstopnine. Pa tudi gostinska ponudba, napovedujejo, bo sejemska. Različna presenečenja za obiskovalce bodo na sejmu Rripravili posamezni razstav-alci. Med njimi je tudi Gorenjski glas. Oglasite se na našem razstavnem prostoru pri vhodu na sejem. Med sejmom bo izhajal tudi Sejemski Gorenjski glas. Več o sejmu pa 19. do vključno 30. strani v današnjem Gorenjskem glasu. * A. Žalar 45. GORENJSKI SEJEM KRANJ 11.- 20. AVGUST '95 NA VEČERNI ZABAVNI PROGRAM od 19. ure dalje JE VSTOP PROST ODPRODAJA •"^stavljenih eksponatov °[y 5lcm TTX , 48.999 S**^ 2 glavi V*m 39.999 "'A stolp, 2x60 VV rpD,daJ|insko j&«rj 75.999 Irpfta. In Murttvr do" . kMrtfrra l. M000Kr.nl IKOM IIKV.JHIU »I > .k. !.'.«....,»( 1 ■..»" IV*« >.<.*, od I do I i«. nMlNALNlSKl KLUB 486/66 že od 119.151,00 SIT ali 6.506,00 SIT mesečno! P r R O L UGODNO! KURILNO OLJE PO NIŽJIH CENAH t NAROČILA: skladišče Medvode tel.: 061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.: 064/715-242 cd O O ca O O ca O O E ■ i <-T c v> m " «3 Z. * £ N .£ c > © 2 -S w o N C C 1-1 i ši a) c Eha TJ O E °E »Ii. o ■* ? E° a "ITtj c o c w S E J? o> aJ a> fiji -5 =>;s 9 Z j* O -o N O * &:z 0) TJ 5> ^ n c q, cm ■ - nt. g-g c a o-o JZ Jo JP "° S <»xj- tsij^Lro® Q-c 0>^ c m ran c ™ offlOo.?,c>oi CLj^ n a. c 9 ™ ^ to 3 >w o 3 m tj E D nt-« J?XI 2^ " W._ O « oXJ J? C N > -Q > > o raao Avtoceste po obrobjih dolin Ljubljana, 10. avgusta - Slovensko ekološko gibanje se zavzema za odgovorno gradnjo avtocest in opozarja, da se mora več tovora s cest preseliti na železnico. Slovensko ekološko gibanje je minulo 50-letnico, odkar je bila nad Hirošimo odvržena prva atomska bomba, pripravilo vrsto dejavnosti in med drugim ustanovilo mednarodni projekt Jedrska zima, s katerim se bo intenzivno ukvarjalo do konca letošnjega leta. Slovensko ekološko gibanje, ki sodeluje pri vseh naporih za mirno sožitje, kot so zaprtje jedrske elektrarne Krško, ustavitev jedrskih poskusov na Moruroi, preprečevanje jedrskih katastrof, kot je černobilska, je Ministrstvu za okolje in prostor poslalo do pismo, v katerem poziva na odgovornost pri gradnji slovenskih avtocest. V Slovenskem ekološkem gibanju pravijo: Gradnja slovenskega avtocestnega omrežja še vedno poteka v znamenju naglice in po načelu, da je pomembna sedanja nizka cena gradnje, niso pa pomembne dolgoročne posledice, ki bodo še kako drage. Nesprejemljiva je praksa pridobivanja gradbenih dovoljenj po fazah, saj se v praksi pokazalo, da je treba upoštevati dejstvo, da je do nekega kraja avtocesta že zgrajena, čeprav bi lahko našli boljšo rešitev. Tako seveda ni možnosti, da bi traso zapeljali v drugo smer. Stara napaka je tako vzrok, da naredimo novo. Odnos med potrebami avtocest za tranzit in za domače potrebe je nedorečen. Tranzit ima preveliko težo in to postavlja Slovenijo že kar v ponižujoč položaj. Gradnja avtocest poteka mimo jasnih izraženih zahtev več kot dve tretjini poslancev državnega zbora, da naj avtoceste potekajo po obrobjih dolin. Zakonodaja je na razpotju in v državnih uradih in v vladi spretno izkoriščajo prejšnje predpise. Kmalu se bo kot napaka pokazala gradnja avtoceste po Savinjski dolini in mimo Domžal. Poslali smo že nekaj predlogov... Ponavljamo tudi zahtevo, do katere so bili načrtovalci brezbrižni še to pomlad, namreč: treba je uskladiti načrte avtocest in železnic zaradi edine možne izbire: čimveč tovora s cest na železnice. Določiti je treba tudi ustrezno število nakladalno razkladalnih postaj, jim določiti lokacije in jih čimprej zgraditi.. Vse prepočasi se pripravljajo načrti za cestne povezave za slovenske potrebe - tudi ni razprav o povezavi avtoceste Ljubljana - Kranj. Ljubljanska obvoznica ni prava rešitev! • D.S. Za javna dela 352 milijonov tolarjev bilo v Ljubljana, 10. avgusta - Po podatkih odbora za izbor javnih del je na razpis programov javnih del v Sloveniji za letos do konca junija prispelo - odbor pa jih je tudi potrdil - 829 programov javnih del iz 109 slovenskih občin. V javnih delih je zaposlenih okoli 4.800 ljudi, lani ob enakem času pa je bilo sprejetih 588 programov javnih del za 3.700 udeležencev. Večino sprejetih programov javnih del so v občinah začeli uresničevati v predvidenem obsegu, nekatere pa bodo v drugi polovici leta. Za javna dela je prvih šestih mesecih porabi jenih 352 milijonov tolarjev, država pa letos za javna dela namenja 920 milijonov tolarjev. V ta obseg del in sredstev so vključena tudi javna dela, ki se opravljajajo v zbirnih begunskih centrih, kjer je zaposlenih z delom za begunce skupaj okoli 200 ljudi. Pri izbiri programov javnih del so imela prednost tista javna dela, ki so bila namenjena brezposelnim osebam z najdaljšo čakalno dobo za zaposlitev in starejšim delavcem. • D.S. Obisk generalnega sekretarja Rdečega križa Vsak teden ena srečna družina več Vibroser za Jerneja Kranj, 11, avgusta - Vibroser je izredno učinkovit masalni aparat, ki ga uredništvo Gorenjskega glasa vsak teden podarja druimi, ki stanuje na izirebanem naslovu. Tokrat je Ireb določil Doslovce 8 in v torek zjutraj nas je poklical gospod Jernej Grad. ki v Žirovnici na tem naslovu stanuj r. Povedal nam je, da je naročnik Gorenjskega glasa le zelo dolgo, vendar pa mu je za nagradno igro in za objavljeni naslov povedal sosedov fant. Tako se je gospod Jernej napotil v najblilnjo trgovino, kjer prodajajo Gorenjski glas, in naš časopis kar še dodatno kupil, da se je čimprej na lastne oči prepričal, da je to res. In bilo je! Hitro nas je poklical, mi pa smo bili veseli, da smo Vibroser tudi tokrat oddali v prave roke. Gospodu Jerneju za nagrado čestitamo, drugim pa telimo, da se čimprej slišimo. • L. Čolnar Nagradno vprašanje za sejemsko naročniško nagradno žrebanje Gorenjskega glasa (več o žrebanju in nagradah preberite na 10. strani): Dobro poglejte fotografijo razstavnega prostora Gorenjskega glasa na sejmu (ali še bolje: ko boste obiskali sejem, se sami prepričajte o višini kupa) in ocenite, koliko izvodov časopisa Gorenjski glas je v kupu, označenem z napisom "Uganete, koliko časopisov je v kupu?" Ocenjujem, da je v kupu časopisov Gorenjski glas. Kupon izrežite tako, da bo na hrbtni strani kupona ostal nepoškodovan Vaš naročniški naslov, kot ga odtisnemo v ekspeditu Gorenjskega glasa. V nagradnem žrebanju za 102 lepi nagradi bodo upoštevani izključno kuponi z naročniškim naslovom. Kot pravilni odgovori bodo upoštevani vsi, ki bodo vsaj približno točni (glede ocene o številu Gorenjskih glasov v kupu se lahko zmotite za tretjino navzdol ali navzgor). Npr.: če je v kupu na primer 10 000 časopisov, bobo pravilni vsi odgovori med 6600 in 13300. Nagradno vprašanje torej ni pretežko, nagrade so pa super. Kupon z vpisanim odgovorni lahko oddate na sejmu (pri vhodu, kjer je "štant" Gorenjskega glasa) ali pa nam ga pošljete po pošti. Kupone sprejemamo do 20. avgusta. Humanitarna pomoč po vsem svetu V sredo je Slovenijo obiskal generalni sekretar Mednarodne federacije društev Rdečega križ' in Rdečega polmeseca George Weber, ki se je v Ljubljani mudil v okviru svojeg' šestdnevnega potovanja skozi republike nekdanje Jugoslavije. Ljubljana, 10. avgusta - Na uradnem obisku v Sloveniji se je prvič po mednarodnem priznanju Rdečega križa Slovenije mudil generalni sekretar Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca IFRC George We-ber. Sestal se je z nekaterimi slovenskimi ministri in se na sedežu slovenskega Rdečega križa sestal tudi z vodstvom Rdečega križa Slovenije. Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca že od vsega začetka vojne na območju nekdanje Jugoslavije aktivno pomaga najbolj ogroženim ljudem, beguncem in socialno šibkim. Federacija je bila ustanovljena leta 1919 kot Zveza z lastnim statusom, njene članice pa so nacionalna društva, priznana od vlad na osnovi ženevskih konvencij iz leta 1949. Najvišji organ federacije je generalna skupščina, kjer se vsako drugo leto sestanejo vse članice. V času od avgusta 1992 do junija 1995 je Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca imela v Sloveniji svojo Delegacijo. Delegacija v Sloveniji je bila ustanovljena zato, da pomaga Rdečemu križu Slovenije pri njegovi oskrbi in skrbi za več deset tisoč beguncev iz Bosne in Hercegovine ter da pomaga nedavno mednarodno priznani organizaciji Rdečega križa Slovenije pri razvoju organizacije. Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca in Rdeči križ Slovenije imata tesno in trajno sodelovanje na področju logistike, socialnega dela in razvoja organizacije. V Sloveniji še vedno deluje predstavništvo pod okriljem regionalne delegacije za srednjo in vzhodno Evropo. Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca ima 163 nacionalnih društev Rdečega križa s članstvom 127 milijonov ljudi, nacionalna društva pa za mednarodno dejavnost porabijo 18, 2 milijardi ameriških dolarjev. Zaposluje 675 ljudi, lani pa so po vsem svetu poslali 44 klicev za pomoč in 13 klicev za regionalne programe, s katerimi je Federacija poskušala zbrati 432 milijonov švicarskih frankov za pomoč 19 milijonom ljudem. Pomagali so beguncem iz Ruande, razseljenim ljudem nekdanje Jugoslavije, dali pomoč novim neodvisnim državam, nudili pomoč razseljenim ljudem na Kavkazu. Kar 91 milijonov švicarskih frankov so namenili za ruandske begunce, 69 milijonov švicarskih frankov za razseljene ljudi nekdanje Jugoslavije, 56 milijonov švicarskih frankov za zdravstveno socialno pomoč novim neodvisnim državam nekdanje Sovjetske zveze in 35 milijonov švicarskih frankov za razseljene ljudi na Kavkazu.Lani so financirali 437 programov pomoči v 78 državah v višini 63 milijonov Švicar^ frankov. Ocenjujejo, da bo do le' 2000 kar 350 milijonov lj«? letno prizadetih v razn> nesrečah. Ocenjujejo pa. ^ bi bila lahko ta številka | večja in bi dosegla 500 ^ jonov prizadetih ljudi. Med obiskom v Sloveniji* je generalni sekretar Medn^ odne federacije društev čega križa in RdeČ^L polmeseca George We^ srečal s predstavniki Rfjjjfl ga križa Slovenije in visok1^ predstavniki slovenske vU* na ministrstvu za zunanje ministrstvu za notranje 1 deve, sprejel pa ga je ^ podpredsednik državni zbora. : Namen obiska je bila |fl promocija federacije ter \r mocija federalnega PoZ'v'^ zbiranje sredstev v treflBr politično, socialno in hurfl^ tarno zaostrenih razmerah vojnem območju nekdanje goslavije. • D.Sedej Zahvala veleposlanika Kranjska Gora, 10. avgusta - Veleposlanik Ruske federacije v Republiki Sloveniji gospod Nikiforov se je županu kranjskogorske občine pismeno zahvalil za vse, kar je občina storila za to, da bi omogočila počastitev spomina na ruske vojne ujetnike, ki jih je v Času prve svetovne vojne zasul plaz na Vršiču, kjer zdaj stoji ruska kapelica. »Znamo ceniti,« pravi v pismu veleposlanik, »vaš trud za vzdrževanje in skrb za kapelico in grobove ruskih vojakov in se zahvaljujemo za vzorno organizacijo prireditve na Vršiču. Upam, da bodo že tradicionalna srečanja ob ruski kapelici na Vršiču, ki se jih udeležujejo ne le državne delegacije, temveč tudi veliko ljudi, prispevali k zbliževanju narodov in na daljnjemu uspešnemu razvoju vašega lepega kraja. Vsem Kranjskogorcem želim izraziti veliko spoštovanje in hvaležnost.« • D.S. Zasedanje Mednarodnega svetil Amnestv International Poleg zasedanja bo potekalo kup spremljevalnih prireditev Peter Benenson, ko je napisal članek Ljubljana, 11. avgusta - V prostorih Ekonomske fakultete v Ljubljani se je danes, petek, 11. avgusta, začelo zasedanje Mednarodnega sveta Amnestv International (Al), nepristranske in neodvisne organizacije, ki si že več kot trideset let prizadeva za človekove pravice po vsem svetu. Zasedanje sveta bo trajalo do nedelje, 20. avgusta. Slovenska sekcija Al, ki ima svoj sedež v Ljubljani, Komenskcga 7, bo ob zasedanju pripravila tudi številne spremljevalne prireditve: v Galeriji ŠKUC bo fotografska razstava na temo Bosne in Hercegovine, Severne Irske in Eritreje; v Kinoteki bo potekal filmski festival na temo človekovih pravic; na Ekonomski fakulteti bodo v soboto, 12. avgusta, organizirali seminar o problemu nekaznovanosti kršiteljev človekovih pravic; pred Magistratom pa bo v sredo, 16. avgusta, velika javna prireditev z demonstracijo, gledališko predstavo, govori, namestili pa bodo tudi številne stojnice. Gibanje, ki se je dosedaj prizadevalo že za več kot 42 tisoč žrtev kršitev človekovih pravic, je prvi sprožil britanski odvetnik Benenson, ko je napisal »,.«•—> katerem je prosil vse ljudi, naj se vneto na miren način zavzemajo za ^P"5^ vseh zapornikov vesti. Že po enem rncS^j po objavi članka v časopisu je tisoče ba j vseh koncev sveta ponudilo svojo po**1 tem je gibanje. Ker je neodvisnost Al, katere prof4 v je npr. leta 1993 znašal več kot 12 mibJ°D?a britanskih funtov, ključnega pomen3 j, učinkovitost njenega delovanja, ta ot^^ zacija ne sprejema finančne Poa druge ter z balkanskimi vami. • D.S. Občina Kranjska Gora zahteva: nazaj v Kerštajnove čase! Planiške skakalnice so ■ črna gradnja •Utečani in tudi občina Kranjska Gora ne dovolijo več, da bi bila tako občina kot Ratečam, ki so edini m pra« lastniki zeinliišč v Planici, odrinjeni od planiških prireditev. Šest planiških skakalnic, razen velikanke, nuna nobenega ■Wa to «vS£j W*w^*E za povrh vsega še nikogarsi,J» last, saj planiški komite sploh m pravna oseba. Predstavnika občine Kranjska Gora «-v. (I dovolj Med prvimi agrarnimi skupnostmi v •^kdanji jeseniški občini je agrarna s*upnost Rateče po denacionalizaciji kkoj dobila nazaj svoja zemljišča, ^grarna skupnost Rateče združuje 1Q3 lastnike zemljišč. Ko so lastniki zemljišč dobili odločbe o vrnjeni zemlji* so takoj [udi sklenili, da del zemljišč, na k«terih so planiški objekti, izteki, Parkirišča in drugo, oddajo v upravljanje domačemu športnemu društvu Ranica. Planiški komite so že leta 1991 povabili na razgovore, a člani »omiteja nikoli niso imeli pravega ^a. Kmetje in krajani Rateč pa so *e nekaj časa izredno nezadovoljni Prav s planiškim komitejem, saj se jutijo odrinjene z lastnega območja: sanice. . Zdaj, ko se je lastnina vrnila pravim astrukom, Ratečani nič več ne dovodi?, da bi kdorkoli brez njihovega Postanka zemljišča uporabljal za take g. drugačne namene. Ali kakorkoli «nl svojo dejavnost, kot je primer pri domu Ilirija. Tako so že pred časom sklenili: če ne bo s planiškim komitejem skupnega dogovora, bodo šli ao konca in bodo preprečili tekmo za svetovni Pokal. Da ne nameravajo popustiti, ?° pokazali s tem, da so po Planici ^obesili napise, da je Planiški komite v Planici nezaželen. Planiški komite sploh ni pravna oseba In v letu hude zaostritve nam je Brane Dolhar iz Rateč dejal: »Planiški komite se ni želel sprijazniti z dejstvom, da je agrarni skup- sta v razmislek ponudila predlog, da bi te naloge lahko opravlja Zavod za šport, ki bi ga ustanovila občina in bi opravljal tudi druge naloge na področju športa. Predstavnika Smučarske zveze nista podprla tega predloga, predstavnika Ministrstva z šolstvo in šport pa sta utemeljila formalne in praktične razloge, ki govorijo proti takšni rešitvi: ministrstvo ima podlago le za ustanovitev samostojnega zavoda, saj je vlada Planico opredelila kot enega šestih objektov nacionalnega pomena; ministrstvo ne more postati soustanovitelj javnega zavoda, katerega ustanovitelj je občina, saj interes za planiške športne objekte znotraj takega zavoda ne bi bil več primaren, in se: vpliv ministrstva kot glavnega Finance rja bi se pomembno zmanjšal v primerjavi s prvotnim predlogom... Pred dnevi so sprejeli sklep, da nam bodo poleti dali planiške objekte v upravljanje. Prav bi bilo ravno obratno: da bi agrarna skupnost dala njim objekte v uporabo! Posebno poglavje je tudi predlog ministrstva za Šolstvo in šport, da bi za -~~ - »*jmiwiu, «m j t agi« m »Kup- ministrstva ta «• mr^m ♦--- •osti zemlja vrnjena in trdil, da so to Planico ustanovili javni zavod, v t« H»ino b„„ go de|ne katerem naj bi imela država 80 odstotni delež, nekaj jeseniška občina in Smučarska zveza Slovenije. Tudi s tem se ne strinjamo: zakaj bi spet nekoga ali nekatere zaposlovali, ko pa bi se vse lahko zaupalo Športnemu društvu, država pa naj bi porabo delne odločbe. Res °dločbe, a le za dom Tamar in nekdanjo karavlo, ki sta še predmet Postopka, drugače pa je agrarna skupnost dobila vso zemljo nazaj. Agrarna skupnost bo zatorej kot [^nik postavljala pogoje, za kaj se -—------ ?o zeinlja uporabljala. Naš interes je, denarja nadzorovala da se pogovorimo, kako bo v času Prireditev in kako poleti. Zanimivo je, d" je, da Planiški komite sploh ni bil Pravna oseba in ni imel svoje »baze«. Ce ima lahko mariborska lisica svojo zaslombo v klubu Branik, ■^jskogorski Pokal Vitranc v do-J*»čeni smučarskem klubu, zakaj ne ?' to veljalo tudi v nrimeru nasesa veljalo tudi v primeru našega potnega društva? ŠH so še celo tako V Ratečah bomo pri naših predlogih vztrajali, zatorej nam mora biti naša vloga pri organizaciji svetovnega pokala jasna. Tekme seveda nočemo Ereprečiti, a če ne bo šlo drugače, jo orno morali. Naj vendarle enkrat tudi Planiški komite razume, da gre za naše zemljišče, za zasebno lastnino, ki se mora spoštovati.« imajo v resnici v lasti Planico, nič ne vedo, še manj dobijo. Denar je vedno odtekal v Ljubljano, Ratečani od tega niso imeli prav nič, kar je nezaslišano, če se primerjajo s podobnimi smučarskimi središči po svetu in doma. Povsod po svetu je vedno organizator domači športni klub in v okviru tega kluba se imenuje organizacijski komite, ki deluje toliko časa, kolikor časa traja prireditev. Ne pa tako kot fri nas, ko je neki Planiški komite iz j ubijane imenovan na veke vekov. Poenostavljeno rečeno: pride, poka-sira in odide. Ratečani tudi presneto dobro vedo, da finančno smučarskih prireditev v Planici ne bi sami zmogli, saj nikoli ne bi mogli sami privabiti toliko sponzorjev, kot jih lahko dobi Ljubljana. Vendar vztrajajo, da se oblikuje poštena organizacijska struktura, ki bo skrbela za Planico in v kateri Ratečani ne bodo tako odrinjeni, kot so bili vsa leta! Kje so časi Janeza Kerštajna, ko so pri planiških prire jg^Sr^SSK Pridemo,pokasir.moinodide.no JjKtvo le sedem članov, v resnici pa ki„.^ ^«1* travna samouDrava f™™ Komne vzei v J«h »mamo 164. In na jeseniški občini komite registriral Društvo J^Jrteljev Planice, kar je po našem nenju le izgovor in nezaupnica nam, zli* r^c*mo' mariborska tekma za k«. ». co m !M* m»nj vseslovenska 2 ZS**' Ce imajo že društvo Ej-teljev, n«j bo podporno. Mi pa pfi*£°' ■ ** denar, " se prisluži v km! ' de,°™» vrne tudi kraju. Tako Sf *° »• ob velikih tovrstnih prire-ra»J« kraji po svetu, naj se . denaJ-°-tUđl Raleie' ne .P" d" J" Športnega društva Rateče - Planic Planiški komite vzel vse vajeti izključno v svoje roke in po svoje gospodaril s Planico. V nekem smislu torej: nazaj v Kerštajnove čase! Nato je prišla krajevna samouprava in Rateče danes sodijo pod občino Kranjska Gora. Že takoj na začetku se je nova občinska oblast v Kranjski Gori zavzela za rešitev problema; odnos Rateče oziroma občina nasproti Planiškemu komiteju Ljubljana več kot 2 milijona mark i »Cmu^jrvk i /ve/i SlovenilC. ... u PUmci r»h veliki Planica obrača oziroma Smučarski zvezi Slovenije. Občinski svetniki so na eni zadnjih sej sprejeli sklep o ustanovitvi javnega Zavoda Planica, ki naj bi imel sedež v ^»h razvila« kS?-"""T" T' Kranjski Gori in imenovali dva poga-S^J-Jo mgJailP* "«J » ialca: Marka Zidan, in predsednfka l**»r v nuP" Športnega društva Rateče - Planica Kar - ■ ■ 1 »»ototno nic ne vrača. |^anil tfeiikB. p£ Y°#*)tt: N Jmajo pa Rateče od rijnice? Izgovor, da se zadnji dve leti Ur s?co nl nic »»služilo zaradi velikih "oškov prireditve, je morda že ;**nken, a koliko se je bilo zaslužilo prej? J Njihove zahteve so ostale enake: Planica je občinska, last Ratečanov in ne dovolimo, da se dobiček, ki se ustvari s prireditvami, lahko uporablja, za kaj veš kaj in o tem domačini, ki Za obnovo samo potrdilo P°mtn* pravijo, »se ugotavlja, da priglasitev zadostuje po Za rek *~ona ° gr(*ditvi objektov, ker gre za izvajanje del, ki se ne štejejo nQspr 0nstruf(c'J0 objektov, napeljav, naprav in opreme ter da gradnja ni v dovoi V f)rnstorslcim izvedbenim aktom. Za ta dela ni potrebno gradbeno izdaiien,e" ^ateiam se čudijo: klubu prijateljev Planice se kar lahko dokun,° ne^a Potrdila, medtem ko se od navadnih smrtnikov terja Kitna rmaciia 10 Prislusitev del In to na Črni gradnji, ki sploh lastnika Da se v Planici ob velikih prireditvah vrtijo kar veliki denarji, je seveda tasno. Kot je seveda jasno, da Planiški lomite, ki deluje v okviru Smučarske zveze Slovenije, namenja del teh sredstev zanesljivo tudi skakalnemu smučarskemu športu, ki bil bil prav osiromašen, če tega denarja ne bi bilo. Da bo slika bolj pregledna: pri eni zadnjih prireditev le Planica obračala 2 milijona in 400 tisoč nemških mark. Toliko je bilo prihodkov in seveda do pičice toliko tudi - odhodkov! Če pa se že v kraju, ki da na razpolago vso svojo infrastrukturo in svojo lastnino, obrača toliko denarja, ie pa res pošteno, da se prisluhne tudi lastnikom samim! Na enem zadnjih pogovorov, v katerem so sodelovali občina, Smučarska zveza Slovenije in Ministrstvo za šolstvo in šport, je predstavnik Ministrstva za šolstvo med drugim zapisal: »Prisotni se strinjajo, da je treba sistemsko rešiti načrtovanje in vzdrževanje športnih objektov v Planici. Reševanje vzdrževanja planiške infrastrukture je potrebno ločiti od reševanja problematike organizacije samih športnih prireditev. Potrebno je ustanoviti samostojen javni zavod.. Najemnik parcel -Planum Radovljica Nato sledi predlog sklepa o ustanovitvi javnega Zavoda Planica, ki ga bodo v Kranjski Gori sprejeli ali pa tudi ne. Po tem predlogu Republika Slovenije zagotavlja za ustanovitev Zavoda za letos 7 milijonov tolarjev, občina Kranjska Gora 500 tisoč tolarjev in Smučarska zveza Slovenije milijon tolarjev ter prostor za delo strokovne službe, Smučarska zveza pa prenese v zavod vso opremo in tehnične naprave. Sredstva za delo zavoda v naslednjih letih prispevajo ustanovitelji: republika Slovenija v višini 225 koeficientov izhodiščne plače za negospodarstvo, občina 16 koeficientov in Smučarska zveza 32 koeficientov. Svet zavoda ima sedem članov, njegova dejavnost pa je načrtovanje in vzdrževanje športnih objektov v Planici... Vse je torej še stvar dogovora; zanimivo pa je nekaj drugega, namreč: nihče povsem natančno ne ve, čigavi so objekti - skakalnice v Planici? Z izjemo velikanke, Id naj bi imela neko gradbeno dovoljenje, so po predvidevanjih Ratečanov vse ostale skakalnice grajene na črno! Kako je to mogoče? Na upravni enoti na Jesenicah so nam to potrdili: z izjemo velikanke so vse skakalnice grajene na črno, za povrh vsega pa še lastnika ni, če planiški komite ni pravna oseba! Leta 1987 je Planum Radovljica, ki f;a je vodil Janez Gorišek, s kmeti, astniki zemljišč, kjer so te črne skakalnice, po pooblastilu Smučarske zveze Slovenije oziroma organizacijskega komiteja Planica podpisal najemne pogodbe za zemljišče za -petdeset let! Tedaj so večinoma vsi lastniki podpisali, a takoj obžalovali, saj jim je inflacija izničila precejšen del najemnin. Za dve parceli v Planici je lastnik dobil tedanjih 860 tisoč dinarjev najmenine. Ker Planiški komite ni pravna oseba, so šle v najemne pogodbe torej preko Planuma - in kaj bo zdaj, koje Planum v stečaju? Ratečanom se »lastnik« objektov ni mogel izkazati z zemljiško - knjižnim izpiskom! Seveda ne, ko pa je vse grajeno na črno, lastnik pa je... Ni ga! Po Jazbinškovem zakonu je bila vložena le zahteva, da se legalizira objekt Kavka, ki je tudi zgrajen na -črno! In prav jezni so bih Ratečani, ko so izvedeli, da je planiški komite pred meseci želel celo kupiti občinsko zemljišče, kjer stoji Kavka! Teh kolobocij z lastništvom imajo Ratečani vrh glave in končno zahtevajo čiste račune.. • D.Sedej GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Pri AMZS so v teh dneh opravili 19 vlek in 7 pomoči. GASILCI Kranjski gasilci so pogasili požar transformatorja v Bobovku, prepeljali pitno vodo v Gozd, po prometni nesreči v Tenetišah pa so reševali vkleščeno osebo iz avtomobila. Veliko preglavic je na območju Kranja naredilo tudi sredino deževje, saj so kranjski gasilci posredovali kar pri 33 poplavah. Pomagala pa so jim tudi prostovoljna gasilska društva Primskovo, Kokrica, Britof, Šenčur in Preddvor. Kot posledica preobilnega deževja pa se je zamašila struga reke Milke v Srakovljah in kranjski gasilci so dvignili naplavine ter tako "osvobodili" reko. Bohinjski gasilci so uspešno pogasili požar kozolca v Bohinju, jeseniški pa so Erepeljali vodo na Pri-oae, imeli v železarni gasilsko stražo ter pogasili požar odpadnih gum pri skladišču železarne Jesenice na BI. Dobravi. Škofjeloške gasilce so Eokhcali v Žirovski vrh, oder se je vžgal del hiše, vendar so domačini z gasilskimi aparati do njihovega prihoda požar že pogasili. Strela je udarila v transformator v Lučinah, vžgalo pa se je tudi oglje pri kuhi kope na Lenartu. Gasilci so pohiteli na kraja nezgod, vendar po njihovih besedah, k sreči ni bilo nič hujšega. NOVOROJENČKI V Kranju se je rodilo 12 otrok, od tega 8 dečkov in 4 deklice. Najtežji je bil deček s 4350 grami, najlažja pa deklica z 2800 grami. Na Jesenicah pa se je v teh dneh rodilo 5 otrok. 4 so bile deklice in 1 deček. Najlažja deklica je tehtala 3.520 gramov, deček pa je ob rojstvu tehtal 3.720 gramov. TURIZEM Bled: jezero ima 23 stopinj Celzija, hoteli so zasedeni okoli 70, kamp pa 50-odstotno; Bohinj: je zaseden skoraj 100-odstotno, jezero je imelo po nevihti okrog 20 stopinj; Sobec: kamp je zaseden okrog 2/3, jezero ima 20 stopinj; Preddvor: jezero je zelo kalno in še kak teden ne bo primerno za kopanje sicer pa sta hotela približno polovično zasedena; Kranjska Gora ima v teh dneh okrog 1500 nočitev na dan (na noč). BaHallH W /P0HIŠ1V0, BELE TEHNIKA, 7 / ORTOPEDSKE VZMETNICE , XV ČASU SEJMA 00 KONCA AVGUSTA L X NAJVIŠJI POPUSTI IN UGODNOSTI =■€43 TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM SPODNJA PFSNICA «1 l—- 1--~ SKOC6J IZ GORENJSKIH OBČIN Drugo leto bodo odprli nov otroški vrtec Železniki, 8. avgusta - V Železnikih se pripravljajo na urejanje krajevnih, vaških in hribovskih poti. Tako bodo med drugim uredili tudi cesto proti Martinj Vrhu, cesto v Dražgošah, Davči in drugod, je rekel Alojzij Čufar, župan občine Železniki. Ker prihodnje leto v mesecu juliju načrtujejo odprtje novega otroškega vrtca ob šoli v Železnikih, so začeli tudi z deli na tem področju. Seja občinskega sveta naj bi bila 23. avgusta in takrat bo kaj več novega, so povedali na občini. P.O. Obvestilo za javnost Na obisku v Kranjski Gori so bili gostje slovenske vlade, ki jih je vodil dr. Benjamin Luk-man, direktor urada za evropske zadeve pri Evropski skupnosti, g. Serge Abon, vodja pogajalcev Evropske unije za Slovenijo in Amir Naqvi ambasador Evropske skupnosti v Sloveniji. Enodnevni obisk v občini Kranjska Gora je bil namenjen sodelovanju Občine v programu PHARE z obmejnima občinama Trbiž in PodkloŠter. Župan Jože Kotnik in Svetnik Vojteh Budinek sta predstavila program sodelovanja s sosednjima občinama v Italiji in Avstriji, zlasti skupni Progrma v okviru HARE, ki obsega: - kolesarsko stezo Trbiž - Kranjska Gora -Jesenice in planinsko po-hodniško pot treh dežel. Predstavljen je bil tuid ekološki program: - kolektor Rateče -Jesenice. S tem bi se Gornjesavska dolina ohranila kot ekološko Čista dolina v Triglavskem narodnem parku. Gostje so obiskali prelaz Vršič in Planico in obisk zaključili s kosilom v domačiji ŠERC v Podkorenu. Župan: Jože Kotnik Iščejo oskrbnika Križe - Planinsko društvo Križe razpisuje prosto mesto oskrbnika planinskega zavetišča v Gozdu za zimsko sezono (od 15. 9. 1995 do 15. 6. 1996). Delo poteka ob koncu tedna in praznikih. Pisne prijave pričakujejo v PD Križe, Vrtna ulica 6, Križe, do 21. 8. 1995. Informacije daje Ivan Likar po telefon 064/58-905. Krvodajalska akcija Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo krvodajalska akcija za prebivalce Domžal 16. in 17. avgusta. Predavanje Škofja Loka - Bahajs-ka skupnost Slovenije vabi v torek, 15. avgusta, ob 20. uri na zanimivo predavanje "Ali lahko upamo na boljšo prihodnost?". Predavanje bo prevajano v slovenščino. v Stane Šinkovec, kranjski meščan, o Kranju nekoč in danes Mesto brez vrat v naravo Iz nekdanje vrvarne v Kranju številka 12, kasneje Tavčarjevi 13 in končno Cankarjevi 13, ki stoji nasproti Roženvenske cerkve, nad (trenutno presahlim) Plečnikovim vodnjakom, že dobrih sedem desetletij spremlja življenje mesta. Kranj, 11. avgusta - Upokojeni inženir Stane Šinkovec izhaja iz znane obrtniško trgovske družine. V zgodovino Kranja se je zapisal predvsem kot avtor dveh pomembnih dokumentarnih knjig: monografije Dachau, v kateri je zbral tudi pričevanja slovenskih taboriščnikov, izšla je 1981. leta v založbi Borec, ter letos v Kranju izšle knjige Begunje 1941 - 1945. Sredi vojne, maja 1942, ga je namreč gestapo zaprl v begunjskih zaporih, od koder so ga nato poslali v taborišče Dachau, kjer so na njem delali medicinske poskuse. Po vojni je najbolj ustvarjalna delovna leta posvetil v tekstilni šoli v Kranju. "Zame kot otroka in najstnika je bil Kranj čudovit, že zato, ker so bila to leta brezskrbnega življenja, kot so pač brezskrbna za vsakega mladega človeka. Mesto je bilo majhno, živo, z močnim industrijskim zaledjem. Prepreženo je bilo z gostilnami, tako rekoč v vsaki drugi hiši je bila gostilna. Vendar je imelo določen red, ki ga danes pogrešam." Stane Šinkovec, ki mu je bilo ob začetku vojne komaj sedemnajst let, se iz tistih časov spominja samo enega večjega izgreda, v katerega so posegli žandarji. "Zbrali smo se pred Narodnim domom, v podporo Čehom, ki so se znašli v vojni z Nemci, in krenili po mestu proti postaji. Preden so j>rišli zandarji, smo se razbezali." Posebno živahno je bilo v starem mestu ob semanjih dnevih. Na Glavnem trgu so bile stojnice vsak ponedeljek in petek, živinski sejem je bil pri Zlati ribi. Avtomobilov v mestu takrat še ni bilo, morda so videli enega na dan, pogostejši je bil samo taksi. Čeprav so z vozovi "Ko je zazvonilo poldne, je šel policaj na kosilo. Do enih se v mestu ni smelo zgoditi nič posebnega. In se res nI.u lahko vozili po mestu -furmani so konje "parkirali" v hlevih za Jelenom - so bili v mestu predvsem kolesarji. Vendar so že takrat veljala stroga pravila. Vožn- ja na krmilu je bila prepovedana. "Morda mi je bilo enajst, dvanajst let. Delavci so se prek mostu vozili na delo v tovarne. Policaj je ustavil enega, ki mu karbi-dovka ni svetila. Ni ga pustil v mesto. Nikoli ne bom "Danes hodijo ljudje v Kranj množično popivat in razbijat. Veselice, kakršna je Kranjska noč, niso nobena usluga mestu. Mesto rabi življenje, ne more pa biti pivski in razbijaški servis za okolico." pozabil, kako je delavec prosil, naj ga spusti, da ne bo zamudil in ostal brez službe. Danes pa mladež drvi po mestu s kolesi in mopedi, kakor seji zazdi. To ni prav, tudi za kolesarje in motoriste bi moral veljati enak prometni režim kot za avtomobile." Kranj je pred vojno slovel tudi kot mesto zabave. Ob sobotah so prihajali ljudje od daleč, znali so se poveseliti, bolj kot se znajo danes, vendar so zabave ostajale znotraj zidov hotela ali gostilne. Od večjih prireditev je bila v mestu samo tombola, medtem ko so bile vse velike zabave na obrobju, na Gaš-teju, Gorenji Savi. Kranj je bil v Šinkovčevi mladosti tudi zeleno mesto. Na Pungertu so rasli mogočni kostanji, danes kljubuje samo še eden, drevesa so bila na Škrlovcu, pa med župnijsko cerkvijo in današnjo Elito, tu je bil tudi vodnjak, v katerem so se lahko osvežili popotniki, ki so prihajali z železniške postaje, v njem so prali sadje. Današanji v beton vkovan Slovenski trg je bil čudovit park. "Mesto se je praktično nehalo na Bekslnu s Finko-vo in Bežkovo hišo. Od tam so vodile tri sprehajalne steze v savski drevored, tja do Struževega. Danes je mesto brez vrat v naravo, to je velika škoda," ugotavlja Stane Šinkovec. Kranj je začel izgubljati na kakovosti življenja po drug1 svetovni vojni, ko je vse samo raslo in raslo. Zdaj & počasi spet suče v pravo smer. Zelo velika pridobitev za mesto, morda največja v zadnjih desetletjih, je bila plinifikacija tovarn, pre. dvsem Tekstilindusa. "PrC" tem so bile povsod same saje. Lezle so v hiše, 1 knjige, perilo, ljudi. Zb'' jenje v mestu je bilo nežno*' no. Veliko bolje je tudi. odkar v mestu ni več tovo'' nega prometa. Včasih *° tovornjaki, ki so zašli, bodi" obračat na Pungert. Nekeg' poznega večera, ko $ef. reševal križanko, sem delal črtice. Od enaistib dj> polnoči sem naštel 179 voW ki so peljala mimo n&$e hiše..." Kljub opaznemu izboljša11' ju pa je promet še vedno ra* rana mesta. Lastniki p1, parkirajo v Tavčarjevi ul^1, čeprav so ob sprejemu °K činskega odloka o prepove" vožnje po mestu vsi meŠčap dobili natančna navodila, *] je njihov parkirni prostor. ^ sploh najmanj 90 odstotke* avtomobilov, ki kolovrati) in parkirajo po mestfl' ulicah in trgih, po prepričaj1 ju Staneta Šinkovca na p)1. nimajo kaj iskati. Predpis'. ^ jih je sprejela kranjs* skupščina, so še vedno Pre dvsem papir, ki ga malokd spoštuje, službe, pristojne P nadzor in ukrepanje, pa ka mižijo. H. Jelovčan Kdo bo plačal odškodnino za odvzeta zemljišča v Voklem? 1 Bo šenčurski župan pregovoril kranjskega Grosfl Ni čudno, da se ljudje branijo dati svoje vrtove in dvorišča za ceste, če se s plačilom zapleta tako kot, na primer, v Voklem. Kranjska občinj': bi račune že pred leti morala poravnati, zdaj breme prelaga na novo šenčursko občino. V pravnem pogledu temu izmikanju tudi ni kaj(,c' Gasilci z Bohinjske Bele bodo razvili nov prapor Florjan se vrača na prapor Bohinjska Bela - Gasilsko društvo Bohinjska Bela bo v nedeljo razvilo nov društveni prapor. Na zadnji strani prapora bo podoba sv. Florjana, zaščitnika gasilcev, na sprednji med drugim tudi novi gasilski in državni simboli. Botra prapora bo Bernarda Zevnik z Bohinjske Bele in boter njen sovaščan Brane Pretnar. Slovesnost, na kateri bodo razvili prapor, se bo začela ob pol petih popoldne, ko bo povorka krenila od kulturnega proti gasilskemu domu. V povorki bodo poleg gasilcev in drugih še folklorna skupina Ribno in godba na pihala iz Gorij. Prapor bo blagoslovil begunjski dekan. Po slovesnosti bo gasilska veselica, na kateri bo za dobro razpoloženje poskrbel ansambel Slovenija. In kot se za veselico spodobi, bodo kegljali tudi za prašiča in poskušali srečo na srečelovu. • CZ. Praznik sovodenjskih gasilcev Sovodenj, 10. avgusta - V nedeljo, 13. avgusta, bo za sovodenjske gasilce velik praznik. Društvo, ki je lani slovesno proslavila 40-letnico svojega obstoja in dobilo novo gasilsko vozilo - prvo med tovrstnimi intervencijskimi vozili na Gorenjskem. Slovesnost se bo začela ob 18. uri. Vozniki avtomobila bodo pokazali njegove sposobnosti in zmogljivosti, nato pa ga bo blagoslovil domači župnik iz župnije Nova Oselica Jakob Kralj. Za veselo razpoloženje bo nato skrbel vse bolj znani ansambel "Obzorje" iz Selške doline. Tudi bogat srečelov bo, pa dosti "za pod zob" in tudi žejen ne bo treba biti. Za to bodo zagotovo poskrbeli sovodenjski gasilci to nedeljo ob 18. uri. Prisrčno vas vabijo. • J. C. Krst nove motorne črpalke, tekmovanje, veselica Žabniea, 11. avgusta - Žabniški gasilci bodo jutri in v nedeljo praznovali, kot se zagre. Jutri ob štirih popoldne bodo na športnem igrišču tekmovali v gasilskih in športno zabavnih spretnostih i gasilci iz Škofje Loke, Sore iz Kočevja, nato pa povabili na ples ob zvokih ansambla Monroe band. Posebno slovesno pa bo v nedeljo ob štirih popoldne, ko bodo na Miklavževem vrtu blagoslovili novo motorno črpalko. Zanjo so dobili od občinske gasilske zveze Kranj 40 odstotkov denarja, glavnino pa so zbrali sami s pomočjo pokroviteljev. Botra črpalke bosta zakonca Nada in Marjan Kržišnik, svojo prisotnost na slovesnosti pa je gasilcem obljubil tudi kranjski župan Vitomir Gros. Sledila bo veselic*. Glavna zvezda bo pevka Helena Blagne. Gasilsko društvo Žabniea ima, kot je dejal predsednik Peter Škerjanc, 380 članov. Aktivnih je okrog sto, šestdeset pa je operativcev, usposobljenih za gašenje požarov. Zadnjič so gasili lani v Vnmaš.ih Žabniški gasilci so v zadnjih letih tudi po tehnični plati pomembno napredovali Pred dvema letoma so iz Avstrije uvozili avtocisterno, lani so dobili avto za prevoz ljudi, zdaj še novo motorno cisterno. 11. J. Voklo, 11. avgusta - Širšo, varnejšo in lepšo cesto s pločniki so si vaščani resda želeli, pred dvema letoma je bila gradnja končno tudi sklenjena. Voklo je zdaj po tej plati lepo urejena vas. Osem lastnikov zemljišč, ki jim je cesta pobrala del travnikov, vrtov ali dvorišč, se je 1991. leta dalo pregovoriti, pristali so na odvzem v dobri veri, da bodo zemljišča pošteno plačana. Kakšna naivnost! "Sem v precej nerodnem položaju. Po eni strani sem tudi sam ob kos zemlje, po drugi pa sem pomagal prepričevati sosede, naj vendarle privolijo v odvzem, samo da pridemo do boljše ceste. Trdno sem bil prepričan, da nam bo občina zemljo plačala. Zdaj se vaščani obračajo name, ceš kdaj bodo obljube i/.polnjcnc. Zahteve sem že nekajkrat posredoval na kranjski občini, tudi že tak rut, ko še ni bila razdeljeni«, kol svetnik pa sem /. njimi seznanil tudi občinski svet v Šenčurju," nravi Janko Go-lorcj i/. Voklega. Očita si, ker pred leti niso bili dovolj pozorni na papirje. Podpisali so, da zemljo odstopijo, namesto da bi s pogodbami določili tudi višino odškodnine, kdo jim jo je dolžan plačati in kdaj, zahtevati bi morali vsaj avans, (iotovo je bila odškodnina za odvzeta zemljišča sestavni del investicije menda naj bi lastniki dobili skupaj okrog pet milijonov tolarjev - kje torej je ta denai 7 "Na kranjski občini so vseskozi obljubljali, ^* odškodnina rešena že P-.jf oblikovanjem novih 0 ^| vendar je vselej obstajaj; razlog, da je niso p'5*1 nadaljuje Janko GolorfJ* y Kot rečeno, je b»»J zemljo prikrajšanih °scI1i|up. čanov. Cesta jim je s flJi pobrala 971 kv. metro* p manj 47 kvadratov, naJ. cn 303. Najbolj nejevolji upravičeno vaščan, cesta raznolavlja dOlj^Jl 8. marca letos so od »• j,jf kega sodišča vsi že ^ 1 sklepe o prepisu zemfl zemljiški knjigi. ^ Odškodnino za g^jd ograje in drevesa je kf občina vaščanom res plačala, medtem ko falinicJ zemljišča še ostaja dOj*g^ Kranjski župan Vitem* trdi, da mora dolg d« » kov plačati občina katere del je Voklo in "1 znotraj svojih meja tu ^ vzela lokalne ceste Jfl « kranjske občine, medl^ f se v šenčurski ° JCI, yi njihov proračun doMJ J Icegs zneska odškodnine P*!?' i.f naP°v! Kakšen bo razpis 'ny danega pogovora dve■ , nov, lahko samo ug ^ glede na že kar P.'^.., odločnost (trmo) kranL,,<> (Jrosa j>a lahko skl ml Šenčur. Župan Senc J(,„ občine Franc Kcrn m< seji občinskega »vJwJj m zavtnil ni ožnosti, d« jfoA kodmno v skrajnem I plačala šenčurskaj' ,t.ti» vprašanje pa je kdaj; S^Kof. Vi. j*- Z GORENJSKIH OBČIN Seja radovljiškega občinskega sveta Opozicija na miting, vladajoči kot dobro naoljen stroj Svetnik vladajoče koalicije Srečo Sitar je za govorniškim pultom opozarjal novinarja, kako naj bi poročala o torkovi seji. Rad ovljica • Ko so opozicijski sredah, je predsednik Zvone svetniki na sredini torkove Prezelj tokratno (osmo) sejo Kje odšli na plavalni miting, sklical v torek, ko je bil v ■ je ena od prireditev prazno- Radovljici velik plavalni mit- ( v*nja letošnjih radovljiških ing, sicer ena od prireditev, ki jo potrdila tudi predsednik °bletnic, smo v občinskem sodi v okvir praznovanja ra- sveta in župan. Tokrat, žal, Parlamentu spet videli "en- dovljiških obletnic (200-letnice nista imela časa: prvi se je oumje", tokrat "enoumje" srfank slovenske pomladi, ki 80 najprej zagotovile sklepčnost (in poklicale na pomoč letnika Andreja Čuferja) in P°Ue| brez sodelovanja opozi sodi v okvir praznovanja radovljiških obletnic (200-letnice smrti Antona Tomaža Linharta, 500-letnice mesta in 700-letnice župnije sv. Petra). Ob tem, ko je svetnik Janko Stušek (združena lista) že na f'~'^i ",c* *uu,:,UT,",Ja «pw začetku seje protestiral, da •Je domala soglasno sprejele predsednik sveta sklicuje seje Jamski proračun za letos, v glavnem dopustniškem času, tične razmere v občim nor- opozicijo in vladajočo koalicijo, malne, bi pričakovali, da Svet je namreč že v prvi točki bosta pomembnost športne dnevnega reda potrdil, kar so prireditve s svojo navzočnost- se že prej „a sestanku pri županu dogovorile vodje svetniških skupin: namreč to, da bo župan Vladimir Čeme lahko svojo funkcijo opravljal poklicno in za delo prejemal tudi redno plačo. Tudi imenovanj tajnika občinske uprave in spremenjeno uredbo o taksah Za dodatno obremenjevanja °kolja, poročilo o delu projektne skupine za deponijo... Čeprav so bile redne je Marko Srarekar (LDS) opozoril, da se na dan seje ob petih popoldne začne plavalni miting, in se potlej tudi vprašal, ah ni seja namerno v torek. v času mitinga potilz vodenjem seje, drugi je moral svetnikom pojasnjevati proračun, postopek za pridobitev lokacije za novo odlagališče komunalnih odpadkov in druge zadeve. Župan: ne le funkcija, tudi služba Prvi del torkove seje je dajal slutiti, da bo poslej v političnem življenju radovljiške ob- za prevlado v tem odboru razumljiv, saj je prostor področje, kjer se ob različnih interesih vedno "razvije" tudi politična igra. Svet je zavrnil vse predloge opozicije in sklenil, da bo o tem odločal na prihodnji seji, do katere naj bi se stranke uskladile tudi glede sestave odbora za prostor. Za most v Globokem uprave podžupana občine je potekalo , po strankarsko dogovorjenem 34 mUllOnOV tolarjev '-cprav so Dne reane seje sai, au m scjdnamcinv;»iui&n. »iv...« ------,----- — občinskega sveta praviloma v Kakorkoli že: če bi bile poli- čine več sodelovanja med - GORENJSKE KORENINE Ob petih zjutraj rešuje križanke Še ena gorenjska korenina, katere recept je dobra volja - V življenju se je vedno znašla, med drugim je šivala moške srajce za politike na Cetinju Lesce, 7. avgusta - "Dobra volja in zmernost v vsem - to sta bili vedno moji vodili v življenju," pravi Marija Kočar iz Lesc, ki bo čez nekaj mesecev praznovala že devetdeseti rojstni dan. Pogovor z njo je res prijeten, saj se do potankosti spominja vseh dogodkov, letnic in imen tudi iz časov pred prvo svetovno vojno. Rojena je bila leta 1906 v Ribnem, nato pa so živeli v \Nomenju, ker ie bil oče železničar. V Solo je Sla v samostan v Gosposveto, po plebiscitu pa v Borovlje in nato v Škotjo Loko. V Ljubljani pa je končala trgovski tečaj. Potem je "Pri Majdnc-ku" v Lescah spoznala moža, ki je bil mornariški podoficir in za njim je odšla v Boko Kotorsko. "Težko je živeti z mornarjem - vidiš ga na vsake kvatre enkrat," se spominja gospa Marija. Ko je prišla vojna, je mož z ladjo odšel v Rusijo, od koder so peljali Zide v Ameriko. Iz Amerike pa se tudi mož ni vrnil in gospa Marija ga ni videla nikoli več. Tako je ostala sama, brez dohodkov in s štirimi otroki. A se je znašla. ' slovenskem časopisu je našla kroj za moško srajco in lotila se je šivanja. Tako je dolga leta šivala moške srajce, tudi za politike na Marija Kočar Cetinju. S tem je preživljala otroke, da so končali gimnazijo. V tem času se je naučila tudi italijanščine in nemščine, da je lahko pomagala otrokom pri učenju. Le angleščina ji je vedno delala preglavice in se je nikakor ni mogla naučiti. Po dvaindvajsetih letih življenja v Boki pa se je vrnila domov, na Gorenjsko in se zaposlila kot trafikantka na postaji v Lescah. Tako je zaslužila skromno pokojnino. Že več kot trideset let ie upokojena, a pravi: "Se danes ne morem brez dela, vsak dan skuham, do nedavnega sem še likala, šivati pa ne vidim več. Prej sem veliko šivala, pletla, vezla gobeline -kaj vse nisem delala! Če drugega ne, pa vržem karte, pasijanso..." Tudi brati ne vidi več. Ima očala, pomaga pa si z lupo, da lahko rešuje vsaj križanke. "Ko pride Gorenjski glas, ob petih zjutraj v postelji rešim križanko," pove gospa Marija. Če kaj zanimivega piše, ji prebere hčerka, s katero živi. Vedno je rada potovala in vsako leto je bila vsaj 14 dni na poti. Sedaj pa že dolgo ne more več nikamor, čeprav ji v življenju ni bilo lahko, pa pravi, da je imela to srečo, da ie sprejemala vse, kar ji je življenje pač prineslo. Vedno se je znašla, pa če je bilo še tako hudo. In ko gospo Marijo vprašam, ali ji je za kaj v življenju žal, pove: "Resnično mi je žal le za eno stvar: da nisem zapisovala vseh svojih doživljajev. Imela bi res kaj zanimivega napisati." • U.Peternel Samo da bo zdravje... Devetdeset let je že .epa starost. V_ hribih na Jarcjem brd« nad Selško dolino živi Marija Gartner. Kljub letom se čila m i ^ Nekoliko mračna izba jc Pnjetno hladna in prav prijet-no je vstopiti po vožnji v Pogretem avtomobilu. V kotu u°e pri oknu je sedela Marija partner, zvežčič križank jc ležal pred njo na mizi. Pozdravim in veselo se mi nasmeje. "Prinesel sem vam slike s Praznovanja," rečem, zadovolj-na se namuzne, ko jih preleti s Pogledom. "Kar šestdeset gos- tov je prišlo," zadovoljna reče. devetdeseti rojstni dan pač ni mačji kašelj. Marija je na svet privekala v Selški dolini. Ze od malega se je hotela učiti, vendar je bilo na kmetiji vedno prema-io delavnih rok. Ostala je doma in delala nri starših ^ — ••• vii i.u;i pn vse dokler se ni množila. , Priženila seje na Jarčje [*ruo, kjer sta /. možem imela s£sl otrok. Kar nekako Iti sriajala, vse dokler ni prišla Ojna Ta je kmetijo spravila a kolena, kmalu po vojni pa Marija Gartner ji jc za rakom umrl mož., Ostala je sama na kmetiji, skupaj s svojimi otroki. V časih, ki so bili za kmete vse prej kot ugodni. S trdim delom in veliko pomočjo otrok so si opomogli, kmetija jc zaživela in poslala ena boljših v tistem koncu. Marija je dočakala prvega vnuka, pa drugega, tretjega, osmega. Osem fan tov, šolanih, ljubiteljev glasbe V zimskih mesecih izpod njenih pletilk prileze precej puloverjev zanje. In nazadnje še dva pravnučka. Eden že hodi, drugega že pestujejo. Marija vsa gospodinjska dela opravi sama. Najraje je kruh ter spije kavo. Popoldanske ure ji krajšajo križanke, poleg tega pa rada piše. Napisala je že kar pre cej povesti in pesmi, otroci pa so jo nagovorili, da je začela pisati kroniki svoje in moževe domačije. Pisanje je zahtevalo veliko raziskovanj v različ nih arhivih, pa pogovorov starejšimi ljudi in seveda svojih spominov. "Pišem," pravi, "to, kar sem doživela Iako o tistem lepem kot tistem manj prijetnem. Povedati pa imam še veliko " • U. Špehar, foto G. Šini k scenariju" in taJčo, kot je potlej sveu predlagal župan. Opozicija je dobila tajnika, pozicija podžupana. Svet je namreč na pobudo nekaterih svetnikov združene liste socialnih demokratov za tajnika imenoval Jožeta Rebca, namestnika direktorja uprave za družbene dejavnosti občinskega upravnega organa Radovljice (štirinajst glasov "za", enajst "proti"), za podžupana Ko so opozicijski svetniki nekaj pred peto uro odšli na plavalni miting, je vladajoča koalicija poklicala na sejo edinega manjkajočega svetnika Andreja Čuferja iz Lesc, zagotovila sklepčnost in potlej dokazala, da ob navzočnosti vseh svojih svetnikov lahko brez sodelovanja opozicije odloča o vseh zadevah, za katere ni potrebna dvetretjins-ka večina. Vladajoča koalicija občine pa svetnika Milana je potlej delovala kot dobro Poharja z Brezij, sicer člana namazan stroj in brez zapletov SI ovenske ljudske stranke sprejela tudi občinski prora- (šestnajst "za", devet "proti"), čun. Pri tem je zavrnila doma- Zapletlo se je pri volitvah la vse pisne amandmaje članov odborov in komisij ob- opozicijskih svetnikov in spre- činskega sveta. Stranke so se z jela skoraj vse predloge svet- dogovorjanjem, ki je trajalo še nikov iz vladajoče koalicije. tedaj, ko bi že morali začeti s sejo, uskladile za sestavo osmih odborov in komisij, ni pa se jim uspelo dogovoriti za sestavo odbora za prostor. Če sodimo po preteklin izkušnjah, je boj Med drugim ie potrdila tudi predlog, da bi v letošnjem proračunu za izgradnjo mostu čez Savo v Globokem namenili 34 milijonov tolarjev. • C. Zaplotnik Križev pot sarajevskega begunca Bekrije Memiča Begunski center bi bil zanj smrt V Slovenijo je iz "svojega" Sarajeva prišel, potem ko sta mu odpovedali ledvici. Trikrat na teden mora v Ljubljano na dializo. Zdaj ga mečejo iz sobe v kranjskem študentskem domu, kjer biva kot turist. Kranj, 11. avgusta - Vojna v samo najlepše Bosni in Hercegovini je preobrnila številne usode. Bekrija Memič, diplomirani politolog iz Sarajeva, je le ena od njih. Vojna se je komaj začela, ko sta mu odpovedali ledvici. V sarajevski bolnišnici mu niso mogli obljubiti primernega zdravljenja, zato je pustil vse - sorodnike, stanovanje, avto -in se maja 1992 napotil v Slovenijo. Da bi preživel. Skoraj dve leti je gostoval pri prijatelju v Kranju, v enosob-nem stanovanju, pretesnem že za prijateljevo družino, in prek različnih humanitarnih organizacij iskal primerno sobo zase. Dobil jo je kot turist v kranjskem dijaškem in študentskem domu na Zlatem polju. "Sobo mi plačuje humanitarna organizacija, za hrano moram poskrbeti sam. Zakopal sem se v študij zgodovine, Eišem o kulturi na prostoru osne in Hercegovine, s čimer nekaj malega zaslužim. Trikrat na teden moram na dializo v Ljubljano. V bolnišnici so zelo prijazni, tudi predstavniki hu Kot strela z jasnega neba je zato Bekrijo Memiča zadelo suhoparno pismo v.d. ravnatelja dijaškega in študentskega doma v Kranju Franca Krža-na, ki mu odpoveduje bivanje v domu. 31. avgusta mora ven. Kam, sprašuje sarajevski intelektualec, in se spet obrača po pomoč na različne naslove. "Imam status begunca," razlaga, "vendar se bojim iti v zbirni begunski center. Način življenja v njem, hrana, ki jo kot hud bolnik moram izbirati, ne, mislim, da bi me to ubilo." Je odpoved bivanja v kranjskem domu res nepreklicna, smo povprašali pri v.d. ravnatelju Francu Kržanu. "Bekrijo Memiča poznam, je v redu človek, hud bolnik. Za novo šolsko oziroma študijsko leto smo dobili izjemno veliko prijav dijakov in študentov, ki želijo bivati v našem domu in imajo seveda prednost pred drugimi gosti. V pritličje, v katerem so stanovali graditelji kokrškega mostu in Bekrija Memič, bomo namestili dekleta, ki bodo obiskovale tehnično tekstilno šolo. Zato smo tem stanovalcem gostoljubje odpovedali. Priznam, odpoved je res precej brezosebna, vendar pa obljubljam, da bomo za Memiča našli primerno rešitev, zanj se bom sam zavzel. Na cesti ga nikakor ne bomo pustili. Zdaj morajo najprej opraviti delo vse tri komisije za sprejem dijakov in študentov v dom. Če bo le ostala kakšna prazna postelja, bo Bekrija Memič lahko ostal, sicer mu bomo skupaj s kranjsko Karitas poiskati drugo primerno nastanitev. Vem, manitarnih organizacij razu- da v zbirni begunski center ne mejo moje težave in so mi sodi, to bi zanj pomenilo pripravljeni pomagati. Škrat- smrt." • H. Jelovcan, foto: ka, o Sloveniji in Slovencih L. Jeras Voda zalivala kleti Kranj, 11. avgusta • Komaj teden po tistem, kar je neurje z vetrom in točo prizadelo območje Medvod In Ljubljane, se je nebo zdivjalo tudi nad Kranjem in okoliškimi kraji, v sredo popoldne so meteorne vode zalile več kleti ter nanašale pesek na ceste. Največ dela so po neurju imeli gasilci. Poklicni iz Kranja so pomagali kar v 33 primerih, prostovoljni s Primskovega v štirih, s Kokrice v petih, iz Predo-selj v desetih, iz Šenčurja v treh, iz Vogelj v enem in iz Britofa v dveh primerih. Voda je vdirala večinoma v kleti stanovanjskih hiš, na Trgu Prešernovih brigad 10 in na Tuga Vidmarja 10 v Kranju pa so jo imeli celo v blokih. Preglavice je povzročala tudi v trgovini Turbo schuh na Primskovem pa v saraopo strežnici na Kranjski cesti v Šenčurju in zasebni trgovini na Kok-rici. Promet na lokalni cesti skozi Predoslje in Ore-hovlie je zaradi vode zastal za okrogle pol ure. Delavci Cestnega podjetja Kranj so "pometali" nanesen pesek s Partizanske ceste v Kranju ter z regionalke v Kokri, komunalci pa so čistili cesto v Predosljah in Savsko cesto v Kranju, ki sta bili zaradi peska prav tako nevarni za promet. Kakšne večje materialne škode sredino neurje torej ni povzročilo. Se najbolj nevarno je bilo v Žirovs-kem vrhu, kjer je strela udarila v stanovanjsko hiSo. Samo hitri in učinkoviti pomoči gasilcev se imajo lastniki zahvaliti, da se plamen ni razbesnel. Včeraj dopoldne smo zvedeli, da je voda napravila škodo tudi na Trstentku, kjer je utrgala plaz, lastniki zemljišč pa bodo škodo očitno morali prenesti sami. • H. J. Svetniki o toči Medvode, 8. avgusta - V torek so se na izredni seji zaradi nedavnega neurja s točo zbrali medvošld svetniki Na seji so se seznanili z okvirno oceno škode, ki bo po predvidevanjih dosegla višino 50 milijonov tolarjev, kar znaša kar desetino občinskega proračuna. Takoj po neurju se je sestal Kmetijski odbor občinskega sveta, ki je takoj ustanovil komisijo, ki si je ogledala ta pavšalno ocenila škodo. Svetniki so si bili enotni, da je prizadetim kmetom potrebno pomagati, pri čemer so posebej poudarili, da pomoč ne sme ohromiti rednega izvajanja tekočih kmetijskih programov. Na koncu so se odloČili, da za odpravljanje posledic toče namenijo nekaj več kot šest milijonov tolarjev. Sredstva bodo zagotovili iz predvidenih proračunskih rezerv v višini nekaj manj kot dveh milijonov tolarjev, ostali del pa se bo zaenkrat financiral iz področja kmetijstva. Slednja sredstva se bodo kasneje refundirala, saj svetniki pričakujejo, da jim bo del pomoči dodelilo ministrstvo, nekaj pa morda tudi nova ljubljanska mestna občina. Če omenjenih sredstev občina ne bi dobila, bodo ob sprejemu proračuna predvidoma na prihodnji seji v proračun vnesli posebno proračunsko postavko. • UA Z GORENJSKIH OBČIN OBČINA KRANJSKA GORA Župan, objavlja POSEBNO OBVESTILO Na območju Občine Kranjska Gora bo v letu 1995 izvršena modernizacija naslednjih lokalnih in nekategoriziranih cest: RATEČE - cesta od križišča s cesto M 1 do lipe pri šoli - del dvolastniške na mejnem prehodu Rateče PODKOREN - cesta od hiše št. 74 f do 74 e - cesta od hiše št. 96 do 101 - cesta od potoka Suhelj do hiše št. 40 - cesa od Šerca do hiše št.. 33 a KRANJSKA GORA - pokopališče - cesta mimo pokopališča - cesta od TGC do naselja Slavka Černeta št. 31 - cesta od ceste M 1 do naselja Slavka černeta št. 9 - stara magistralna cesta do hotela Kompas do hotela Lek GOZD MARTULJEK - cesta od ceste M 1 do Naselja na bregu št. 7 - cesta od ceste M 1 do naselja Na trati št. 9 - cesta od ceste za Srednji vrh do nove hiše na Jezercih - cesta od recepcije avtocam-pa do hiše Jezerci 17 DOVJE - pokopališče - cesta na Dovjem do hiše št. 93 - cesta na Dovjem do hiše št. 74 MOJSTRANA - Savska cesta do št. 18 - pločnik pri Derniču - pločnik pri Krulovču Vse občane in javna podjetja pozivam, da pred dokončno ureditvijo in asfaltiranjem izvedejo predvidena zemeljska dela, oziroma v ta namen položijo cevi za prepuste predvidenih komunalnih vodov. Občina Kranjska Gora pet let po izvršeni modernizaciji cestišč ne bo dovoljevala na teh odsekih posegov oziroma prekopov. V Kranjski Gori, 9. avgusta 1995 Župan: Jože Kotnik Na podlagi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. list RS št 28/93, 19/ 94) občina Šenčur objavlja V Žireh se malo govori in veliko dela Žirovd so letošnje poletje uredili veliko cest in mostov Pri delih sodelovala skoraj četrtina Žirovcev Žiri, 8. avgusta - Na področ- anja asfaltiranja cestišč. Obča- ju infrastrukture so letos v zirovski občini veliko naredili. Pohiteli so s formalnostmi in proračun sprejeli že meseca aprila. Sledila je priprava načrta o delih, ki jih je bilo potrebno storiti. Ocenili so razmere ter ugotovili, da se je najbolje lotiti problemov, ki se jih da hitro rešiti. To pa so tisti, ki ne zahtevajo daljše procedure pri načrtih in dovoljenjih, je rekel Bojan Starman, župan občine Žiri. ni so sami urejali ceste -spodnji ustroj in druga dela. Občina pa je zagotovila asfaltiranje cest. Če se cesta povezuje naprej ah pa se nanjo veže več kot 5 objektov, je celotno asfaltiranje plačala občina. Če gre za ulice oz. ceste, kjer se nahaja od tri do pet hiš, so polovico asfaltiranja plačali občani sami, če pa gre za samo eno ah dve hiši, pa so občani plačah 75 odstotkov, 25 odstotkov pa je plačala občina. 38 večjih in manjših cestnih odsekov, kar znese od 35 do 40 tisoč kvadratnih metrov cestišč. Nekaj od teh je starih cest, ki so jih zaradi dotrajan-ja preplastili, je rekel župan, in pri tem poudaril izredno požrtvovalnost in prizadevanje vseh občanov, odbora za infrastrukturo ter vlade, ki je podprla sistem in način dela, tako da so se del lahko hitro lotili. Pri delih, ki so se izvajala, je sodelovala skoraj četrtina vseh Žirovcev, pomagalo pa jim je podjetje Primorje iz Ajdovščine. Tako so lahko naredili veliko. Zdaj, ko je asfaltacija v bistvu že zaključena, čakajo na gradbeno dovoljenje za izvajanje del na še dveh odsekih - v starih Žireh in na Partizanski ulici, kjer bo potrebna kompletna ureditev ceste in kanalizacije. Ta dva odseka sta finančno zahtevnejša. Izdali so tudi že razpis za izvajalce in računajo, da bodo z deli začeli jeseni. Poleg tega je potrebno po-skrebeti tudi za tekoče vzdrževanje vseh ostalih cest in ulic ter za vodovodno omrežje. Trenutno gradijo vodovode v Žirovskem Vrhu in v Koprivniku. Pri tem občina pokriva 60 odstotkov materialnih stroškov. V zvezi z velikim objektom, ki se gradi nasproti občine, ter mu domačini pravijo Ambasada, je Bojan Starman dejal, da sicer gre za zahteven projekt, pri katerem pa je občina udeležena le z majhnim vložkom - to je} zemljo, katere vrednost je približno 120.000 DEM. Pg [iredpogodbi, ki so jo sklenili eto in pol nazaj, je občin2 upravičena do ustrezne povr-šine - kvadrature v tem objektu. Bojan Starman je rekel, fl na občini nimajo strokovni!1 služb, kar je slaba stran, saj Je organizacija vseh stvari zaradi tega na ramenih majhnega števila ljudi. Župan Je pohvalil sodelovanje z odborom za infrastrukturo, katerega predsednik je Tone Oblak. Drugače pa so se & vsako dejavnost ljudje sam' organizirali in zbirali denar. • Polona Oman. foto: Gorazd Stoik Tako je v Žireh največ aktivnosti namenjenih obnovi cest. Kjer je potrebno, se obnavljajo vodovodi, popravljajo in povečujejo se mostovi, poskrbljeno pa je tudi za obrežja hudournikov. Tako je danes veliko stvari že narejenih. Žirovska občina je majhna, zato je ocena proračuna 200 milijonov tolarjev. Od tega bodo na področju infrastrukture letos porabili 67 milijonov, temu pa bo treba dodati še od 30 do 40 milijonov tolarjev prispevkov občanov. Poseben dogovor so sklenili glede načina dela in financir "Sama akcija se je začela zelo hitro in je bila nepričakovano uspešna. Ljudje so se angažirali na najrazličnejših področjih ter vložili veliko dela in denarja. Sami med sabo so poskrbeli za dogovore in ustrezna soglasja. Zaradi vsega tega je obnova cestnega omrežja v žirovski občini že v zaključni fazi. Računamo, da bo v desetih dneh že vse narejeno," je rekel Bojan Starman. V Žireh delajo tako, da se z malo denarja veliko naredi. Obstaja interes in zato tudi delo hitro napreduje. Imajo Od 29. septembra do 1. oktobra Tretji Mihaelov sejem Štefan Borin: "Poseben poudarek bo letos na kulturnem programu." Mengeš, 10. avgusta - Tretji Mihaelov sejem v Mengšu, ki bo od 29. septembra do 1. oktobra, pripravlja poseben odbor. Vodi ga Štefan Borin. Že prvi in drugi sejem sta privabila v Mengeš številne obiskovalce oziroma razstavljale«? in različne skupine. Letos pa bodo še posebno skrb namenili kulturnemu programu. Sejem se bo letos začel 29. septembra. Za razstavljalce različnih dejavnosti oziroma obrti imajo pripravljenih 85 stojnic. V odboru pa so se odločili, da bodo v treh dneh skušali privabiti čimveč obiskovalcev iz bližnjih in oddaljenejših krajev Gorenjske v Mengeš predvsem z zanimivim kulturnim programom. monik. Zato bomo pripr*^ tekmovanje harmonika1! za plaketo Mihaelovega M ma. Tekmovanje, ki ga b°~ sponzorirali izdelovalci &JT monik, bo v soboto, % septembra. Že v petek, *j septembra, pa bomo skupC moškim pevskim zborom pa s citrami predstavili fl* danje lickanje na vasi- . nedeljo bo po dopoldan*; maši na prostem blagog tev novega gasilskega «J mobila, popoldne pa se bo* vsake pol ure Pre^sta'i() ansambli. Pripravili pa bo0 tudi sprevod s prikazom ^ zličnih kmečkih opravil." Tudi letos bodo n*ff' naj' Štefan Borin: "Kulturni program naj bi privabil na sejem čimveč obiskovalcev." "Mengeš je na primer poznan po izdelavi in popravilu har- najbolj urejeno oziroma bolj izvirno stojnico na sje^ Odbor, ki pripravlja letgjj sejem, pa sestavljajo turi*1,^ delavci, gasilci, godbe" "V odboru imamo zastop vse dejavnosti v Mengsu'^ Mihaelov sejem postaj* , bolj ena glavnih priredi*6 občini." • A. Žalar JAVNI RAZPIS Čebelar Franc Prezelj za izbiro najugodnejšega ponudnika za izvedbo obnove in razširitve cest Srednja vas -Luže in Voklo - Trboje. Razpisno dokumentacijo lahko ponudniki dvignejo ob sredah od 8. do 12 ure na Občini Šenčur, Kranjska 2, Šenčur. Ponudbe morajo biti oddane v zaprti ovojnici z oznako "Javni razpis za obnovo cest - NE ODPIRAJ", najkasneje 14. dan po objavi do 12. ure na Občino Šenčur, Kranjska 2, Šenčur. Javno odpiranje ponudb bo dne 25 8. 1995 ob 12.30 v prostorih Občine Šenčur, Kranjska 2, Šenčur. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika: a) cena b) plačilni pogoji c) referenca izvajalca d) opcija ponudbe in fiksnost cen e) atesti v vgrajenih materialih in izdelavi f) garancija na opravljena dela K ponudbi je potrebno priložiti: - predračun na originalnem popisu del - registracijo podjetja - spisek referenčnih objektov Naročnik sodelujočim ne prizna nobenih stroškov v zvezi z izdelavo ponudbe. O izidu razpisa bodo sodelujoči obveščeni v 10 dneh po odpiranju ponudb. Občina š*nčur Župan: Franc Kern, ing. Med gre pa za med "Po poklicu" čevljar, šofer, ekonomski tehnik, krovec, že nekaj časa tudi tehnološki presežek, je Franc Prezelj še najraje čebelar na Križu pri Komendi. Križ, 10. avgusta - Čebelarjenje ie Francu Prezlju, ki ima čebelnjak na Križu pri Komendi, najbolj priljubljen hobi. O čebelarjenju kot poklicu pa bi težko govoril, čeprav mu v primerjavi z drugimi poklici čebele vzamejo še največ dela. Pravi, da je številnim poklicem, ki jih od časa do časa opravlja, ali jih je, zdaj dodal še enega in sicer tehnološki presežek. Čeprav je čevljar, šofer, ekonomski tehnik, krovec smo se z njim pogovarjali predvsem o njegovem priljubljenem hobiju. "Za čebele sem imel veselje že od nekdaj. Včasih je bilo na Križu in tod okoli veliko čebel. Vsaka druga hiša je imela čebele. Zdaj pa je na območju čebelarske družine Komenda- Moste 23 članov, ki imajo okrog 300 do 400 čebeljih družin. Leto dni Franc Prezelj, ki jc tajnik čebelarske družine, vodi tudi čebelarski krožek na Šoli v Komendi. "Enajst rednih obiskovalcev ima krožek. To so bodoči čebelarji. Sicer pa je na tem območju največ gozdne paše. Letos je dva dni medila tudi akcija. Zelo dobra paša pa je bila v Prekmurju. Čebele vzamejo precej časa, vendar je to za tistega, ki jih ima rad, prijetno delo. Seveda je za čebelarja "zanimiv" med. Tega pa doma največkrat čebele ne naberejo za preživetje. Treba jih je voziti v pašo. Gre pa domači med pri prodaji za med. Samo cena ni najbolj pravšnja. Včasih sta imela žganje in med isto ceno. Zdaj pa je domači Inops dražji od medu. Mislim, da bi moral biti domači med vendarle nekoliko dražji" Že dva meseca so brez plač in regresa V Krimu napovedujejo stavkj Bled, 10. avgusta - V blejskem hotelu Krim že dva mesec*:, zaposlenih ni dobilo ne plače in ne regresa, zato so zagr° ^ stavko, če vodstvo do 18. avgusta ne izpolni njihovih z*0 Čebelar Franc Prezelj: "Med mladimi vedno večje zanimanje za čebelarjenje." je Zanimanje za čebelarstvo je med mladimi vedno večje. To je razveseljivo, pravi Franc Prezelj. "Čebela je za okolje in zrak tisto, kar je riba za vodo. Tega pa se v skrbi za zdravo in cisto okolje še vedno premalo zavedamo." * A. Žalar Revizija poslovanja. Minuli torek je minilo natanko dva meseca, odkar 36 zaposlenih v hotelskem podjetju KRIM na Bledu sploh niso dobilo plač, kaj šele drugih prejemkov, kot so vožnja na delo ali regres. Letos so prejeli le 18 tisoč tolarjev regresa, vodstvo jim ne izplačuje številnih nadur. Nekateri delavci imajo od sto do dvesto nadur! Kolektivna pogodba se v Krimu niti približno ne izpolnjuje. Res jc vse gostinstvo, tudi blejsko, v hudih težavah in je bilo v začetku tedna v hotelu Krim le 50 gostov, sprejme pa jih okoli 200. Da bi se podjetje vsaj deloma izkopalo iz težav, je najemalo kratkoročne kredite in je zadolženo tako pri Gorenjski banki kot pri Številnih upnikih, kot so Živila in celo pri zasebnikih. Reševali so se tudi tako, da so oddali nekaj spodnjih prostorov v hotelu v najem. Tudi lastninjenje hotela, ki je deloma pod denacionalizacijo in ima prejšnji lastnik v njem lastninski delež, je še precejšnja uganka. Delavci tudi še nimajo pogodb o zaposlitvi, direktor pa. ^ odlaga in odlaga razp,s^ p novega direktorja, Čepra (j po sklepu delavskega s ,v rok za razpis že zdavnaj P tekel. k() v V takih razmerah, * fljti dveh mesecih ni denarj3^ za plače, ki so v resnici f] majhne, v razmerah, » H denarja za plačilo na potnih stroškov, v teh raL#li ah so delavci zelo resno l razmišljati o - stavki. M Vendar: kaj bi storili s sij j ob tej zadolženosti firme ^ najhujši grožnji, da se Krimu zgodi tudi stečaj. a Zato so sklicali Iji * | delavskega sveta, na »"JJ^ so upravičene zahteve dg Krima zastopali svobodn^j nikati gostinstva in lur,/ kUt K1 Gorenjsko. Na tem sestane j],, je bil minulo sredo, so 0 daje 18. avgusta skrajni HJ^ katerega je treba del» ^ izplačati plačo in regres, • > bodo stavkah, delavski j*,, zahteval odstop dire* ^ v Sprejeli so tudi sklep, °"Jj\ ureditev vodovoda zadnja investicija v krajevni skupnosti Vodice in prva z otvoritvijo v novi občini Vodice. Žal še vedno ni končana. Obnova vodovoda se je zavlekla, glav- primarni oziroma glavni vod v dolžini 1.860 metrov je Vodnogospodarsko podjetje Hidrotehnik Ljubljana pred nedavnim vendarle položilo. "Izkopi so se začeli v začetku julija. Bilo je kar nekaj zapletov in težav na trasi, vendar smo jih sproti uspeli razreševati. Precej časa smo med gradnjo na primer izgubili zaradi križanja plinovoda. Seveda pa bi bilo vse skupaj laže, če bi začeli spomladi, še preden so se začela dela na polju in vrtovih. No, zdaj je glavni vodovod položen, zgraditi pa bo treba še razvod oziroma priključke. Vse je pripravljeno in vsi smo tudi že poravnali stroške oziroma ceno Vse, ki čakajo na vodo, to pa so tri kmetije, pet stanovanjskih hiš in ribogojnica, seveda zanima, kako se bo investicija iztekla stroškovno. Želijo si, da bi ie vendarle bili priključeni na nov vodovod, Vendar," pravijo, "dokler, ne bo akcija končana, izračuni znani, stvari na terenu urejene in bomo imeti zdravo pitno vodo, poteka gradnje ne bi komentirati. Morda bi bila ta trenutek na mestu le pripomba, da nikdar ni bilo rečeno, da katerih Treh kraljev oziroma do katerega leta bo vodovod gotov..." ion Pirš: "Glavni vod je položen, zdaj čakamo na priključke." n> razlog pa je "reorganizaci-jn" lokalne samouprave. Anton Pirš iz Povodja 3, ki je J* neki način skupaj s tajnikom krajevne skupnosti Vodice Vuk om Vukovičem in predsednikom krajevne skupnosti Janezom Podgorškom »mel na skrbi priprave in Potek celotne akcije, je napol v šali pred dnevi pripomnil: 'Do treh kraljev bomo zdravo, neoporečno pitno vodo zagotovo imeli." Zakaj do treh kraljev? nas je zanimalo. Zato, ker je bila lanska akcija tako opredeljena. "Na srečo" pa ni bilo lani rečeno, do katerih treh kraljev bo vodovod zagrajen. No, Anton Pirš se je na primer tudi zavzemal (poskrbel), da je bil teren po položitvi glavnega voda spet lepo urejen. potek akcije, sem prav na račun mehanizacije, izvajalcev Na celotne odseku je pet hidrantov za požarno vodo in pet čistilnih jaškov. za priključek. Zato upamo, da bomo vodo kmalu dobili." Investitor tega dela prenove oziroma ureditve vodovoda je krajevna skupnost Vodice. Predračun za obnovo je znašal lani 11 milijonov tolarjev. Ker pa je bil potem projekt spremenjen, bi zdaj morala biti investicija precej cenejša, ne glede na to. da je izvajalec na gradbišče pripeljal prevelike (predrage) stroje za takšno gradnjo. "Sicer pa mehanizacija nenazadnje ni naša zadeva. Direktor VGP nam je namreč napovedal, da bo izgradnja potekala tako, da ne bo po nepotrebnem dražila izvedbe. Čeprav nisem bil odgovoren za in samega poteka od krajanov dobival številne pripombe in na trenutke tudi očitke, kako naj bi se ne delalo. Strinjam se, da bi marsikaj pri tej akciji lahko potekalo drugače, vendar tako kot se je zataknilo že pri začetku, je potem potekalo tudi naprej. Upam, da bosta izvajalec in upravljalec Komunalno stanovanjsko podjetje Domažale pohitela, da bomo dobili tudi priključke." A. Žalar Te rnie Snovik Kmečko zdraviliški turizem v Tuhinjski dolini Toplice v načrtu celostnega razvoja podeželja - Voda ima več kot 30 stopinj - Topliški turizem Podpirajo tudi v kamniški občini. v vasici Snovik v Tuhinjski Johni, na vzhodnem J*°/enjske »e '•Jše In kot obrobju nahajajo najm-raz vojno J..1 ,n kot kaže razvojno t"J?.?'J Perspektivne toplice v ^J>- Tam so pred nekaj leti nh uvire tople vode, pri idr!"50 kasneje odkrili tudi "ravilnc učinke, lansko leto JUH! la*eli 2 razvojem izm ukega in kmečkega turalo«',« vklJuč«Je v projekt »stnega razvoja podeželja. Med našim obiskom v Termah Snovik je bilo, kljub ne pretirano lepemu vremenu, kar nekaj kopalcev. Vstopnina za v kopalilč* s termalno vodo znaša 200 tolarjev, medtem ko je kopanje za predšolske otroke brezplačno. je med metri 14 in 18 sekundi. Na območju vasice Snovik, kl je le nekaj kilometrov oddaljena od Kamnika, so °«rui termalno vodo, ki ima Pozimi 22, poleti pa tudi več K°t 30 stopinj Celzija, njen Pretok pa laičnimi »oda je bogata s kalcijem, kalijem, magnezijem in natri jem in zato primerna za zdravi lenje različnih bolezni. Izgradnjo toplic v Snoviku Vodi posebna projektna skupi-na- trenutno z objekti upravlja Podjetje Zarja iz Kamnika, v*ljučuje pa se tudi kamniška °°cina. Lani so v bližini vasice Postavili manjši odprt bazen, v Katerega so napeljali termalno Vodo, uredili cesto in javno Osvetljavo. Že pred letošnjo Poletno sezono so pripravili V(*cji bazen, nekoliko uredil« °Kolico in postavili manjši V Snoviku gre zares, kar potrjuje tudi vhod v termalno kopališče. kontejner za gostinsko dejavnost. Da gre v Tuhinjski dolini za resen projekt zdraviliškega turizma, dokazuje tudi kažipot ob glavni cesti skozi Tuhinjsko dolino in vhod v bodoči zdraviliški kompleks, nad katerim je napisano Terme Snovik. Lastninska razmerja glede zemljišč, na katerih bo bodoči zdraviliški kompleks, so v Snoviku urejena, še posebej pa jc razveseljivo, da so pri projektu izgradnje pripravljene sodelo-vati prav vse domačije, ki se bodo vključile bodisi s ponudbo domačih pridelkov, specia-litct ali z izdelki domače obrti. V občini Kamnik so toplice v Snoviku le vnesli v spremembe in dopolnitve družbenega pla na, s čimer so dobili pravno podlago za sprejetje ureditvenega načrta. Že pred nekaj leti so se v kamniški občini opredelili za razvoj podeželskega in ekološkega turizma in leta 1993 tudi pripravili nov program celovitega razvoja podeželja. Toplice v Snoviku bodo del bodoče turistične dejavnosti v Tuhinjski dolini. Gre za zemljišče v obsegu okoli 23 hektarjev, večji del je namenjen sprehajalnim potem in razvoju kmečkega turizma, delno pa zdraviliškim objektom. Pri tem je potrebno poudariti, kot pravijo v občini Kamnik, da bodo na območju Snovika zgradili samo manjše Erenočitvene objekte, ki se odo arhitekturno vključevali krajinske značilnosti, poleg že urejene javne razsvetljave in delno že izpeljane regulacije potoka Snoviščica, pa naj bi uredili še vaško središče. Gre za prvo fazo ureditve tega Eodročja, za letos pa v kammš-i občini predvidevajo, da jim bo pod streho uspelo spraviti ureditveni načrt. Občina Kamnik se je v Erojekt razvoja toplic v Snovi-u vključila tudi finančno, svoja vlaganja pa bo vrednotila kot kapitalski delež v bodoči delniški družbi, ki je blizu ustanovitve in bo upravljala s toplicami. Če bo podjetje zaživelo, bo občina tudi letos primaknila del sredstev. Vse kaže, da so se v kamniški občini resno lotili izgradnje toplic v Snoviku, ki bodo po vsej verjetnosti na ta do zdaj turistično manj znani konec Gorenjske v prihodnje privabljale turiste, željne neokrnjene narave, sprehodov, domače hrane in kopanja v termalni vodi. * M. Gregorič, slike Lea Jeras Marija Bolka iz Glinj, 90-letnica "Bolje je delat' kot sedet'" Ženska neverjetno dobro skriva častitljiva leta, čeprav ji življenje še zdaleč ni bilo postlano z rožicami Glinje, 11. avgusta - 90 jih bo stara natanko čez deset dni. Na obisk nas je povabila njena vnukinja in dejala, da je mama še čisto OK, le malce bolj na glas je treba govoriti z njo. Res; bolj sem jo gledala, bolj neverjetno se mi je zdelo, da si nalaga že deveti križ. Posedli smo v senco pod košato sadno drevo, mimo nas je žuborel potoček, in se prav po žensko zaklepetali. Glavna je bila seveda slavl-jenka. Povedala je, da je zrasla v hribih, v vasi Apno pod Krvavcem. Tista leta so bila zanjo najlepša. Čeprav ni bilo obilja in je bilo treba kar trdo delati, velikih skrbi še ni bilo. S sosedovimi dekleti in fanti so se dobro razumeli, se znali veseliti, smejati. Z enaindvajsetimi jo je srce potegnilo v dolino. Omožila se je. V Glinjah pri Zalogu jo je čakal dober fant, a tudi stara in prazna hiša. Kako sta z možem, čevljarjem, ki je pozneje odprl copatarsko obrt, garala, da sta si postavila soliden nov dom! V vedrih je nosila pesek za malto iz vode, potem ko je prišla s polja. Mož je takrat še hodil čevl-jarit po hišah, pogosto odšel zjutraj in se vračal šele proti večeru. Pred drugo vojno je bil kar dve leti na orožnih vajah. Z otroki se je zato ubadala bolj ali manj sama. Rodilo se jih je trinajst: osem hčera in pet sinov. Živih je še enajst. Tudi mož je prekmalu umrl, že 31 let je vdova. Z njim je od hiše odšla tudi copatarska obrt. Zdaj Marija Bolka živi v skupnem gospodinjstvu z Olgo, najmlajšo od hčera, tudi že vdovo, že v tretji hiši, ki sta jo pred leti zgradila mlada dva. 19. avgusta bo praznovala s svojimi otroki in njihovimi ženami oziroma možmi, 2. Dve generaciji: Marija Bolka s pravnukinjo Lucijo. - Foto: H. J. septembra še enkrat, takrat z vnuki. Ima 23 vnukov in kar 21 pravnikov. Najbolj srečna je, ko kateri od njenih, ki so "raztreseni" okrog doma, pride k mami na obisk. Skrivnost njene čilavosti se morda skriva v besedah: "Bolje je delat' kot sedet'." Zjutraj nakrmi živino, ki sta jo vnukinja in njen mož začasno naselila v Glinjah, ker v Cerkljah gradita nov hlev. Veliko ima opraviti tudi v vrtu, dopoldne pa se, če doma ni druge gospodinje, kot kakšna mlada zavrti po kuhinji. Najbolj obožuje kislo zelje. Najraje bi ga jedla za zajtrk, kosilo in večerjo, pa morda še vmes, se bolj za šalo kot zares pohuduje hči Olga. "Ja, drugače grem pa nadvse rada v gozd po gobe ali borovnice. Lani je bilo veliko gob, letos sem našla samo nekaj lisičk. Čakam, kdaj bodo pognale." Čestitkam za rojstni dan se pridružujemo tudi mi z željo, da se najkasneje čez deset let spet srečamo. H. Jelovčan Zaloge tople vode v Gozd Martuljku Vrtati bo treba do tisoč metrov v globino Zaloge dobre termalne vode, ki jo že komercialno izkoriščajo na drugi strani Karavank, so tudi v Gozd Martuljku zelo verjetne. Raziskovalci predvidevajo, da bi z vrtinami odkrili ne le bogate zaloge pitne vode, ampak tudi termalno vodo s temperaturo do 32 stopinj Celzija. Gozd Martuljek, 10. avgusta - V Gozd Martuljku, kjer ima Petrol svoj hotel Špik in kamp, ki je že leta in leta odprt tudi pozimi, so že pred leti v svojih razvojnih programih načrtovali, da bi morda poiskali dodatne vodne vire - zaradi turizma bi bila dobrodošla tudi mineralna voda. Tako v Gozd Martuljku kot v bližnji Kranjski Gori so imeli leta in leta hude težave s pomanjkanjem pitne vode v sušnih poletnih mesecih in še tista, ki je bila, je bila pošteno -klorirana. Domala nevzdržno za takšno alpsko območje, kjer vode res ne bi smelo primanjkovati. Bila so poletja, ko so se pritoževali domačini na hotel, saj so za pomanjkanje pitne vode domačini krivili hotel in bazen, ki je poleg hotela. Domačini so zato vedno vztrajali, da se ne sme v Gozd Martuljku zgraditi noben nov apartma več, da se ne smejo povečevati zmogljivosti, kajti vode še za sedanje prebivalstvo ni dovolj. Preprekanj, prepričevanj in slabih posledic za turizem ni bilo konca. Zato se je Petrol odločil, da z vrtinami, ki jih je tudi sam plačal, poišče dodatne vire predvsem pitne vode. In res: raziskovanja so pokazala, da je pitne vode več kot dovolj! Kvalitetne pitne vode s temperaturo plus 5 stopnji Celzija in to količin, ki bi zadostovale za potrebe vse Zgornjesavske doline, predvsem Kranjske Gore. Novi direktor Petrola, hotela Špik v Gozd Martuljku Ivan Pinterič pravi: »Kar se tiče termalnih vod, o katerih je vedno več govora tudi na Gorenjskem in Zgornjesavski dolini, ki bi bila z vrelci termalne vode turistična ponudba doline nedvomno še bogatejša, pa lahko rečem le to, da so za zdaj šele predvidevanja, da voda verjetno je tudi na tej strani Karavank. Na avstrijski strani že komercialno izkoriščajo termalno vodo in predvideva se, da je termalna voda v vseh plasteh, tadi na teh, ki sežejo do Slovenije in do Gozd Martuljka. Kakšnih posebno natančnih študij na naši strani še ni, vendar bi morah vrtati od tisoč metrov naprej, da bi prišli do vode, ki naj bi imela od 28 do 32 stopnji Celzija. V razvojnem programu Špika nedvomno ta investicija je, odvisna pa je seveda tudi od občine. Najprej je vso stvar obravnavala nekdanja občina Jesenice, zdaj je to v pristojnosti kranjskogorske občine, ki pa se tudi zavzema za nove, kvalitetne razvojne korake, v katerem je turistična ponudba s termalnimi vrelci tudi zelo zanimiva. Saj izkušnje naših slovenskih zdravilišč kažejo, kakšno je vseskozi zanimanje tudi za to vrsto ponudbe.Petrol trenutno nima sredstev, da bi šel v kompletne in strokovne raziskave tople vode, v dolgoročnem planu razvoja pa investicija nedvomno je zanimiva. Skratka: za zdaj se je vse ustavilo na tem, da so klimatska zdravilišča s termalno vodo zanimiva, zaloge tople vode pa so po prvi analizi Geološkega zavoda tudi na tem območju kar verjetne...« D.Sedej KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Trije kranjski vodnjaki. V Mali galeriji Mestne hiše razstavljajo člani Likovnega društva Kranj. JESENICE - V Kosovi graščini je odprta fotografska razstava Obraz jeseniškega vsakdana. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava risb Rudolfa Arha Kmečko stavbarstvo na Gorenjskem. V bistroju Želva razstavlja barvne in črnobele fotografije Nada Jensterle. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja kolaže Milena Rupar. V pizzeriji Bistrica v Mojstrani je razstava fotografij letošnje jeseniške odprave na Aconcaguo. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši je na ogled razstava izdelkov domače obrti z naslovom Iz domačih korenin. MOJSTRANA - V razstavnem prostoru Triglavske muzejske zbirke je na ogled razstava slik udeležencev XVI. planinske slikarske kolonije Vrata '95. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je v avgustu odprta vsak dan, razen sobote, od 14.30 do 17.30 RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava, ki jo The British Council organizira ob tristoletnici smrti skladatelja Henrvja Purcella. BLED - V gostišču Okarina razstavlja risbe in akrile Damjan Jensterle. RUDNO POLJE - V prostorih učnega centra Slovenske vojske so v Triglavski likovni galeriji predstavljene plastike in slike nastale na likovnih taborih na Pokljuki. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara so na ogled fotografije članov Foto kino kluba Anton Ažbe Škof j a Loka. V galeriji Loškega gradu razstavlja slikar Marjan Belec, razstava je podaljšana do 18. avgusta. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu je odprta razstava Zapuščina iz Gorenje vasi, fotografije iz albuma Jožeta Kalana in predmeti iz arhiva Jožeta Demšarja. TRŽIČ - V galeriji Kurnikove hiše razstavlja risbe, reliefe in plastike Peter Jovanovič. V Paviljonu NOB je odprta razstava dela galerije Samorastniki v Trebnjem. Festival Radovljica '95 CLEMENCIC CONSORT Radovljica, 8. avgusta - Na drugem koncertu ie v okviru letošnjega 13. festivala za zgodnjo glasbo RADOVLJICA 1995 nastopil stari znanec radovljiške glasbene scene ansambel za zgodnjo glasbo, Clemencic Consort z Dunaja. Stari znanec zato, ker ga ze poznamo s kar nekaj nastopov pred leti, po zasedbi consorta, pa vsakič v drugačni zasedbi in za drugačno glasbo. Tokrat smo ob vodji in ustanovitelju Reneju Clemencicu, ki je igral na čembalo in altovsko kljunasto flavto, videli in slišali še dvoje violinistov - Istvana Kertesza in Kriszto Veghelv ter violončelista Claudia Ronca. Vsi trije godalci so igrali na baročne inštrumente, zato ie izzvenela glasba v izvedbi dunajskega ansambla za zgodnjo glasbo Clemencic consort v nizki, netemperirani uglasitvi 415 hertzov. Na sporedu pa je bila glasba skladateljev Corellija, Handla, Fuxa, Caldare in Bani ereja. Gre za tehtno skupino avtorjev, ki je v 17. stoletju utrdila in skoraj dokončno izoblikovala pojem sonate v glasbenem oblikoslovju. Tudi zaot smo med navedenimi avtorji slišali skoraj same sonate, razen enega primera simfonije, v podobi instrumentalne uverture med francoskim in italijanskim tipom te glasbene oblike. V tej edini skladbi je Boliinstrumentalist Rene Clemencic posegel po kljunasti avti. Tudi sicer smo med sonatami slišali trio-sonate in solistične sonate. V skupni soigri so se na tem drugem koncertu letošnjega 13. festivala zgodnje glasbe RADOVLJICA 1995 v atriju radovljiške Graščine izkazali vsi štirje instrumentalisti enakovredno. Velika novost letošnjega radovljiškega Festivala je v tem, da ga publika od koncerta do koncerta bolj polni. To je vsekakor neke vrste fenomen in prav je tako. Kljub dosedanjim trinajstim letom prisotnosti specializirane, zgodnje glasbe, morda tega v Radovljici še nt bilo pričakovati. In prav ta, številna publika bo imela do 19. avgusta, ko bo v Radovljici še pet koncertov, še kaj slišati. • F. K. Ustvarjanje v poletni senci OSTALA SO KORITA MOSTNICE IN HUDIČEV MOST Kranj - Klementini Golija, priznani mladi slovenski slikarki, se tudi to poletje ni treba umikati v prijetnejše, hladnejše okolje. Dela namreč v prijetno hladnem ateljeju v pritličju svoje hiše, postavljene med gozd in obreŽje Save, kjer ob še tako hudi pripeki sonce ni tako močno kot v mestu. Tako kot večina umetnikov tudi Klementina Golja ne pozna tistih klasičnih počitnic, ko človek ob točno določenem letnem času sede v avtomobil in se odpelje na dopust. A če po drugi strani pričakujemo, da v vročih poletnih dneh sedi v senci in čaka na "ustvarjalni trenutek", smo prav tako v zmoti. Pri delu ne pozna letnih časov. Vsak dan se okoli pol devete zjutraj odpravi v svoj atelje in ustvarja do poznih večernih ur. Pravi, da je razlika med poletjem in ostalim delom leta le v tem, da je takrat manj razstav in zato več časa za ustvarjanje. Letošnje poletje akad. slikarke Klementine Golija je prav gotovo pestro. Pričelo se je z likovnimi delavnicami Slovenija, odprta za umetnost, na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Tja so prišli umetniki iz različnih držav, jeseni pa bodo iz del, nastalih v tem času, pripravili tudi razstavo, v delu je katalog. "Smisel mednarodnih likovnih delavnic je v tem, da se domači avtorji soočijo z ustvarjalnostjo avtorjev po svetu, pravi Klementina Goli- M Slikarji za Prešernovo mesto Sicer pa ima ta čas polne roke dela tudi kot predsednica kranjskega društva likovnih umetnikov. "V pripravi sta dva projekta. Prvi je Bienale mesta kranja, projekt, ki smo {•a prvič realizirali pred dvema etoma v sodelovanju z Gorenjskim muzejem. Na njem sodeluje deset avtorjev iz širšega slovenskega prostora, ki jih je izbrala selektorica Judita Krivec Dragan in deset Gorenjcev, katerih dela je za bienale izbrala posebna žirija. Razstavo bomo odprli 3. decembra in glede na to, da je bil edini pogoj za sodelovanje dejstvo, aa so dala nastala v zadnjih dveh letih, menim, da bo pomenila aktualen pregled slovenske likovne ustvarjalnosti" Drugi projekt nosi naslov Slikarji za Prešernovo mesto. DELO mrija mobitel XIII. Festival Radovljica 1995 sobota, 12. avgust 1995 ob 20.30, Graščina FRETVVORK (London) - kvintet viol da eamba program: Purcell, Holborne, Gibbons, Locke, Byrcl, Lupo, Tomkms iliiiii II The Brtmh ( (mučil torek, 15. avgust 1995 ob 20.30, Graščina: ZEPHYRS & SUONARE E CANTARE (Pariz) program: C. Monteverdi v Spodnji Idriji: ponedeljek, 14 avgust 1995 ob 20.00, Cerkev Device Marije Vnebovzete Uradna pijača XIII. Festivala Radovljica je peneče vino Valvasor. Prodaja vstopnic: Emona Globtour (Maximarket), tel : 061 / 213-912, 213-843, 213-912 Turistično društvo Radovljica, tel : 064/ 715-300 Informacije: Klemen Ramovš Management, tel : 061 / 125-33-66, 064 / 715-228 Pod pokroviteljstvom Občine Kranj bo namreč od 25. avgusta naprej v občinski avli na ogled razstava likovnih del, ki jih bodo darovali umetniki, denar od prodanih umetnin pa bodo namenili za obnovo Prešernovega gaja. Pariz je vedno inspirativen Klementina Golija živi in dela skupaj s še enim priznanim slovenskim likovnim umetnikom, slikarjem Klavdi-jem Tutto. Pravi, da pri delu v skupnem ateljeju drug drugega spodbujata m sta pozitivno kritična do dela. "Imava vsak svoj pristop, videnje in način izraza. Včasih se v kakšni zadevi tudi ne strinjava. Pri vsem skupaj pa je seveda nujno biti toleranten in drugemu puščati absolutno svobodo." Konec avgusta se za dva meseca odpravljata v Pariz, kjer bosta ustvarjala v ateljeju v strogem centru mesta."Upam, da bodo nove informacije, ki jih dobiš v vedno inspirativnem Parizu, lep izziv za moje delo. Dobro je, če človek vsake toliko časa zamenja okolje in se preseli v drug prostor, iz katerega seva drugačna energija." Podobe vid(e)nega Teden pravih počitnic, brez čopičev in sestankov, si je, ZARADI VELIKEGA ZANIMANJA PODALJŠAN ČAS OGLEDA Kranjska Gora • Razstavo v galerijskih prostorih Liznje-kovc domačije v Kranjski Gori "Iz domačih korenin", Jerneja in Mateja Kosmača, mojstrov domače obrti, si je v prvem tednu ogledalo zelo veliko ljudi. Zato so se organizatorji odločili, da bo hiša v času razstave (do 3. septembra) odprta ob sobotah in nedeljah od 14. do 20. ure. Na sami razstavi ie mogoče kupiti tudi nekaj izdelkov, kot so na primer čevljarske svetilke, panjske končnice, pastirske sončne ure in podobno. Po 3. septembru bo Liznje-kova domačija odprta po starem obratovalnem času: od torka do petka od 10. do 17. ure ter ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure. Ob ponedeljkih je hiša zaprta. M.A. razpeta med delom slikarke in predsednice likovnega društva, Klementina Golija vendarle vzela. Preživela ga je v Bohinju. "Med sprehodi po okolici sem videla nekaj, kar me je tako impresioniralo, da bom motive prav gotovo uporabila tudi pri svojem delu. Ogledaj1 sem si namreč korita Mostni^ in Hodičev most. Atrnosf1^ tam je nabita z nekim pos^ nim nabojem, močno se ntir vtisnil v spomin in prav gt bom, seveda na poseben, M način nekaj od tega tu\ naslikala. Sicer pa ta M delam na platnu, pripravlF se na nov cikel, za katerega " nevem naslova. Zadnjeg11' delo preteklega leta, sem W slovita Podobe vid(e)nego, r pri tem poudarila dve znatt'n komponenti likovnega ustv

in gorskega sveta. Njun slog jodlanja, Stuckijeva igra Šc švicarski rog, je specifičen za bernski kanton. Danes zve bo nastopil tudi endini od slovenskih predstavnikov festiva ' to je Ansambel Adama Bioskeva. Skupina prihaja iz Roga5 Slatine. Jj Večer Sončne Iberije bo jutri, v soboto, z začetkom oo uri, ko bosta nastopili skupina Kalaejo iz Portugalske in . Musagna iz Španije. Prva je nastala pred petimi let« K posledica raziskovanja in poskusov oživljanja s\°l* j^j portugalskih ljudskih glasbil, med katerimi izstopa lahna. «- I-4..im 1 ——-i----;— r»—„ triČla«1^ ji je podrejen ves repertoar skupine. Druga jc skupina, ki igra ljudsko glasbo zahodnega dela največje pokrajine v notranji Španiji. Kasti'. Nedeljski večer, prav tako se bo začel ob 21. uri, bo Prostrane Panonije, na katerem bodo nastopile tri m—7^ )(1 rt* ■adVjS skupine. Vujkics Ensemble, ki si prizadeva ohranjat' ^ negovati bogato glasbeno izročilo južnih Slovanov, Srbo . Hrvatov na Madžarskem. Marta Sebenstyen velja že vrst°nju je jpo m"piiTii vrhunsko izvajalko ljuasicin pesmi m strokovnjakov že davno zagotovila mesto me svetovnimi folk pevkami Skandinavske bele noci ^-^x slovenskim poslušalcem v ponedeljek zvežer Pr , J.gbi glasbeniki s švedske in Finske. Vaesen and Kers" 9 jf glasbena folk skupina in osemnajstlctna pevka, ki je J $ Sridružila posebej za nastope v Sloveniji, prihajaj' ^s vedske. Finska skupina Folkkarit jc bila v domovini '^ razglašena za folk skupino leta. Njihov rockovski folk j\ pritegnil mnogo mladih, da so začeli občudovati >JU Blasb° »red* V nadaljevanju festivala pa bodo prihodnji teden, V s .j.c, petek in soboto, nastopili še Gwen ion Abics Alba iz 1 ' .^i Afro Malagasv z Madagaskarja, nazadnje pa šc dve ml I skupini in ena iz Afganistana. • M.A Vibroser! Naj prijetnejši način, da premagate utrujenost ne da bi karkoli počeli! Vibroser je nov sodoben pripomoček, ki z rahlimi masažnimi tresljaji in naravno toploto blagodejno spušča napetost v telesu, lajša bolečine, pomirja in Pospešuje pretok limfe. Utrujene noge, boleč križ, živčno napetost in še mnoge druge težave olajša Vibroser že v nekaj minutah. Namestimo ga, kakor nam najbolj prija, sprožimo pa že z rahlim pritiskom na njegovo površino, ko se, recimo, naslonimo nanj ali ga rahlo stisnemo k sebi ali celo nataknemo na noge. Vibroser je lahko vedno pri roki: v avtu, na utrudljivih potovanjih, na delovnem mestu, v fotelju pred televizorjem - povsod in vedno, kadar smo potrebni sprostitve. Privoščite si svojih 10 minut in premagajte utrujenost ter bolečine Dodatna pojasnila po telefonu 061/1291-794,1291-795 ali faksu 061/1291-796. na najprijetnejši način, brez napora, pa tudi brez rizika: po 15 dneh lahko nepoškodovan Vibroser vrnete, če vam ne ustreza, in vrnili vam bomo kupnino v celoti. Vibroser, ki je atestiran in ima dveletno garancijo, si bo mogoče ogledati in ga preizkusiti na mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju (Hala A) od 11. do 20. avgusta 1995. ih roser .I .. i i L POZDRAVLJENI DIJAKI! sn3*?0' da ste bi,i z na^imi storitvami v preteklosti zadovoljni, in da boste naši Poštovani potniki tudi v prihodnjem šolskem letu. Potrudili se bomo, da vas bomo 2 stoj no, Pravočasno in predvsem varno pripeljali v kraj šolanja in nazaj domov. Dnnamenom- da vam prihranimo čas in olajšamo odločitev, vam pošiljamo letošnjo ponudbo avtobusnih vozovnic. Izbirate lahko med mesečno ali letno vozovnico ^nakupom letne vozovnice si zagotovite zajamčeno ceno in dodatni popust, ki bo ovisen od izbranega načina plačila. Nudimo vam naslednje možnosti: 1- PLAČILO OB NAKUPU z gotovino in čeki občanov J PLAČILO V DVEH OBROKIH: J polovico ob nakupu - polovico v prihodnjem mesecu J odlog plačila obrokov za en mesec ilo odlogov je možno s čeki občanov ali z odstopno izjavo staršev oz. skrbnikov. 3- PLAČILO V PETIH ENAKIH OBROKIH S ČEKI OBČANOV * Prvi obrok takoj in še 4 x po 20 %. pb ^a^uPu mesečne vozovnice za mesec december, februar In junij Vam bomo mpi* ^ Popust. Vsem rednim uporabnikom prevozov bomo za deseti nakup esečne vozovnice v juniju 1996 priznali dodatni 30 % popust. •j dijaki boste ob nakupu vozovnice prejeli skromno darilce, kupci letnih vozovnic in UD ' *] boste mesečno vozovnico kupili vsaj petkrat v tem šolskem letu, pa boste I 7ravičeni tudi do 50 % popusta na naših sezonskih linijah. Neomejenokrat se boste anko peljali do Vršiča, Bovca, Poreča, Portoroža, Nove Gorice itd. fjakom, ki imate po programu pol leta pouk, pol leta pa prakso, nudimo polletno 02ovnico, veljavno od septembra 1995 do vključno januarja 1996. &a H?1 avgusta dalje vas pričakujemo na naših prodajnih mestih v Tržiču, Kranju, aaovijici, Skofji Loki in na Bledu ter pri Kompas Pegazu na Jesenicah, na Avtobusni doh?' Kamnik. na Avtobusni postaji Ljubljana in \ D|te tudi dodatne informacije. v trafiki Cekin v Bohinjski Bistrici. Tu Q^°čite se za kvalitetnega prevoznika z najpogostejšimi avtobusnimi povezavami na renjskem. VAŠ PREVOZNIK ALPETOUR WkW potovalna agencija mM£kWMm JE TUDI VAM Ustavite in osvežite se na naših, bencinskih servisih, kjer so vam na voljo hladne pijače vseh vrst in odlični sladoledi! Prijetno boste presenečeni nad bogato ponudbo najrazličnejših izdelkov • (še posebej na samopostrežnih in NON STOP odprtih servisih ter na Bledu, kjer sta servis in avtopralnica odprta do polnoči) za vas, za vaše najmlajše, za obdarovanje in seveda vsega potrebnega za nemoteno delovanje in dober izgled vašega jeklenega konjička. TUDI S POLNIM BENCINSKIM TANKOM STE NA NAŠIH SERVISIH DOBRODOŠLI Slovenska naftna druiba TOE Kranj ZEUS FOTOAPARAT NIKON ALT KODAK? FOTOGRAFIRAJ! G R D LJUBLJANSKA 1a 64000 Kranj Tel.: 064/221-112 IZBIRATA NAJBOLJŠO FOTOGRAFIJO NA TEMO "POLETJE", Edini pogoj za sodelovanje je, da posnameš zanimivo, vznemirljivo, nenavadno -skratka cool, cool fotografijo in jo v kuverti Foto Bobnar (dobiš jo pri Foto Bobnarju v Kranju ali Sk. Loki) pošlješ na naslov: Gorenjski glas, oz. Foto Bobnar, Ljubljanska 1 a, 64000 Kranj. Strokovna komisija bo izbrala tri (3) najboljše fotografije, če pa Tvoja ne bo med njimi, Ti bo mogoče naklonjen žreb in boš izžreban za eno od tolažilnih nagrad. NAGRADE SO: 1. Fotoaparat NIKON 2. Fotoaparat KODAK 3. 5 barvnih filmov in še in še tolažilnih nagrad! S ?^rf?rfjlz,abelezi SV°J najzanimivejši motiv! Najbolj odstekan trenutek! Sodeluj v nagradni igri, bodi naj!!! 3§m GLAS mm glas Tudi na Gorenjskem je lahko nekaj brezplačno Gorenjski glas tokrat vsaki gorenjski družini in vsakemu Gorenjcu Spoštovani! Danes smo s sodelovanjem Pošte Slovenije, PE Kranj in PE Ljubljana, dostavili Gorenjski glas vsem gospodinjstvom, na območju 59 pošt v devetnajstih gorenjskih občinah. Torej, Gorenjski glas je izšel v podvojeni nakladi in obsegu 48 strani, zato so edini gorenjski pokrajinski časopis lahko prejele tudi tiste družine, kjer nanj niso naročeni. To sporočilo je namenjeno zlasti in predvsem slednjim (bralkam in bralcem, ki niste redni naročniki Gorenjskega glasa). Želimo se Vam predstaviti: o vsebini se lahko prepričate na ostalih 47 straneh in med branjem ste lahko ugotovili, kakšen časopisje Gorenjski glas. Pester, zanimiv, aktualen, gorenjski. Taksen izhaja dvakrat tedensko, vsak torek in petek, naročnikom ga prinašajo pismonoše. Enkrat mesečno je časopis povečan z barvno prilogo AS, enkrat letno z obsežnim letopisom GORENJSKA na 200 straneh. Poleg teh dveh uveljavljenih prilog so v Gorenjski glas občasno vključene tudi druge uredniške priloge (lani npr. "60 let Planice"; letos že tretje leto zapored skupna priloga petih slovenskih pokrajinskih časopisov "Slovenske počitnice"; itd.). Najmanj 102 številki časopisa izideta v enem letu in vsaj 20 različnih prilog. Naša konkretna ponudba: novim naročnikom podarimo enomesečno naročnino oziroma bomo Gorenjski glas pošiljali brezplačno do konca septembra. Gorenjski glas lahko naročite: m GLAS Gorenjska sejemska vročica je na vrhuncu. Danes, v petek, 11. avgusta, se začenja mednarodni veleprodajni Gorenjski sejem in z njim SUPER NAROČNIŠKA NAGRADNA IGRA GORENJSKEGA GLASA! Predvsem: ne spreglejte kupona v Gorenjskem glasu, ki je objavljen le danes, v petek, 11. avgusta. Torej: KUPON LE DANES V GORENJSKEM GLASU na 2. strani! Vanj boste vpisali odgovor na nagradno vprašanje, povezano z razstavnim prostorom Gorenjskega glasa na sejmu. Dobro poglejte fotografijo in ocenite, koliko izvodov časopisa je zloženih v kupu. Saj res, kje nas boste našli od danes, 11. avgusta, do prihodnje nedelje, 20. avgusta? Tik ob vhodu na sejem, tako rekoč na samem začetku Vašega ogleda sejma Vas čaka. GLAS Zato, da nas boste latje našli, smo le včeraj slikali Glasov sejemski razstavni prostor. Med naročnike, ki boste do konca sejma na Glasovem "iantu" na sejmu oddali kupon z vpisanim, kolikor toliko pravilnim, odgovorom na nagradno vprašanje /lahko pa kupon tudi poslali po pošti na naš naslov/, bomo z žrebom razdelili 102 lepi nagradi, med njimi: - z naročilnico iz te ponudbe (ki jo pošljete na Gorenjski glas, 64000 Kranj); - na Glasovem razstavnem prostoru na Gorenjskem sejmu od danes do prihodnje nedelje - po telefonu 064/ 223-111 ali 064/ 223-444 (na to številko lahko tudi oddate mali oglas - in v času sejma novim naročnikom en mali oglas podarimo! Vse nove naročnike na sejmu čaka priložnostno darilo (oziroma ga pošljemo po pošti vsem, ki se boste naročili z izpolnjeno naročilnico ali po telefonu). Sicer pa naročnino za Gorenjski glas obračunavamo trimesečno, kar pomeni, da bomo novim naročnikom letos poslali le en račun sredi oktobra za mesece oktober - november -december. Zasebnim naročnikom odobravamo 20-odstotni naročniški popust za redno plačevanje naročnine. Vsako leto naročnikom omogočamo tudi plačilo celoletne naročnine v dveh obrokih v prvi tretjini leta, ko k rednemu naročniškemu popustu dodamo Še celoletnih 5 %. NAROČILNICA Podpisani stanujoč(a) nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za dobo najmanj enega leta. Moj podpis: Vašo izpolnjeno naročilnico pričakujemo na naslovu GORENJSKI GLAS, 64 000 Kranj naumili glas - zakonsko posteljo (izdelek Tapetništva Radovljica) - "Moj piknik" za 30 povabljencev (v Lovski koči na Taležu) - 1 x zlat prstan s smaragdom (unikatni izdelek Zlatarstva Goldie Radovljica) - 12 x izlet z letalom v Belo krajino (z letalskim prevoznikom Sokolje gnezdo Radovljica) - 10 x par avtomobilskih plaščev Hankook z montažo (PanAdria Ljubljana) - 7 x izlet s katamaranom v Benetke (storitev podjetja Kompas PRO Portorož) - 3 x satelitska antena z montažo (SAT Trade Cerklje) - 5 x vikend paket na morju (v Plavi laguni v Poreču) - in še 62 drugih lepih nagrad ! In v vročem avgustu prav posebno sejemsko Glasovo darilo za mlade (in mlade po srcu) obiskovalce sejma: GIASOVA POLETNA ČEPICA. P.S.: Glasovo čepico bo potrebno shraniti. Ker so vse čepice oštevilčene in ker vsaka nosi svojo morebitno srečno številko. Za vsak sejemski dan bomo izžrebali 45 srečnih čepic za 45 simpatičnih nagrad in jih objavili 25. avgusta Med nagradami so: 40 kartonov čipsa (in v vsakem 24 vrečk ssslastnega Sločipsaf); športni rekviziti, igrače, in še marsikaj ... Čimprej napravite najpomembnejše: izpolnite nagradni kupon na 2. strani in ga izrežite i/ časopisa tako, da bo na drugi struni ostal Vaš naročniški nasl»v nepoškodovan. V boben za Glasovo Mcjemsko žrebanje bodo vključeni le kuponi, na kaN-nh bo naročniški naslov. mwi glas Toplice v Besnici pri Kranju V Ze skoraj 400 let zdravilna voda Deset let stare raziskave so menda okrepile le domnevo, da je v globini 150 metrov 32 stopinj topla voda. »esnica, 10. avgusta - Toplice v Besnici niso nepoznane. Omenjane so v zgodovini pesnice, najbolj svež "dokument" o njih pa sta betonska bazenčka s stopnicami, v katerih pa ni moč zaplavati. Namenjena sta bolj posedanja v njih in na ta način zdravljenju menda revmatičnih obolenj. Predsednik Turističnega društva Besnica Miha Sušnik nam je pred dnevi ponovno Povedal, da kaj več kot skrb 2a urejeno okolico in pot do Toplic društvo ne more narediti. Da pa bi veljalo njihov pomen in zmogljivost enkrat končno ugotoviti in opredeli-% je že stara želja. .Toplice, o katerih pišejo Vlrj o zgodovini Besnice, le*ijo nad Slapom Šumom na Nemiljščici. Nekateri so Prepričani, da je o njih pisal |e Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, da Pa jih je napačno postavil na poljščico pri Podnartu. Jih je Pa kot zdravilne nedvoumno opredelil slovenski geolog Anton Nosan iz Drulovke, ki je raziskoval in raziskal jnnoge toplice v Sloveniji, ^apuisano je namreč, da so včasih na zdravljenje v Besniške toplice prihajali revmatični bolniki od blizu in daleč. Geslo, ki velja za Gorenjski glas, je na neki način primerljivo tudi z Besniškimi toplicami. Odkar namreč kaj vemo o toplicah, so poznane tudi besniške. Da je voda v njih topla, smo se prepričali tudi sami. O tem na primer govori ohranjena listina iz gradu Šempeter pri Kranju z datumom 28. junija 1618. V njej je zabeleženo, da gospod s šem-peterskega gradu Baltazar pl. Siegersdorff sporoča loškemu oskrbniku Jakobu Fankelnu o svoji poti na zdravljenje pro-tina v Besniške toplice. Torej so bile toplice že takrat, pred skoraj 400 leti že obiskane. Omenjena betonska bazena, eden za odrasle, drugi za otroke, sta bila zgrajena 1954. leta. Turistično društvo je poskrbelo, da je pot do toplic danes lepo urejena in ozna- čena. Bazena sta očiščena, vendar pa je njuno vzdrževanje prav zaradi vode, ki je v bazenih , precej otežkočeno. Voda, ki pronica vanju iz tal, je namreč bogata (?) s snovmi, ki pospešujejo rast vod-nega r a t 1 i n j a in sladokovodnih alg. Domačini pa tudi vedo povedati, da voda v obeh bazenih pozimi nikdar ne zamrzne. Pred desetimi leti so bila na tem območju opravljena vrtanja, vendar so bili takratni posegi, ko ie šlo tudi za raziskave vrelcev oziroma vode na Jezerskem, nekako "nedorečeni". Vrtanja so se po izjavah domačinov (iz vodstva KS) pri desetih metrih zaustavila. Potrebni bi bili dodatni tehnični posegi, težava pa je bila, ker natanko nad bazenoma poteka električni daljnovod visoke napetosti. Zastoj pri vrtanju na opredeljeni taratni tehnični način in pomislek, da bi ob nadaljnjem vrtanju lahko vodni curek "zadel" daljnovod, sta Besniške toplice, njihovo razsežnost, temperaturo tople vode, vsebinski razvoj kraja oziroma opredelitev dejavnosti odložile za (ne)določen čas. Niso redki, tako med domačini kot v stroki, ki se zavzemajo, da bi raziskave v Besnici čimprej opravili in morda dobili dejansko potrditev za zdaj le okrepljene domneve izpred desetih let, da je v globini 150 metrov v Besnici, kjer sta danes dva bazena, kot zametka toplic, 32 stopinj topla, zdravilna voda. Tako bi se (morda) tudi sedanja mestna občina Kranj lahko postavila ob bok tistim, ki imajo prav tako zdravilno, toplo vodo, v glavnem še neizkoriščeno oziroma skrito pod zemljo. A. Žalar Samo redki vedo za jezersko slatino Sestra radenske odteka v prazno Mineralna voda, bogata predvsem z turizem^ Jezerskem. Žal se doslej Jezersko, 11. avgusta - Ljubljanski teološki zavod je pred enajstimi leti na pobudo kranjske vladne komisije za delovanje krajevnih skupnosti napravil Pfve hidrogeološke raziskave mineralne vode na Jezerskem, da bi dognal, koliko 'esnice je v ljudskem izročilu. Rezultati •naliz vode, ki jih je dve leti kasneje °»javil inženir Lado Ferjančič, so obetavni Nad kmetijo Anko je iz vrtin privrela mineralna voda (kalcijev-hidro-pn-karbonat), ki ima stalno temperaturo osem stopinj Celzija in je primerna J* uporabo brez posebne tehnološke priprave. • Pa bi ugotovili način pojavljanja, ^oatnost, možnost in način zajema ter *emične in bakteriološke lastnosti ozir- n\a sestavo mineralne vode, so geologi "ao kmetijo Anko 1984. in 1985. leta "aredili tri vrtine. Ena od njih je "Premljena kot vodnjak, iz katerega je «OC zajeti v kozarec ali dlan okusno, za Poletno vročino kar pregrešno svežo, v°do z mehurčki. za jezersko slatino ve zelo malo o sicer kar številnih gostov v tem lepem turističnem kraju. Priti do nje uspe le ^lastim, saj nikjer ob cesti z množico joiovoznih odcepov ni spodobnega *azip„ta ki bi prišleka popeljal no poti Tj Ujetja. Pa vendar jc od kmetije Jakovo do vodnjaka le par sto metrov oua p0 gOZ(jnj poti. Dragocena voda z '"churčki curlja iz cevi in teče po Pobočju... Geolog Lado Ferjančič, velik zago-iffi* okoriščanja kvalitetne jezerske ogljikovim dioksidom in kalcijem, bi lahko, tako kot žejna grla, poživila ni našel nihče, ki bi se mu zdelo vredno vnovčiti ta dragoceni dar narave. Na terenu bodo merili zasebni merilci Meritve plačal, odločbe pa ni in mL Kranj, 10. avgusta - Ministrstvo za okolje in prostor, republiška geodetska uprava, je v predhodnem obdobju, ko še ni zakona o geodetski upravi, ie oddalo tehnična dela na terenu številnim zasebnim firmam. Izkušnja v Kranju je izrazito negativna: občan ze pet mesecev čaka na odločbo, čeprav je račun za storitev zasebni firmi takoj plačal. slat niv janja kvalitetne jezerski ne- je ugotovil, da bi z znižanjem °ja ustja vodnjaka za dva metra iz ujetja lahko dobili dva do tri litre vode do i«« Na dan to Pomeni od 170 koli tisoč ntrov< kar ni zanemarljiva ""čina Predlagal je tudi primerno '°uitcv vodnjaka. Na ustje vrtine M Qlrtr.iT' ,wv,,,JaKrt- us,l p,. montirati razplinjevalec ter ur Ploščad in okouCO. o mednarodnih normah velja za . vii|,||, filiali m, ni ,Vlj» mm 3SCr*mo vodo tista, ki vsebuje prek |j, mK prostega ogljikovega dioksida na ler oziroma 1(XX) mg suhega ostanka Pri zajetju mineralne vode nad kmetijo Anko na Jezerskem. - Foto: II. J. pri temperaturi 180 stopinj Celzija. Analize mineralne vode z Jezerskega kažejo med drugim visoko vsebnost ogljikovega dioksida, ki niha od 4000 do 2500 miligramov na liter, po oceni je prostega ogljikovega dioksida okoli 5000 miligramov na liter. To so že dokaj velike količine, saj ne zaostajajo veliko za našimi poznanimi mineralnimi vrelci, denimo, radensko. "Pred sedmimi ali osmimi leti, ko sem že bil predsednik krajevne skupnosti Jezersko, je bil razplinjevalec kupljen. Takrat smo se dogovarjali z direktorjem Radenske, da bi morda Radenska prevzela jezersko slatino pod svoje okrilje. No, iz teh pogovorov ni bilo nič. Ruziskave, ki bi jih morali še opraviti, so zastale, voda ostaja neizkoriščena. Krajevna skupnost sama ni bila dovolj močna, da bi stvar peljala naprej, turistični delavci, od katerih bi pričakoval več zanimanja, pa so tudi držali roke stran od vode," pravi Milan Kocjan. Zanimivo je, da danes prav turistični delavci ugotavljajo, da bi s pametnim izkoriščanjem mineralne vode lahko pomembno poživili turizem na Jezerskem. Isto mineralno vodo je na drugi strani državne meje, v dolini Bele, znal izkoristiti Ivan Muri. Analize, ki so jih izdelali v Gradcu, so potrdile, da gre za izredno kvalitetno vodo. Muri je v Beli že postavil črpalke, vendar mu je voda vse naprave odnesla in je spet na začetku. "Ko bo Jezersko samostojna občina, upam, da bo to zgodilo še letos, bomo vsekakor močnejši tudi pri odločanju, kaj z mineralno vodo. Kmetijo Anko po denacionalizaciji spet prihaja v roke prejšnjemu lastniku, Franciju Oeffner-ju, ki zdaj živi v Avstriji. Ravno prejšnji teden sva skupaj pila vodo iz zajetja nad kmetijo. Ideji, da bi vodo izkoriščali, ni nasprotoval," je še povedal prvi mož Jezerskega Milan Kocjan. O tem, kako bi mineralno vodo lahko izkoristili, je še preuranjeno govoriti. Lahko bi jo steklcničili, morda bi jo lahko speljali tudi v vas, jo z ogrevanjem Eonudili kot toplice, zdravilišče. Skrat-a, jezerska slatina bi domačinom lahko prinašala denar. Žal pravih ljudi, ki bi v njej videli nove poslovne možnosti za Jezersko, doslej ni bilo. Tako so tudi raziskave obstale na pol poti. Kot je pred devetimi leti zapisal geolog Lado Ferjančič, bi takratna raziskovalna skupnost Slovenije nadaljnje raziskave sofinancirala, če bi imela enakovrednega sogovornika. Po njegovem bi morali ugotoviti še vpliv padavin na nihanje izdatnosti in spremembe v kemični sestavi jezerske slatine. Raziskati pa bi veljajo tudi morebitna nahajanja in možnosti izkoriščanja mineralne vode v širši okolici Jezerskega. Tako jc vrtina, ki je hkrati tudi vodnjak, globoka 23 metrov, zacevljena in v spodnjem delu opremljena s filtrom, za zaaj dostopna le redkim, ki zanjo vedo. H. Jelovčan Lastnik zemljišča Janez Kuralt iz Britofa pri Kranju je pri Geodetski upravi Kranj 28. marca letos vložil prošnjo za meritve za parcelacijo zemljišča v katastrski občini Šenturska Gora. Za 23. maja letos je prejel vabilo za prisotnost pri meritvah - pa ne od Geodetske uprave Kranj, ampak od firme GEOBI, d.o.o., Kranj, ki mu je v glavi dopisa in vabila na meritve tudi sporočila, da je s strani Ministrstva za okolje in prostor, pod katerega sodijo geodetske izpostave po občinah, pooblaščena za opravljanje teh storitev. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč v preteklosti izdalo pooblastila številnim zasebnim podjetjem, da opravljajo meritve. V Kranju imajo taka oblastila tri zasebna podjetja. Po meritvah je Janez Kuralt dobil račun od GEOBI Kranj v višini 43 tisoč tolarjev in ga takoj plačal, čeprav dokumentacije o meritvah še ni bilo. Nato mu je bil poslan še en račun za enako storitev: v višini 26 tisoč tolarjev. Na intervencijo, zakaj spet en račun, je dobil od GEOBI pojasnilo, da je prišlo do napake. Na dokumentacijo o meritvah pa Janez Kuralt še vedno čaka. Čaka torej že pet mesecev! Na Geodetski upravi v Kranju pravijo, da je tak zamik 'zato, ker so bile pri elaboratu, ki ga je oddal lastnik firme GEOBI , napake ali pomanjkljivosti. Pooblaščenec mora namreč elaborat oddati Geodetski upravi v pregled in če so pomanjkljivosti, izvajalcu elaborat vrnejo. Zdaj pa sledi umestno vprašanje: kako je mogoče, da mora občan, ki zahteva meritve, storitev plačati, še preden dobi tudi vso dokumentacijo? Ko tako rekoč storitev ni do konca opravljena - kot bi instalaterju, recimo, plačali delo, ki ga bo v resnici opravil čez pot leta! Samo Košnik, lastnik GEOBI firme, med drugim pravi, da je res napačno izdal drugi račun in res je tudi, da je njegova firma, ki je še mlada firma in se šele uvaja, storila »nekaj majhnih napakic« . Po njegovem mnenju ima 70 odstotkov oddanih elaboratov v Sloveniji kakšne pomanjkljivosti. Meni tudi, da je kriva Geodetska uprava Kranj, da dokumentacija čaka že pet mesecev in aa lastnik še nima odločbe v roki. Direktor zasebne firme GEOBI pravi, da pogodba med Ministrstvom in pooblaščeno organizacijo tudi nikjer izrecno ne določa, kdaj se naročniku izda račun. Račun je le sestavni del elaborata.. Ker smo v pogovoru z direktorjem GEOBI vztrajali na tem, da je stranki izstaviti račun še preden je storitev opravljena najmanj nekorektno, če ne nepošteno - le zakaj bi Janez Kuralt plačeval storitev naprej, če ima še kup napak in če mora čakati na odločbo pet mesecev? - je direktor dejal: Zadevo bi morali pospešiti na Geodetski upravi. Izkušnja je žalostna. Ne le za prizadetega Janeza Kur-alta, ampak je opozorilo tudi za vse bodoče lastnike, ki bodo želeli meritve. Zakaj se je Ministrstvo za okolje in prostor sploh odločilo, da bo po novem zakonu o geodetski upravi vsa tehnična operativna dela oddalo zasebnikom, sedanji geodetski merilci pa se bodo na upravah ukvarjali le s katastrom? Izkušenih merilcev torej več ne bo na terenu. Upravičena je torej bojazen: nam bodo merili več ali manj še neizkušeni zasebniki? Poklicali smo pomočnika direktorja geodetske uprave Slovenije Stanka Pristoni-ka, ki je dejal: »Sedanji stari zakon o Žeodetski upravi ni upora-en v tistem členu, ki govori o pogodbeni oddaji teh del občinskim skupščinam. Zdaj je vse preneseno na Ministrstvo za okolje in prostor. Po novem zakonu lahko odda geodetska uprava z javnim pooblastilom dela zasebnikom, če je to racionalno in funkcionalno In če zasebniki izpolnjujejo stroge pogoje: ne le, da imajo registrirano firmo, ampak da imajo tudi zaposleno osebo, ki je strokovno usposobljena. To te torej predhodno navodilo, ki bo uzakonjeno. Odaja del ni nič nenavadnega: tudi v Avstriji se dela tako, pri nas so celo še strožji pogoji. Do zdaj je zunanjih pooblaščenih firm v Sloveniji okoli 50. Nadzor opravlja geodetska izpostava, pooblaščena firma pa odg-ovarja za vse nepravilnosti.« Tako torej - poslej bodo merili zasebniki! Zaradi racionalizacije in funkcionalnosti! Počakajmo, kaj bo in upajmo, da ne bo preveč takih bridkih izkušenj kot v omenjenem kranjskem primeru! D.Sedej P.S. Prizadeti občan Janez Kuralt je včeraj, bore tri ure potem, ko smo o usodi njegove odločbe iskali pojasnila pri kranjski Geodetski upravi, pri podjetju GEOBA in na ministrstvu v Ljubljani, prejel odločbo, na katero je čakal pet mesecev! Če se torej hoče, se vse zmore! V jezerih se je varneje kopati Mesec nazaj smo predstavili rezultate analiz kakovosti vode, ki jih Je naredil Zdravstveni inspektorat Republike Slovenije. Tokrat vam posredujemo rezultate preiskav, ki jih je 31. julija že četrtič letos opravil Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. Tokrat so pregledali dvajset kopališč v sladkovodnih vodah, analizirali pa so bakteriološko in kemično sestavo vode. Rezultati se ne razlikujejo bistveno od rezultatov prejšnjih raziskav. Šora je še vedno bakteriološko neustrezna na vseh svojih kopališčih, njena kemična sestava pa je ugodna. Sava Bohinjka prav tako ni dobra za kopanje, saj ie na vseh kopališčih voda bakteriološko oporečna, pod mostovoma Selo in Rtbno pa je celo kemično neustrezna. Voda v Savi Dolinki pod mostom AC šobec je prav tako kemično in bakteriološko neustrezna. Voda v jezerih ima veliko boljšo kakovost kot v rekah. Tako je Bohinjsko jezero, razen v Autocampu Ukane, kjer so bili negativni rezultati kemijske analize, za kopanje povsem ustrezno. Blejsko jezero ima malo slabše rezultate. Bakteriološko ne ustreza le voda v kopališču hotela Toplice, kemijsko pa je neustrezna le voda v kopališču Zaka. Voda v bajerju pod hotelom Rtbno In v gramoznici Jeprca je bakteriološko ustrezna, to pa ne velja za kemijsko sestavo. Na Zavodu za zdravstveno varstvo priporočajo vsem tistim, ki se bodo kopali v bakteriološko neustreznih vodah, naj po kopanju stopijo pod prho s pitno vodo. Pitje bakteriološko neustrezne vode lahko povzroči okužbo, ki se kaže v zvišani telesni temperaturi, bruhanju, driski in bolečinah v trebuhu. • S. Subie ==1 Zdravilne vrelce so na Bledu odkrili že leta 1822 Zdravilne učinke vode in zraka je najbolje izkoristil Rikli Hotel Toplice svojega imena ne nosi po naključju. Na obalo jezera so po odkritju vrelcev postavili prvo kopališče, ki je bilo hkrati prvi turistični objekt na Bledu. Ob njem je najprej zraslo gostišče, ki se je kasneje razvilo v hotel Toplice. Več načrtov za oživitev Preden je dobil današnjo podobo, je bil hotel seveda večkrat preurejen. Kot v svoji monografiji o Bledu navaja Božo Benedik, je ob kopališču najprej zraslo gostišče pri Burjevcu, ki ga je kasneje, leta 1870, v hotel povzdignil poštni ravnatelj Hofmann iz Ljubljane, sledil pa mu je polovnež Josef Luckmann in ga po svoji ženi preimenoval v Luisenbad. Hotel je že v prvih desetletjih tega stoletja užival velik ugled. Bil je shajališče visoke družbe in je Že takrat imel več gostov kot vsi drugihoteli. Po prvi svetovni vojni je hotel Luisenbad kupila domačinka Jula Molnar - Vovk. Hotel je tako prišel v domače slovenske roke in dobil ime hotel Toplice. Lastnica si je zadala cilj, da hotel poveča m modernizira, saj je v tistem Času na Bledu manjkalo sodobnih hotelov. Postal je poletna kraljeva rezidenca, tod so se zbirali politiki in diplomati, vse več pomembnih gostov si je prav hotel Toplice izbralo za svoje dopustovanje. Mol narjeva je že leta 1925 zgradi- la bazen s termalno vodo in trideset kabin. Hotel Toplice je bil tako prvi na Bledu z lastnim bazenom. Riklijevo naravno zdravljenje Seveda pa je tisti, ki ga na Bledu štejejo za začetnika pravega sodobnega turizma, prav gotovo Švicar Arnold Rikli. Leta 1851 je prvič prišel na Bled, na zdravljenje, se že čez štiri leta tja preselil in ustanovil Naravni zdravstveni zavod. Njegova metoda zdravljenja je temeljila na upoštevanju zdravilnih učinkov vode, zraka in sonca. Na prostoru, kjer danes stoji Kazina, je zgradil kopališče Mallnerbrunn z dvaintridese-timi zračnimi utami, ki so stale v dveh vrstah pod kostanji pred sedanjim Grajskim kopališčem. Svojim pacientom je predpisoval sončenje in kopanje v kopališču, kjer je uporabljal dva hladna vrelca - studenca, ter jezersko vodo, ki so jo greli na soncu. Poleg sončenja in kopanja so morali pacienti čimveč hoditi. Pripravil je številne sprehajalne poti in Straži ter bližnji in daljni okolici Bleda. Poleg sončenja, kopanja in sprehajanja je gostom predpisoval zmerno prehrano brez mesa ter jim Erepovedal cigarete in alko-ol. Kura, ki ni bila poceni, je trajala mesec dni. Rikli je izdal tudi več knjig in propa- gandnega gradiva za svoje zdravilišče in s tem pripomogel, da so kraj poznali po vsej Evropi. Kot navaja v svoji knjigi Benedik, je iz dosegljive dokumentacije moč razbrati, da je svoje paciente na Bled, v Riklijev zavod pošiljal celo neki zdravnik iz Londona. zdraviliške dejavnosti Zaradi prve svetovne vojne Riklijevi nasledniki niso naprej razvijali njegovih zarn«; sli. Premoženje je po vojni prešlo v roke blejskega graš' Čaka Kende, ki je želel post; aviti sanatorij, v katerega Bj vabil goste vse leto. Tudi takšne, ki bo bili po boleznj željni rehabilitacije. Postavil naj bi ga za gradom, °^ Pristavi, na Višcah. Za pod' vig je zmanjkalo denarja, enako tudi po drugi svetovfl1 vojni, ko naj bi tam P° načrtih zraste 1 velik sindikat ni hotel. Ob koncu osemdesetih *° ideje o zdraviliškem objektu na Višcah znova oživele-Tokrat v obliki zdravstveno turističnega centra s kardi°" vaskularno kliniko ter sodob' nim hotelom s 120 ležišč vendar so krajani projek* zavrnili, češ da bolnišnica ne sodi na Bled, da je lokacij8 ob gradu za tako obsežne pozidave predragocena. ' M.A. Topličarjev termalni vrelec Topla voda in koprive V dolini Kopačnice nad Ho-tavljami že dolga leta izpod hriba teče topla voda. Dvajset stopinj in več topla voda iz nedrij zemlje skozi cev teče v staro kopalniško kad, iz kadi pa na tla, kjer se izgubi v grmovju. Od kopališča Freisinških škofov je ostala le ie precej gosto zaraščena kotanja ter izvir tople vode. Toplice pri Topličarju pa že dolgo dolgo samevajo. Topla voda si je v izviru tople vode pri Topličarju nad Hotavljami utrla pot navzgor na prelomu med dvema geološkima celotama - med pol janskim hribovjem in enoto trnovskega pokrova. Izvir, ki ni nobeno zimo zamrznil, so poznali že vse iz časa Freisin-gov. Ti so se k izviru redno hodili kopat. Ob izviru so v takratnih časih izkopali nekakšen bazen, v katerega se je stekala voda, ter ga pokrili z leseno kolibo. Takrat so zajetje izvira nekoliko poglobili ter v zemljo vstavili lončene cevi, po katerih je pritekala precej bolj topla voda, kot teče danes. Čas je z grmičevjem in ostalim zelenjem bazensko kotanjo prerasel, o kolibi že dolgo ni več sledu. lončene cevi pa so že davno odslužile svojemu namenu. Danes lahko občudujete le še vodni izvir, če ga uspete najti v grmičju, pravzaprav vidite le cev, iz katere teče topla voda. Toplic pri Topličarju že dolgo ni več. O sami zgodovini vrelca kaj več od našega nismo uspeli izvedeti. Lastnik, ki o njem menda največ ve, je bil med našim obiskom žal odsoten, Topličarjev vrelec smo si ogledali z gorenjevaškim županom Jože Bogataj. Ta nam je ob obisku povedal, da je bila že prejšnja občina Škofja Loka, prav tako kot sedanja Gorenja vas - Poljane zainteresirana za izkoriščanje vrelca v kopališke namene. Skozi vse leto iz cevi vrelca teče voda, ki ima vsaj 20 stopinj C. Voda se nekoliko Janez Cankar iz Dolenje Dobrave Atletika, kolo in računalnik Pred dnevi smo na urednštvo dobili pismo. Nič običajnega, bi lahko rekli na prvi pogled, saj dnevno v naše uredništvo poštar prinese kar precej pošte. Pa vendar ni bilo čisto tako. V njem je pisalo, da v Dolenji Dobravi živi fant z imenom Janez Cankar. Janez, ki sicer zelo slabo vidi, se je pred kratkim vrnil iz evropskega prvenstva v atletiki za slepe in slabovidne v Nemčiji in domov prinesel zlato kolajno. V pismu nam je eden 2'egovih prijateljev zapisal, da tudi :er kljub slabšemu vidu počne kopico zanimivih stvari, zato smo Janeza obiskali in z njim malce poklepetali. Janez Cankar je letos dopolnil osemnajst let. Konec pomladi je končal srednjo šolo v Škofji loki v Centru slepih in slabovidnih. Ob koncu šolskega leta je na šoli izvedel za evropsko atletsko tekmovanje slepih in slabno-vidnih v nemškem Stanbingu. Ker se že ves čas veliko ukvarja s športom, se je odločil, da se pridruži ekipi. Poleg vsakodnevnih treningov doma so skupaj z ekipo trenirali pet dni na okroglem pri Naklu, po napornih in uspešnih pripravah pa so odpotovali v Nemčijo. Ekipa je na prvenstvu dosegla izredno dobre uspehe, saj so domov prinesli kar tri zlate, dve srebrni in dve bronasti medalji. Janez si je v skoku v daljino priskakal zlato medaljo, progo stotih metrov pa je v izredno močni konkurenci pretekel peti. Trenutno je sredi priprav za hotaveljski tek. Kot mi je povedal, redno teče in kolesari. Kljub temu da slabo vidi, je na kolesu že od malega, in kot sam pravi, mu kolesarjenje ne dela večjih preglavic. Njegova spretnostna vožnja z gorskim kolesom po dvorišču me je v to še posebej prepričala, saj je popolnoma z lahkoto na dvorišču delal osupljive krožne zavoje. Njegova velika želja je sodelovati na kolesarskem maratonu Kranja Kot mi je dejal, bo pedala svojega kolesa na maratonu morda pognal že prihodnje leto, saj je njegova proga tudi zanj kljub slabšemu vidu še primerna. Sicer pa je Janez pravi virtuoz na računalniku. Ko sede za tipkovnico PC-ja na zaslon lahko prikliče množico zanimivih in uporabnih stvari. Z raču nalniki se je prvič srečal v Šoli, kjer so si pri učenju z njimi kar precej pomagali Danes se odlično znajde v Windows okolju, pa v vseh mogočih uporabniških Srogramih, sam zna napisati program, ačunalništvo mu poleg športa, tako atletike, kolesarjenja in pozimi celo smučanja, predstavlja eno tistih področij, kjer se kljub slabemu vidu lahko zares izkaže. V jeseni bo nadaljeval Šolanje na srednji ekonomski loli Edina želja, ki mu bo verjetno ostala za vedno neizpolnjena je opraviti voziniiki izpit za avto. Slabši vid mu vožnje z avtomobilom ne dopušča, ob koncu pogovora pa mi je dejal, da se tudi s kolesom da pripeljati precej daleč. • Besedilo in foto: U< Spehar E Pri Topličarju shladi le ob višji gladini Kopačnice, ko pride do večjega mešanja termalne in potočne vode. Neposredno ob izviru bi bilo moč zgraditi bazen, v katerega bi vsako sekundo priteklo vsaj sedem litrov tople vode. Trenutno imajo v celi Poljanski dolini en sam Elavalni bazen, Poljanci se odijo kopat drugam, kam vemo vsi, doma pa ostaja tako še manj denarja, kot bi ga sicer lahko. Ze prejšnja občina je naročila raziskave o rimernosti vode za kopanje. )osedaj so vse analize primernost potrdile, še več, po študijah geologa bi se s poglobitvijo zajetja temperatura vode še povišala, saj je kilometer pod zemljo ista voda segreta na vsaj 30 stopinj C. Cevi, ki bi jih speljali do primerne globine, bi na površje dovajale samo toplo vodo, ki se med svojo potjo navzgor ne bi mogla mešati z drugo talnico. Težav z vodno oskrbo bazena naj bi torej ne bilo. Edino težavo v izvedbi celotnega projekta zaenkrat predstavlja dogovor z lastni kom. Ta zaenkrat o kakšnem posegu na tem področju noče nič slišati. Zakaj, nam zaenkrat se ni uspelo izvedeti Prav Topličarjeva domačija je dolga leta slovela kot i/redno dobra gostilna, gostom pa je ■ J vrata zaprla že vsaj FL(, petnajstimi leti. Nekdaj P™^ na turistična in izletniška J pri Topličarju je danes vse P y kot obljudena. Morda bt prihodnje veljalo šc bolj^ tenzivno spoprijeti z °J jjj f>onovno oživitvijo, ki p(iJji e domačinom, ampak ~ drugim gostom ornog«*-1* makanje v topli morda 0 zdravilni vodi. Raziska^ morebitni zdravilnost« j. zaenkrat še niso bile OrS^j jene, saj so tovrstne »J-precej dolgotrajne i«1 0d° pred tako negotovo ^ -j« morebitnega izkoriljjjjfl vode pa se jih še ni *Pl QAc opraviti. V izkoriščanju Vj^j vode pa so Poljance zag že prehiteli (erkljani. strani hriba do pred nedasL. st sploh niso vedeli, kaj yfji jim pretaka pod zemlj0 e svojimi delavci na številnih gradbiščih, med katerimi je najbolj oddaljeno v Rusiji. Ce so vodstva zadovoljna zaradi obsega del, pa tarnajo predvsem zaradi nizkih cen in zaostanka plačil. Slednje prizadeva zlasti tržiško gradbeno podjetje. Največ gradbincev zaposluje Gradinec Kranj. V njem je 773 redno zaposlenih. Ob njih imajo okrog 120 gradbenih kooperantov. Za dela skrbi 20 vodij na približno 80 gradbiščih. Kot je opisal direktor Primož Sen-se le-ta razprostirajo od Kranjske Gore do Portoroža. Največje gradbišče je na Zlatem polju v Kranju, kjer rasteta Fakulteta za organizacijske vede in športna dvorana ter poslovna stavba Zavoda za zdravstveno varstvo. Za obrat TAP kranjske Save gradijo mešal-nico, v Kranju pa začenjajo tudi nadzidavo lekarne. Solo Šmartno v Tuhinjski dolini so dogradili približno do polovice, v portoroškem hotelu Emona so dokončali notranji bazen in izdelujejo kongresno dvorano, na začetku pa je skupna gradnja s koprskim Stavbenikom na objektu Bonifika v Kopru. Gradbinec in radovljiška IRA sta se dogovorila za Vgradnjo apartmajev v rekreacijskem centru Črni vrh nad Idrijo. Razen tega podjetje prenavlja svoj blok na Loki v Tržiču z 10 do 15 stanovanji in poslovnimi prostori, jeseni pa naj bi stekla izgradnja poslovno stanovanjskega oojekta v Kamniku in bloka v Kranju s stanovanji za trg. Po grobih ■ Na Zlatem polju v Kranju gradi kranjski Gradbinec tudi fakulteto in športno dvorano. • Foto: S. Saje ocenah imajo kranjski gradbeniki za okrog 30 odstotkov več dela kot lani. Tudi zmogljivosti podjetja Gradiš Jesenice so od spomladi polno zasedene, je povedal direktor Franc Pogačar. Sedaj imajo okrog 350 redno zaposlenih in 30 pogodbenih delavcev. Probleme jim povzročajo zlasti delovna dovoljenja za delavce iz drugih republik nekdanje Jugoslavije in zaostanki v plačilih za opravljena dela. Večja grad biSča imajo na Jeseničan pri gimnazijski telovadnici in več objektih železarne, v Kranjski Gori pri objektu nadzorništva za Elektro Gorenjske, v Radovljici pri poslovni stavbi SDK, na Brniku pri hangarju MNZ in na avtomobilski cesti Šentilj - Pesnica; tam že gradijo 4 nadvoze, 3 mostove pa bodo prihodnji mesec začeli delati na vzhodni obvoznici v Ljubljani. V stavbi državnega parlamenta hitijo s prenovo kuhinje, najbolj oddaljeno gradbišče pa je v ruskem Volgogradu, kjer 60 delavcev gradi banko in poslovni center. H koncu ge tudi lastna naložba v Simonovem zalivu pri Izoli, kjer je 79 novih apartmajev in 15 lokalov za trg Cene najbolj prodajanih betonov: črpni beton ME 30 - Gradiš Jesenice: 7569 SIT, Gorenje Radovljica: 6500 SIT, SGP Triii: 6240 SIT; črni beton s prevozom za 10 km in vgradnjo - SGP Tehnik Skofja Loka: 8472 SIT, Gradbinec (Kranj in Jesenice): 7508 SIT - vse za 1 kubični meter. Od 160 do 170 redno zaposlenih in približno 15 pogodbenih delavcev zadošča za potrebe v podjetju Gorenje Radovljica, je ocenil direktor Bojan Papler. Potožil je le o slabi usposobljenosti mladih delavcev po šolanju in minimalnih zaslužkih pri delih. Slednji ne zadoščajo niti za nujne posodobitve strojne opreme, obenem pa ni dovolj naročil za jesenska dela. Zaenkrat imajo odprtih 10 gradbišč, med katerimi so najpomembnejša tri. Za občino končujejo blok z 20 stanovanji v Radovljici, za Iskro v Lipnici dograjujejo regalno skladišče, za domačina v Kranjski Gori pa izdelujejo objekt z apartmaji. SGP Tehnik v Skorji Loki ima poleg 360 redno zaposlenih in okrog 40 delavcev za določen čas še 4 skupine s skupno 46 pogodbenimi delavci. S slednjimi je največ težav, je ugotovil direktor Ivan Torkar. Kot je naštel, delajo na več kot 50 gradbiščih v štirih domačih občinah, Kranju, Trzinu, Medvodah in Ljubljani. Med večjimi objekti so v izgradnji poslovno-stanovanjski objekt v Žireh, zasebno gostišče in obrat za hrano Cattering Sora, garažna hiša z 90 parkirišči v Škofji Loki in poslovni objekt za podjetje LE-tehnika v Kranju. Začeli so tudi prenovo Mer-kurjeve trgovine Gradbinka v Kranju in izgradnjo po-slovno-stanovanjske zgradbe v Kamnitniku v Škofji Loki, več poslov pa še sklepajo. Za 113 redno zaposlenih in okrog 15 pogodbenih delavcev vodstvo SGP Tržič v glavnem zagotavlja dovolj dela, le zmogljivosti ključavničarjev in kleparjev niso vedno zasedene. Kot je poudaril direktor Mitja Stri-tih, jih bolj kot naročila skrbijo neplačani računi, zaradi česar imajo likvidnostne težave. Trenutno največje gradbišče je na novem mostu v Tržiču, pred dnevi je stekla gradnja trgovine in lokalov Istrabenza v Podlju-belju, nadaljevali pa bodo tudi prenovo ceste v Pristavi. • Stojan Saje ^eniška Zarja v državni lasti Zarja kot gorenjski hit tod?"**' ,u- avgusta - Pri trgovskem vodov za olimpiado, nadaljevalo s iii /arJa Jesenice naj bi v revi- priključitvijo Tekstilu, iz katerega je lišk P°s,0Pk" po podatkih repub- Zarja izšla še siromašnejša. Tu so bile ^ 5 "gencije šlo za oškodovanje velike terjatve do jugoslovanskega ter za semenarski center Hodoš in vinogradniški center Ivanovci, milijonov tolarjev za namenske investicije v živinoreji in za d ruj ukrepe, ki pomenijo spremembo ali preusmeritev v primernejši na prireje, in sedem milijonov tolarjev za regresiranje nakupa sladkorJ za zimsko krmljenje čebel. Za večino intervcencij bodo" pogoje pridobitev sredstev določili s posebnim razpisom, za nekatere pa s° . znani. Država bo nakup sladkorja za zimsko krmljenje ce° regresirala z desetimi tolarji za kilogram, čebelarji pa bodo lan uveljavljali regres največ za pet kilogramov sladkorja na panj H .Hn 1 -7ino Kc\i if ra /i/iHnn htrt flr^-iva cr*finan^irq1 q tiwli nAvnnranfllO OHRANILI SMO STARO IME Z NOVIMI DEJAVNOSTMI EP ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE ENGINEERING TRGOVINA PROIZVODNJA KRANJ SEDEŽ PODJETJA KRANJ, MIRKA VAONOVA 11 N.C. centrala + 386 64 242-661 ♦ 386 64 241-171 direktor ♦ 386 64 242 336 vodja komerciale t 386 64 242 112 vodja nabave ♦ 386 64 241 355 telefax t 386 64 242 205 TRGOVINA IN SERVISI: KRANJ, KOROŠKA C. 53/c N.C. centrala + 386 64 216-172 vodja trgovine ♦ 386 64 216 378 trgovina +386 64 216 850 teleta«+386 64 216 183 NAŠA PONUDBA OBSEGA: • ENGENEERING: - SVETOVANJE - PROJEKTIRANJE - VODENJE PROJEKTOV NADZOR TRGOVINA: - ELEKTRO INSTALACIJSKI MATERIAL ZA (iROBO in fino montažo - reprodukcijski material rezervni deli - bela tehnika in akustika program Široke potrošnje PROIZVODNJA IN MONTAŽA: - ELEKTRIČNE INSTALACIJE JAKEGA IN ŠIBKEGA TOKA - RAČUNALNIŠKE MREŽE - ELEKTRIČNE MERITVE STRELOVODNE INSTALACIJE - VODOVODNE INSTALACIJE CENTRALNO OGREVANJI; - PLIN - PREZRAČEVANJE - KOMPRIMIRAN ZRAK OBJEKTE PREVZAMEMO V IZDELAVO NA "KLJUČ". V času Gorenjskega sejma vam v našem trgovskem centru na Koroški c. 53/c nudimo 6 % gotovinski popust za vso razstavljeno blago. OBIŠČITE NAS, PRIJAZNO VAS ltOIVIO SPREJELI! švicarska banka Credit Suisse iz Zuericha, ki sta skoraj dve leti spremljali njeno poslovanje. Družba je dobila posojilo, ne da bi tuji banki za to zahtevali jamstvo Nove Ljubljanske banke. Posojilo bo namenila za financiranje nabave vseh vrst opreme, še zlasti proizvodne opreme, ki je lani predstavljala kar 35 odstotkov njenih naložb. Kot v sporočilu za javnost navaja Dalibor Salobir, direktor. LB Leasing, d.o.o., praznuje družba letos peto obletnico poslovanja. Ob koncu lanskega leta je imela skoraj šest milijonov mark kapitala in bilančno vsoto 36 milijonov mark. S 13,5-odsot-nim tržnim deležem sodi med vodilna slovenska leasinška podjetja. Lani je pravnim osebam in obrtnikom dala v finančni zakup za 21 milijonov mark opreme, medtem ko je letošnji obseg v primerjavi z enakim lanskim obdobjem še za petino večji. • CZ. EROTIČNI IN SEJCUALNI TELEFON 090731-20 -*> SAMO ZA ODRASLE 156 srr/MiN -* kiss line 24 UR V ŽIVO družino. Kot je razvidno, bo država sofinancirala tudi novogradnj posodobitev hlevov za drobnico, ki je vključena v program %zVi*$ Danke v živinoreji. Za novogradnjo objektov za mlečno rejo dro*!I}!oO je državna podpora 40.000 tolarjev na stojišče in za mesno rejo 25t^ tolarjev, za rekonstrukcije pa je podpora polovico nižja. V Veroni velik konjski sejem Prireditelji sejmov po Sloveniji in tujini hitijo obveščati javnost sejmih in sejemskih dogodkih. Danes, v petek bo odprl v*3' Gorenjski sejem, potlej kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgo J le malo kasneje sejem v Riedu v Avstriji... Te dni smo dobu1,» uredništvo tudi obvestilo, da bo od 9. do 12. novembra v Verofl>. Italiji sejem Fieracavalli, na katerem so v središču pozornosti ko") Lam se je na 300.000 kvadratnih metrov velikem razstavnR prostoru predstavilo 1.080 razstavlialcev iz dvajsetih drŽav, j sejmu, ki velja za eno najpomembnejših tovrstnih prireditev Evropi, je bilo 1.700 konj najslavnejših in najplemenitejših P*5 sveta, ogledalo pa si ga je okoli sto tisoč obiskovalcev. Tudi let?w& sejem bo kajpak v znamenju konjev: konji, oprema za jahanj6 vožnjo, oblačila, veterina in vzreja, staje in boksi, jahalni tunze strokovni tisk... Cena travnika Na območju nekdanje radovljiške občine je za kvadratni m6lJ3 travnika (ali ekstenzivnega sadovnjaka) prvega bonitetnega razf6 . treba odšteti 291 tolarjev, za kvadratni meter travnika druge« razreda 252 tolarjev, za travnik tretjega razreda 213 tolarjey> .( travnik četrtega razreda 174 tolarjev - in tako dalje. Cene, ki j1"^, posredoval sodni cenilec ing. Pavel Okorn iz Škofje Loke, . informativne ali izhodiščne, sicer pa so odvisne od ponudbe^ povpraševanja ter od drugih ekonomskih vplivov. Vedno pa je D tako in tudi danes je še, da veljajo le tiste cene, ob kateri si kupe prodajalec sežeta v roke. ROHR-BLITZ .d.o.o. • ČIŠČENJE VSEH VRST HIŠNIH IN KANALIZACIJSKIH CEVI • KANAL TV PREGLEDI e SESANJE IN ČIŠČENJE POD VODNIM PRITISKOM • ČIŠČENJE BENCINSKIH, OLJNIH IN MAŠČOBNIH LOVILCEV e IN VSE OSTALE KOMUNALNE USLUGE ČISTIMO ZAMAŠENE CEVI ! 1 ^^TEL/FAK: 061/451 586 I V PRIHOD IN ODHOD BREZ PLAČNOJ^ STARI DVOR Skofla Loka, Kidričeva 26, tel.: 634 - 800 KOZARCI ZA VLAGANJE samo 33,90 SIT HITRI PEKAČ ELMA TR-10 7.390.- •LIKALNIK SIMENS PARNI 6.592 •KAVNI APARAT SIMENS 5.189 •MINI PEČICA FERRARI 7.620 •JEDILNI SERVIS 12.000 •GARNITURA POSODE EMO 10 990 ► VRTALNIKI ISKRA 9.190 ►VENTILATORJI od 4.536 -do 5.670 ZA DODATNI POPUST BATE*IJ* 3% VTEM TEDNU TIKI [BOJLER JI VSEH VRST OD 5 L DO 80 L ARMATURE ARM AL , VVCDESKEINKOTLJCJ DROBNA KOPALNlSK* OPREMA „AVAllA VENESSAIN TAYAM* GOTOVINO POPUSTI OD 5-13% RAZBNfjKCl^^t Jnoht pi Afin a nn < čfkov- DOSTAVANffjgM tuf ktUl M >lKUJi KOVIN OTINNA NEMOGOČEf MOGOCEJJI ek, 11. avgusta 1995 VREME Vremenoslovcl nam napovedujejo za danes jasno tudi v soboto in nedeljo bo prevladovalo jasno vreme 2 občasno delno oblačnostjo LUNINE SPREMEMBE Ker je včeraj polna luna nastopila °b 20.15., bo po Herschlovem vremenskem ključu lepo ob severu ali zahodniku in dež ob jugu ^[ijugozahodniku. GLASBENI HOROSKOP t er gesli naše oddaje čivkajo ie vrabci na strehi, vam jih W2} ZaPisala še enkrat: Smeh dela dobro kri in Pesem vas *seh skrbi. odA° P° na^u navedenih gesel bo sestavljena tudi naša ne a!° ' glasba in humor. V glavnem ste še na počitnicah, pa ods6 V-' C€^° V5' 8ostJe> ki jih telimo povabiti v oddajo, so /~L?'m' Zato ta teden ne bomo gostili nikogar. Šli se bomo otno in vedro oddajo. Upam, da nam bo uspelo! lahk "•"u in v curu uuuuju. i///Mm, >•""• ^-^ ™~t----• Ker pa so raziskave pokazale, da ogromno ljudi prebere horoskop, Vam ponujamo - glasbenega. Za leve. Ne leve -leve! Za leve velja, da imajo zelo dober posluh, izjemen občutek Za ritem, zato jim je najbolj všeč plesna glasba. Levi so znani kot ponosni, samozavestni in plemeniti ljudje. Levi zelo radi zahajajo v diskoteke. Njihov inštrument pa je klavir. Levi veljajo za zelo uspešne ljudi. V tem znamenju je r°jena recimo Mateja Svet, kar potrjuje našo napoved. Od Znamenitih slovenskih glasbenikov je lev dirigent in skladatelj Bojan Adamič. V znamenju leva pa sta bila rojena tudi skladatelj Claude Debussy in znameniti pianist Count Basie. Torej, če do danes niste vedeli, da imate morda glasbeni Ment, preizkusite se. Lahko na klavir. vpraša Mojca svojega brata: ' Miha, a ti znaš igrati klavir? ' Ne vem, še nisem poskusil.. (Qi+ V ~ SKODA VolksoMKrn Group Prva nagrada za Marijo Čelesnik V" Glasovem žrebalnem bobnu je bilo včeraj ob 8. uri 1880 kuponov z rešitvami nagradne križanke podjetja MASTER TRADE Kranj, ki je bila objavljena v Gorenjskem glasu v petek, 28. julija. Skoraj vse prispele rešitve (komisija je našla le osem kuponov z napačno vpisano rešitvijo, zlasti črki E in Z sta nekaterim delali težave) so bile pravilne - nagradno geslo, ki ste ga sestavili iz črk z oštevilčenih polj, je bilo: ZABAVA ZA VSE GENERACIJE, kar seveda velja za paleto ponudbe podjetja Mas-ter Trade Kranj in o kateri enkrat mesečno izčrpno pišemo v barvni prilogi AS. Izžrebanci: 1. Marija ČELESNIK, Likovičeva 1, Jesenice (prejme daU-nogled Tasco, darilo Master Trade); 2. Urška GLASTOVEC. Zgornji Brnik 100. Cerklje (prejme elekttonsko radio budilko Master Trade); 3. Janez ZAVRL, Pot na Jošta 9. Kranj (odslej ga boste srečevali z reklamnim dežnikom Master Trade); 4.- 6. Ajda ŽU-MER, Savska 2. Kranj; Ivasn JELEN, Zoisova 32, Kranj; Tone LUSKO-VEC, Godešič 8, Škofia Loka (prejmejo bon v vrednosti 1.000 SIT); 7. - 10. Katarina VIDIC, Cankarjeva 15, Radovljica; Stane PODGORŠEK, Velesovska 24, Šenčur; Milena VALENČIČ. Podsmreka 6/b, Dobrova in Branka MIK-LAVČIČ, Podnart 15 (odslej jih boste razpoznali v majicah Gorenjskega glasa). KO ZABOLI UHO Boom! Poslušalke in poslušalci RADIA ŽIRI ste v oddaji BOOM in preko dopisnic izoblikovali in izglasovali lestvico KO ZABOLI UHO. Boom! Pesmi različnih rangov in zvrsti, ki vam kravžljajo živčke, ste tokrat post-opničkali takole: 1. Ali En - Leva scena 2. Pop Design - ŠKDM 3. Alfi Nipič - Ostal bom muzikant (techno) 4. čuki - Hugo 5. Obzorje - Pepel Boom! Cenzurko pnčakuje dopisnice z vašimi naslednjimi predlogi za lestvico NAJSLABŠIH na naslovu: RADIO 2lRI, Poljanska 2, 64220 Skofja loka. Boom! Na račun smrdeče lestvice se bo nekdo izmed vas "do sitega" nadišavil v PARFUMERIJI HELENA. Tokratna nagrajenka pa je DANICA MULEJ. SPODNJA LIPNICA 27, 64246 KAMNA GORICA Boom! Čestitamo! Booooom! BOOMPONČEK Pesem; Izvajalec: Kratka obrazložitev: Lestvica smrdi na Radiu Ziri vsakih 14 dni. Boom! GREMO V GAULOISSES RADIO KRANJ 97,3 ODDAJO PRIPRAVUA IN VODI NATAŠA BEŠTER Živjo! Čakam vas na frekvenci 97,3 v sredo, 16. avgusta, ob 17. uri. DOMAČA LESTVICA: 1. Monroe - Spomini 2. Spin - Ali tvoja mama ve 3. Anja Rupel - Odpri oči 4. Avia bend - Vsaj še trenutek 5. Victorv - Dhjeendhjee TUJA LESTVICA 1. Rednex - Wish you were here 2. Fun Factorv -1 Wanna B with U 3. Bon Yovi - This aint a love song 4. La Bouche - Be my lover 5. East 17 - Stay another day Med oddajo bomo izžrebali nekaj lepih nagrad: KAVBOJKE BLUE MOON JEANS CLUBA PETRIĆ iz Kranja, VSTOPNICO ZA DESETKRATNO KOPANJE V BAZENU V ŽELEZNIKIH, NAGRADO GORENJSKEGA GLASA IN CLUBA GAULOISSES BLONDES. KUPONČEK Glasujem za: Moj naslov: Kupončke pošljite na Radio Kranj, 64000 Kranj TRŽIŠKI HIT vsak ponedeljek ob 17.30 Pozdravljeni! Gorenjski glas danes zagotovo ne bi izšel, če bi se mi ne oglasili tako, kot že kar nekaj petkov zapored. Se naprej bomo vrteli dobro glasbo, tako, kot v ponedeljek, seveda pa lahko slišite več dobrih melodij, pa tudi nekaj naj najnovejših skladb pristavimo zraven. Danes objavljamo lestvico, ki ste jo oblikovali v ponedeljek z nami. Ko boste glasovali, bodite pozorni. Odločite se za dve izmed ponujenih melodij. Na vašem kuponu bo torej obkrožena ena številka in ena črka, ali dve številki, ali pa dve črki - odvisno od tega, kaj vam je najbolj všeč. Lahko pa napišete tudi svoj predlog. Ena točka -en glas na kuponu, v oddaji pa ena točka - en glas po telefonu. Pa ne pozabite, kupone sprejemamo do vključno ponedeljka, 14. avgusta, na naslovu Radio Tržič, Balos 4, Tržič. Tudi za nagrade smo poskrbeli. V žreb pridete vsi: tisi, ki glasujete na kuponih in tisti, ki kličete po telefonu. Tokrat je žreb odločil, da nagrado prejme Sanja Turk iz Bistrice pri Tržiču. Lep pozdrav do ponedeljka! Vesna in Dušan Lestvica: 1. Gremo na morje - Agropop 2. Potepuh - Pod desig 3. Odpri oči - Anja Rupe 4. A Whiter Shade Of Pale - Annie Lennox 5. Be My Lover - La Bouche 6. Tina - Danilo Kocjančič 7. Nisi edini - Sendi 8. No Mercy - Marky Mark Predlogi A Put Your White Sombrero - Abb B. Ne bom pozabil na stare čase - Faraon C. Mambo J um bo - John Scatman KUPON Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: 6 7 8 ABC Pred časom se je sredi Kranj, na kiosku, kjer prišlek prodaja burek, pojavil naslednji napis: Danes nema burek sploh! Mimoidoči so debelo pogledali sporočilce, ki je oz-nanjevalo, da je kiosk zaprt, ker se je lastniku zgodila nezaslišana tragedija, da kupcem danes ne more ponuditi slastnega bureka. A mimoidoči Kranjčani niso kakorkoli sočustvovali * lastnikom, ki mu je bodisi zmanjkalo materiala za bur-« bodisi je imel v kiosku kakšno hudo tehnično ok-Varo. Mimoidoči Kranjci so se valjali od smeha nad napisom: Danes nema burek sploh! Kaj je prizadeti mislil s l - PASIJON PO FRANCU IN MIHAELU _ V Cez Blegoš in okoli njega, po freisinških poteh Po Loški planinski poti (LPP) v enem "cugu", v petih dneh... Ali, rečeno drugače: na kakšne nemogoče načine se matrajo ljudje, samo da jim delati ne bi bilo treba!? Na začetku so ljudje živeli v raju. Tam so DlI> kar naprej na dopustu. Ker s takim stanjem niso bili zadovoljni - po mojem jim Je bilo silno dolgčas, podobno kot mora biti »stvrn, ki jim kljub vsemu uspe priti v nebesa -■0 hoteli Se več: spoznanje dobrega in zlega. *er so tako posegli v pristojnost Boga, jih je 2, * raja izgnal in jim v pokoro in možnost očiščenja naložil delo in matranje. V novej-JJJ Času smo si ljudje ob delu izposlovali nekaj dopusta. A glej ga zlomka! Ste kdaj P°mislili, koliko nas zares dopustuje - tako, da ^egnc vse štiri od sebe in se zazre v nebo. veliko več jc takih, ki tudi med dopustom °e.lajo, nekateri pa gremo tako daleč, da med "J1"! same sebe prostovoljno mučimo. Tako Sla se dr. I/tok Toma/in in Marko Čar, Tržičan P vZlrovcc- povzpela na daljni in visoki ^serbrum I (8068 m) in nato z njega ^mučala v dolino; avtorja te reportaže pt .Va v petih dneh in v enem pohodu prehodila V°sko planinsko pot. V primerjavi s prvima aVema ie n;»iin r,,v-K,.o tU»mpn »anisa in je najin podvig skromen, a zapisa in V« vseeno vreden. Sicer pa se, če vas je tem sami prepričajte Poslika v°lja, o „ Preden krenemo, /apišimo nekaj besed 0 P°t| sami. Loško planinsko pot so leta 1973 Pnredili" nekateri najbolj domiselni člani 'aninskega društva Skorja Loka, v sodelo-^anJu z društvoma v Železnikih in Žireh - da J na sv<>j način počastili tisočletnico loškega pPOttVi IrnsmSkih Škofov Speljali so io v K,avnem po nekdanjih mejah tega iUrOtltA "cRa gospostvu \' glavnem, s tremi "odklo ni 'n izjemami. Prva je na SorSkem polju oziroma nad njim. Če bi Sla LPP po meji, bi se morala z Jamnika spustiti skoraj do Krope, od tod bi Sla ob Savi do Kranja, potem po cesti do Jeprce, nato čez Soro do Gosteč in se vzpela na Osovnik. Vendar se za planinsko pot nekako ne spodobi, da bi bila speljana po ravnini. Drugi odklon naredi na skrajnem jugu Gorenjske. Tu je speljana čez Vrsnik in Govejek do Ledin, južno in zahodno od Žirov; v "resnici" bi morala iti še bolj južno, z Vrha Sv. Treh Kraljev čez Hlevni Vrh in HleviSe do Zavratca in Potoka, skozi Dole in čez Gore do Pečnika in Ledin. Tretji odklon naredi na cerkljanskem Kladju, ko bi morala naravnost proti severu, čez Škofje in Robidnico na Črni vrh. Dejansko pa se sprehodi čez sredo loškega pogorja do Starega vrha in se nato čez Mladi vrh, Koprivnik in BlegoS vrne na Črni vrh. Za LPP se, kot za marsikatero stvar, na prvi pogled dozdeva, da ni nič posebnega. Kako dolga, lepa in edinstvena je, si boste lahko čutnonazorno predstavljali šele, če in ko jo prehodite - v enem pohodu! Če bo loSko ozemlje še kdaj upravna celota, okraj, glavarstvo ali kaj podobnega, bi morala biti ena prvih dolžnosti novega glavarja, da peš obhodi svoje ozemlje. Tako kot dober kmečki gospodu v nedeljo popoldne obhodi svojo posest ("gre okoli termanov"). Za kar bo seveda potreboval, če bo hotel Se malo pokramljati z ljudmi, vsaj en teden. Midva sva, brez pretiranega zaustavljanja in govorjenja, rabila pet dni. V štirih bi jo prehodil le dober športnik. Čeprav je speljana "po pameti". Ko se enkrat dvigneš, ne izgubljaš pretirano višine. V dolino se spustiš samo Štirikrat: z Goropek v Žiri, s Slajke na Hotavlje, s Križne gore v Praprotno in z Lubnika v Škofjo Loko. In še nekaj besed o "generalnem" vzdušju na poti. Objektivno gledano je LPP marsikje v slabem stanju. Ponekod je v poletnem času obupno zaraščena, drugod so, zaradi starosti, sečnje in novih gozdnih poti izginile markacije. Taki so denimo odseki čez Lavrovec (PD Žiri), iz Karlovca do vasi Malenski vrh (PD Gorenja vas), s Črnega vrha v Davčo, kjer bi bilo najbolje, da bi se planinec obesil na jekleno pletenico žičnice in se po njej spustil v dolino; zaideš lahko, ko hočeš iz Sorice na Lajnar, pri kamnolomu nad vasjo, itn. Trenutno manjkajo vsaj trije žigi (Čepulje, Križna gora, Tošč), na Tošču so samo še razbitine skrinjice. Na nekaterih vrhovih so kovinski žigi, vbetonirani v tla. To je sicer dobro, a če nisi uradniško vesten in si pozabil vzeti blazinico, si lahko pomagaš le tako, da žig z vžigalnikom razbeliš in si ga po kavbojsko vtisneš v golo rit, blegoškega, ki je najimenitnejši, pa na čelo. Masohistično. Takšno, v znamenju trpinčenja samega sebe, je tudi subjektivno vzdušje na poti. Kar se naju tiče, s kondicijo, nogami in temi rečmi ni bilo GORENJSKI GLAS / stran 17 / Kranj, 11. avgusta 1995 težav. Razen gorečih stopal; zažgala jih je napačna izbira čevljev. Kovačeva kobila pač. Ne vem, kaj naju je obsedlo - kljub nizko-, srednje- in visokogorskim izkušnjam - da sva obula samo nizke copate, za rezervo pa vzela še sandale. Te so naju nato rešile; mene zaradi žuljev. Sopotnika zato, ker so mu že prvega dne razpadle čisto nove copate daljnovzhodne izdelave. Zato pozivava vse, ki bi naju utegnili posnemati, naj za božjo voljo vzamejo s seboj oboje: copate in t.i. treking čevlje, ki jih izdelujeta tako žirovska Alpina kot kranjska Planika. Res so za spoznanje dražji od tistih, v katere so obuti azijski tigri, so pa bistveno boljši. Svet se resda vse bolj povezuje, nekoliko lokalpatriotski pa le še bodimo! In pojdimo. Prvi dan: Od Žirov do Starega vrha Na pot sva krenila v nedeljo zjutraj. Ker sem (po lanskem romanju iz Žirov na Svete Višarje) dobro vedel, kaj približno me čaka, me je že v soboto zvečer zagrabilo prav tesnobno razpoloženje. Na Svete Višarje smo hodili tri dni in tako, da ni bilo treba premagovati kakšnih posebnih vzponov. Tu so bili pred nama štirje dnevi, polni vzponov in spustov. Kako šele bi mi bilo, če bi že tedaj vedel, da jih bo pet (dni), vzponov in spustov pa toliko, da od njih na koncu otopiš!? Nadaljevanje na 18. strani REPORTAŽA Fotografije: Franc Temelj Čez Blegoš in okoli njega, po freisinških poteh Nadaljevanje s 17. strani Moja boljša polovica se je trudila, da bi me potolažila, a ni kaj prida pomagalo. Ko sem po dobrih štirih urah slabega spanja vstal, pa je bilo vse dobro. Potovanje po že davno končani poti se je začelo. Jutro v Žireh je bilo prijetno hladno. Pot, ki se na koncu Starih Žirov, pri Štefanu, strmo vzpne proti Vrsniku, naju je takoj zagrela. Tu si ne morem kaj, da ne bi omenil, da je omenjeno hišo, kakršna je v glavnem še danes, v nadstropno "povzdignil" moj praded istega imena. V njej si je omislil zanj in za druge pogubno gostilno. Pozneje, ob koncu stoletja, ko ga že ni bilo več, so si avstrijski inženirji zamislili, da bi šla ravno skozi hišno vežo trasa železnice iz Škofje Loke v Idrijo. Ko so s tem načrtom seznanili tedanjega lastnika, jim je odvrnil, da sicer nima nič proti, vendar jih je hkrati opozoril, da hišna vrata, ta glavna in ta zadnja, zvečer zaprejo! No, železnice potem ni bilo, vendar sem se vseeno že velikokrat vprašal, kakšne bi postale Žiri, če bi vanje že pred "vlakom nove dobe" pripeljala tudi "železna cesta"? Bi bilo njih odpiranje svetu in modernim časom manj krčevito, bi zahtevalo manj žrtev? Še preden zapredem take in podobne misli, sva Že vrh hriba, pri Pesku, kjer naj bi (na Kokočevicah) že v 9. stoletju stala prva žirovska cerkev, posvečena sv. Andreju. Naj bi; dejansko pa tam prebiva moja prej omenjena boljša polovica. Še pred njo me pozdravijo njena kobila Tigra z žrebetom in k potepanju nagnjeni pes Dick, ki prešerno laja in opleta z repom. (Nemara samo posnema ljudi, ki so dobrovoljni in pogosto zdoma?) Ko spijem jutranjo kavo, sem res v polni formi. Zato pojdimo. Ustavimo se šele vrh Vrsnika, v nekdanji italijanski vojašnici, predelani v domačo gostilno, imenovano po pokojnem gospodarju Andreju Vidicu. Tu smo v letih 1986 in 1987 žirovski kulturniki in taborniki družno obujali starodavni obred kresovanja. Danes samo bežno obudim spomin na tiste čase, sedanji gospodarici Vidičevega doma, vdovi Cilki, pa omenim, da sem pred kratkim tudi sam kupil nekdanjo kasarno v dolini Žirovnice; ta leži tik pod Vrsnikom, na južni strani. In da bova zdaj skupaj v isti fari. Tega, da jaz gostilne ne kanim imeti, ji seveda ne povem, ker tudi ni važno. Treba je namreč naprej. Čez vrsniško planoto, pod očesom sv. Tomaža, mimo dobro stoječih kmečkih domov in samotnih bajt. Do Govejka, kjer je bila (pri Špičku) doma moja stara mama Ivana Naglic, rojena Portuna Od tod kreneva naravnost v Ledine; ne po glavni cesti, ki pelje iz Žirov v Idrijo, ampak po tisti, ki se vzpne mimo slovitega Teleburja. Tu domuje Marjan Lapajne, "čuveni pjevač" in avtoprevoznik. Ta vam, skupaj s sinovi, rad ustreže, če gradite novo cesto ali podirate hišo; prepričan sem, da se tudi v primeru, če bi mu bilo naročeno zravnati kak hrib, ne bi ustrašil. Gradišča nad Ledinami manjka že skoraj cela polovica. V Ledine sva pri maši ral a nekaj pred deveto, ko je v tej vasi nedeljska maša. Naletela sva na strica Lojzeta, ki je, rojen leta 1914, zdaj edini žirovski Naglic, rojen pred prvo svetovno vojno. Sicer pa je bila v vasi minulo noč velika gasilska veselica in nekaterim vaščanom se je to še vidno poznalo. Preden se vzpnemo iz Ledin na Mrzli vrh, naj povem, da sva ves čas hodila "strogo po markacijah" (Franc Oblak) in si v knjižice odtisnila vse žige LPP (kolikor jih je še). Zaradi tega banalnega opravila je bila zamuda večja, kot bi bila sicer, a red mora biti. Na Mrzlem vrhu (Sivka) sva štempljala pri Vodičarju, na domačiji, kjer je živel in delal Franc Kosmač, republiški poslanec, ki se je že v "svinčenih časih" upal zavzemati za kmečke pravice, posebno za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje slovenskih kmetov. V veži naju je sprejela "ta mlada", gospodinja, ki je že po videzu kmetica in pol in s katero si ne bi upal češenj zobati. Od Ledin do K ladja gre pot ves čas po nekdanji freisinški meji. Popisal sem jo že zadnjič, ko je bil na Ermanovcu novinarski dan Gorenjskega glasa; v slednjem je bila ta reportaža tudi objavljena (11. julija 1995). Zato naj topot omenim samo traso: z Mrzlega vrha se spustimo nad Javorjevim Dolom v Lanišče, od koder se vzpnemo nad Jazne (nad dolino Idrijce) in še naprej na Bevkov vrh, s katerega se nato spustimo Čez Cerkljanski vrh do Kladja. Na tem odseku nisva doživela nič posebnega. Omenim le pogovor s Trobcem, sedanjim najemnikom velike domačije na Bevkovem vrhu. Mu je že bilo dolgčas, da je v nedeljskem dopoldnevu prišel iz hiše, skupaj i psico bernardinko, nakar sem ga zapletel v Žl| vgeillilu ipMMBM Ctil* Zemljevid Loške planinske poti pogovor. Povedal je, kako mu je umrla žena. Odkar se je to zgodilo, samo še kosi in spravlja seno, živine pa nima več. Ponudil se je, da nama skuha kavo. Ne vem, zakaj povabila nisva sprejela; odšla sva raje do bližnje kapelice in si privoščila malico. Dovolite mi, da si zdaj namesto podrobnosti navedene vrste dovolim načelno pripombo o krajini in o ljudeh, ki v njej prebivajo. Ko se ozrem proti zahodu, mi pride na misel tisto, kar je o njih zapisal pred 20 leti umrli dr. France Koblar, literarni zgodovinar, po rodu Železnikar, ko je leta 1951 pisal uvod v Bevkove Izbrane spise: "Čeprav je svet cerkljanskih in tolminskih hribov zemljepisno zvezan z masivi, ki pripadajo Julijskim Alpam, in čeprav najdemo tostran in onstran teh gora isto hribovsko tipiko, je značaj krajev, ki so obrnjeni proti jugu, drugačen. Vsa pobočja padajo v pritoke Soče, njihove življenjske žile segajo naprej dol v sončni goriški svet. Naj so v velikem delu teh krajev zveze s Poljansko dolino v Ljubljano še danes žive in je šele železnica obrnila vse prometne zveze na jug, ta predalpski svet že davno čustvuje in živi po sredozemsko; in najsi se jezik vzhodno od Baške grape preliva čez Idrijsko in Poljansko dolino v posebej oddel-jeno rovtarsko narečje, v krvi teh ljudi se oglašajo sokovi juga in le trdo življenje jih kroti. Črta, ki gre od juga proti severu po grebenih med nekdanjo Kranjsko in Goriško, je meja dveh slovenskih narav, srednjeevropsko gorenjske in južnoevropsko goriške. Ta črta je tudi meja dveh kulturnih občutij: tolminsko cerkljanska zemlja je prehodna alpska pokrajina in se iz svoje zaprte, krčevite narave odpira na jug..." Stojim nad dolinama Idrijce in Cerknice in gledam, kako se iz krčevitega prijema visokih bregov izvijata proti zahodu; na jug se obrneta šele pozneje, s Sočo. Spomnim se še Koblarjeve "diagnoze" Bevkovih junakov. Odlikuje jih trdi značaj. So ljudje posebnega sveta, zaprti vase, zagnani v boj z utrudljiv,) zemljo. Zaznamuje jih svojevrstno čudaštvo in ob njem spremenljivi južni temperament, ki ga pri gorenjskih rovtarjih ni; v njih se pretakajo sokovi juga in oglaša romanski človek. Poleg trdega domačijstva so na njih vidne široke svetovljanske poteze... Če odštejemo "spremenljivi južni temperament", nam tisto, kar ostane, lahko posluži tudi za oznako gorenjskih rovtarjev. O "pravih" Gorenjcih pa tu ne govorimo, ker v teh krajih pač ne prebivajo. Medtem ko smo se dotaknili razlike med primorskimi in gorenjskimi rovtarji, smo prispeli do Kladja. Od tu ne nadaljujemo po freisinški meji (čez Škofje do Robidnice in naprej na Črni vrh), ampak zavijemo na desno, proti vzhodu, na Ermanovec. Hodimo po cesti, se okrepčamo v udobni in prijazni koči in nadaljujemo vrh Stare Oslice na Slajko. Tu je spet ena prijazna koča in prav taka gospodinja, ki na razgledni terasi postreže z vsakovrstnimi dobrotami. Midva sva si, denimo, privoščila vampe po tržaško in boranijo (za tiste, ki niso služili "jugo-vojske": stročji fižol v juhi) z mesom. Ob pivu, seveda. Spust do Hotavelj po takem zalogaju ni bil težak in vzpon od Marmorja do ČabraČ sem komaj zaznal. Zato pa se je tembolj opazno omračilo nebo. In ko sva dospela do Suše, se je prav mokro ulilo. To se je zgodilo ravno v trenutku, ko sva spešila mimo lepo pospravljenega kozolca s svežim senom, ki je na notranji strani ravno toliko segal po tleh, da se je bilo dobesedno treba uleči nanj in nekoliko zadremati. Kako malo je včasih treba, da je svet lepši! Po nevihti, ki je trajala le pol urice in je bila edina v vseh petih dneh, stopiva naprej, do slovitega Karlovca. Pa ne zaradi nekakšne vleče se kakor nit kvišku po rebri, in čudno se ti zdi, da si mogel brez omotice prilesti pofl stezi tu dol. Kamor obrneš pogled, vidi se golo skalovje, malo pogorsko smrečje, nekaj rjavega resja in suhega praprotišča. Okrog $ okrog pa se dvigajo gorska stegna." Kaj Pa karlovški "stanovniki", Karlovčanje? "Žive" so sami zase in nekako zaničevali svet Tj zgoraj'. Ženili so se le tedaj, kadar je bil* prava potreba. Od nekdaj so imeli V navado, da se je ženil samo eden od sin<>v: Drugi bratje so ostajali doma ter bili več?1 trpini. Naposled so opešali; osiveli so jim \&r, in usločilo se jim je telo. A potem so pot^ pomrli, ta to zimo, oni drugo. Na njih mest" stopil je nov zarod, ravno istega duha kak°r predniki v grobovih." Raziskovati, ali so Karlovčani sploh & v Karlovcu in ali so še taki, kakršni so bili.10 pot nisem niti utegnil. Zato pa so se *?1 čutnonazorno postavili pokonci karlov**' bregovi. Tako divji, kakršne jih je naslik* Tavčar, niso. Mogoče so bili taki v njegove"1 času, danes je tudi v ta kraj že dospela botfjj Civilizacija. Iz Karlovca do vasi Malenski Vr» je steza skoraj navpična, zarasla z vlS°!L travo in grmovjem. V najinem primeru je b» vse to še sveže mokro. Črna pika za Planin*" društvo Gorenja vas! Tudi pot od male115' kovrške kapelice, ki jo je tako imenitno 0 novo poslikala Maja Šubic, do Marij111 cerkve vrh Gore je strma, vendar je urejeij in vrh tega še posvečena. Omeniti moram, * sva se pri omenjeni kapelici pridruŽ'^ romarski poti, po kateri hodijo Žirovci f na Brezje. Kako se jo prehodi v enem dncv' od petih zjutraj do sedmih zvečer, v deževne111 vremenu, sem sam poskusil letos maJ' Brezjansko romanje je bilo tako svojevrs^ priprava na freisinško, ki je manj sveto, z*^ pa tembolj kruto. O slednjem je beseda t* prvem je ravno v teh dneh izšla knj'8. Smarnična romanja. Izdala sta jo avtofl Franc Kopač in Franc Temelj, v samozal^ bi. Prvi je prispeval pesmi, drugi fotograf') Oboje je v celoto povezal oblikovalec St*l Kosmač. Knjiga je res lepa in če v njej ne I bilo nekaj slovničnih napak, bi bila sko popolna, tako kot so popolne vse reči božanskim navdihom. A kaj bi tisto, perfe*' cionizem očitno ni lastnost nas rovtarje Važno je, da je knjiga lepa. Tomaž KržiSf" ' eden od prvakov slovenskega knjiŽ"e^ oblikovanja, jo je sam označil za ta^° . dodal, da bi ji Nemci rekli, kako jc narejc "mit Seele", z dušo. ^ S taisto dušo, ki sem jo skoraj izpusti'- . sem sopihal na Goro. In brez katere (r jj anime, ki v latinščini najprej pomeni ^ sapo, tisti zračni element, ki oživlja) s* r Sorica, za njo Davča, zjutraj muzejske zb(i)rke na prostem, ki danes stoji na tem legendarnem kraju. Zaradi Tavčarjeve novelete V Karlovcu (1879) slovi ta kraj. Pisatelj ga je opisal takole: "Poezije ni nikake v tem Karlovcu. Kadar prideš čez goro v karlovški jarek, dozdeva se ti, kakor bi bil zapustil svet ter prestopil meje življenja. Ako se oziraš nazaj po potu, po katerem si prišel, •bil d'1 sv Brikcija v Četeni Ravni. Tu se jc P^jfn1 dne končala. Prenočila sva na "lU Lg0l kmetiji" pri Davčanu, kjer gospodarita \ in Jcrncjka Dolenc. Slednja, ki j« -.^ žirovskega konca, naju je nadvse P^j sprejela in pogostila. Stuširati se »n r*$ dobrega pojesti je po takem dne ^tj, « spati. w GORENJSKI GLAS /18« »Iran / Kranj, J L avgusta 1995 odrešilno In nato zaspati nemara sanjati..." Nadaljevan >jen*3Ls^ Vse, kar je razstavljeno, je tudi naprodaj Začenja se največja gorenjska trgovina Od danes pa do prihodnje nedelje, 20. avgusta, bo v Kranju spet mednarodni Gorenjski sejem s tradicionalno pestro sejemsko ponudbo in večerno zabavo. j^tkaj nad dvesto razstavljakev °? tokrat zastopalo še več kot drugih firm. Tako bodo na $ejrnu ponujali kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, pre-"ratnbene izdelke, različne ffroje in opremo za predelavo llrane, blago Široke potrošnje s s*anovanjsko opremo in grad- benimi materiali ter zabavno elektroniko in tehniko ter avtomobile več kot 650 razstavljal- cev. Prireditelji so tik pred sejmom napovedali, da ob poplavi različnih prireditev, ki bi vse bile rade sejem, in ob ponudbi, ko ni več izdelkov, ki bi jih Kdor dobro misli Kranjska sejemska lokacija pred stoletji prav gotovo ni bila naključno izbrana. Če bi bila, se ne bi obdržala. Zato ni čudno, da še vedno sodi med tiste pomembne, ki jih različne družbene, gospodarske, ali kakršnekoli barvne spremembe ne morejo izbrisati. Kranj je bil, je in vse pogoje ima še vedno tudi v prihodnje, da ostane sejemsko mesto. V teh dneh, ko se spet odpirajo vrata največje trgovine na enem mestu, si seveda skupaj z »•rane Ekar, direktor PPC razstavljala in obiskovalci sej-^Ofenjski sejem ma, oblikovalci zabavnega pro- , grama in večernih prireditev Ztlimo, da bi vsakdo v sejemskih dneh prišel na svoj račun. Poudarjena poslovnost naj bo tista, ki bo prevladala na vseh ravneh. Saj takšna poslovnost pomeni prijazno Ponudbo, ugoden trenutek za nakup, prijeten občutek in Zadovoljstvo po obisku in večerni sprostitvi. Zato si kot prireditelji telimo, da bi letošnji 45. Mednarodni Gorenjski sejem bil predstavitveno merilo, kaj Je in kakšen naj bi bil sejem. V Sloveniji smo ob poplavi Prireditev, ki imajo ime sejem, ie skorajda izgubili smisel in občutek, da so za takšno ime potrebna določena pravila in pogoji. Edino nenapisano pravilo je, da je za prave sejme vedno veljalo. Kdor dobro misli, ne brska za sejemskimi barvami. • A. Z. morali iskati, vendarle tudi na tej prireditvi lahko pričakujemo sejemske cene v pravem pomenu besede. Če bi kdo skušal zavesti obiskovalce z lažnimi obljubami o sejemskih cenah in jih kot čolne vozil žejne čez vodo, ga bodo le-ti prav gotovo hitro spregledali. Posebnost največje gorenjske trgovine in večerne zabave je tudi, da so vstopnice na sejmu po enaki ceni kot lani, in da je za večerni program, ko bo vsak večer nastopil drug ansambel, vstop prost. Prireditelji so poudarili, da so na ta način za večerno zabavo namenili kar 50 tisoč nemških mark. Sicer pa bodo vstopnice za obisk sejma po 400 tolarjev, parkirnina pa bo 100 tolarjev. Razstavni del sejma bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure. večerni zabavni program se bo vsak dan začel ob 19. uri in bo trajal do polnoči, ob sobotah pa do enih ponoči. Od zanimivosti naj posebej omenimo Modno revijo m izbor mistra jutri (sobota) zvečer. V nedeljo bo sejem obiskala Alenka Dovžan, v ponedeljek popoldne Andrej Šifrer. V pe tek, danes teden, bodo popoldne izbirali naj šalo o Gorenjcih. Sicer pa bomo o dnevnem dogajanju poročali tudi v Sejemskem Gorenjskem glasu, ki ga bomo pripravljali v Press centru Gorenjskega glasa na sejmu. Presenečenja pa vas čakajo tudi na našem raztav-nem prostoru pri vhodu v večnamensko dvorano. • A. Žalar Avstrijski kmetijski minister na sejmu Otvoritve letošnjega 45. mednarodnega Gorenjskega sejma v Kranju se bo danes, 11. avgusta, udeležil tudi avstrijski minister za kmetijstvo mag. VVilhelm Molterer. Po otvoritvi sejma bo na srečanju z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetom Ostrcem in predsednikom Slovenskega kmečkega gibanja pri Slovenskih krščanskih demokratih pripravil ob 13. uri v prostorih Gorenjskega sejma predavanje in pogovor o pridruževanju slovenskega kmetijstva Evropski uniji. Mag. Molterer bo predstavil tudi stališča in priprave Avstrije na vstop v Evropsko unijo in s tem v zvezi avstrijske izkušnje pri vstopu v petnajsterico. A. Ž. Na sejmu bo živahno Štefka Vovk, Franc Zavrl, Boštjan Šolar, Sedia Burnič, Boštjan Šefic Danes se na površinah Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem v Kranju začenja tradicionalni že 45. mednarodni Gorenjski sejem, ki je ena najpomembnejših sejemskih prireditev v državi. Poleg velike ponudbe razstavljenega blaga so razstavljala pripravili vrsto ugodnih nakupov, vsak večer pa bodo za vedro razpoloženje v zabavnem delu programa skrbeli različni ansambli. Prav zato smo tudi nekaj Gorenjcev povprašali, ali bodo obiskali letošnji sejem. Štefka Vovk, tajnica: "Vem, da se danes v Kranju začenja mednarodni Gorenjski sejem, vendar se še nisem odločila, ali ga bom obiskala ali ne. Zaenkrat tudi še ne vem, ali bom na sejmu tudi kaj nakupovala." Franc Zavrl, kmetovalec: "Na sejem bom verjetno šel in tudi kakšno reč kupil, ker bo verjetno dovolj možnosti za ugoden nakup. Na večerni program pa zagotovo ne bom šel, ker ne grem nikoli." Boštjan Šolar, voznik: "Sejem bom zagotovo obiskal, če bom kaj nakupoval, pa še ne vem. Od vsega, kar bo na sejmu, me najbolj zanimajo avtomobili. TAidi na večerni program bom verjetno prišel." Sedia Burnič, delavka: "Vem, da se danes začenja sejem, toda zame se jutri začenja tudi dopust. Ker me ne bo v Kranju, tudi sejma ne bom obiskala, čeprav vem, da bo priložnost za ugodne nakupe." Boštjan Šefic, pravnik: "Na sejem ne bom šel kljub možnostim za ugodne nakupe in kljub večernemu programu. Na sejem ne grem nobeno leto in tako me ne bo tudi letos." • M. Gregorič, slike Lea Jeras NAJVEČJA TRGOVINA NA ENEM MESTU POPUSTI - KREDITI - SEJEMSKE CENE GORENJSKI SEJEM KRANJ 11.-20.8. VSE KAR SE VIDI, SE LAHKO KUPI • vse za kmetijstvo • blago široke potrošnje • pohištvo, dekorativa • bela tehnika, akustika • obrtniški izdelki • oprema za klavništvo, hotelirstvo, gostinstvo, • osebni avtomobili, kolesa, motorji VSAKA 20. VSTOPNICA NAGRAJENA s pokušnjo sole, ledenega čaja, piva Pivovarne Union ali jogurta Mlekarne Kranj 18. AVGUSTA od 16. do 18. ure: NAJ SALA O GORENJCIH - vsak dober vic nagrajen z litrom vina ZABAVIŠČNI PARK ZA STARO IN MLADO PESTRA GOSTINSKA PONUDBA NA VEČERNI ZABAVNI PROGRAM S PLESOM OD 19. URE DALJE PROST VSTOP! petek, 11.8., GAŠPERJI sobota, 12. 8., RITMO LOCO nedelja, 13. 8., MONROE BAND ponedeljek, 14. 8., AGROPOP torek, 15. 8., SLAPOVI sreda, 16. 8., FARAONI četrtek, 17. 8., ČUKI petek, 18. 8., HELENA BLAGNE sobota, 19. 8., CALIFORNIA nedelja, 20. 8., PETER LOVŠIN IN VITEZI OBLOŽENE MIZE DOBRODOŠLI NA SEJMU V KRANJU gorenjski glas • 20. stran 45. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM u. »v^t« ms AGENT d.o.o. Radovljica Obiščite nas v večnamenski dvorani na sejmu v Kranju. Cankarjeva 30 64240 Radovljica tel.: 064/712-368 064/715-269 mM Patch I ZA INTENZIVNO NEGO VAŠEGA TELESA lojnic, s tem pa preprečimo širjenje akna-vosti. Zdravilni učinki so vidni že v treh dneh. Tonik uporabljamo za ohranjanje stanja kože. Ne priporočamo za globinsko ležeče akne (akne Volgaris), kjer je potreben obisk pri dermatologu in zdravljenje z antibiotiki, šele potem z našimi izdelki. PLEXUS robčki za moške so prepojeni s substanco zeliščnih izvlečkov kitajske medicine, ki povzročijo manjšo občutljivost glavice spolnega uda in s tem podaljšanje spolnega akta pri moških. Poleg tega delujejo antiseptično FEMIDAN je revolucionarni izdelek, ki polepša vašo kožo celotnega telesa, še posebej na delih, kjer je staranje kože najbolj vidno (vrat, trebuh, notranji del stegen, obraz...). Z notranjim delovanjem pomladi postarano kožo, poveča njeno vlažnost in ohranja prožnost. Osnova aktivnih snovi Femidana MiSnell Patch je obliž za vitko postavo. Vsebuje izvleček rjave oceanske alge FOCUS VESCICOLO-SUS (5 mg), ki pospešuje izgorevanje maščob v organizmu s pomočjo termogen-eze (povečanje notranje temperature organizma za 1 stopinjo), pospeši diurezo (odvajanje vode iz organizma) in presnovo. Obliž pritrdimo na katerikoli del telesa oziroma tam, kjer želimo odpraviti maščobo iz podkožnega tkiva ali celulit. Obliž nam omogoča, da sami oblikujemo svojo postavo brez morebitnih lepotnih kirurških posegov. Učinkovit je prav zaradi transdermalnega delovanja (vnos substance skozi kožo v krvni obtok), ker omogoča enakomeren vnos substance v organizem. Obliže menjamo vsakih 24 ur in jih pritrjujemo na dele telesa, kjer hočemo odpraviti maščobo. V humani medicini se obliži že dolgo uporabljajo za dovajanje kontracepcijskih sredstev, zdravil za zmanjšanje holesterola in analgetikov. Pri vnosu subtance skozi kožo (transdermalno) se izognemo obre- menitvi jeter, ledvic in želodca, poleg tega pa je absorbcija skozi kožo bolj enakomerna in omogoča stalno delovanje. MIRACHE AKNE: OBDRŽATI JIH ALI ODPRAVITI NOV NARAVNI POSTOPEK ZA ODPRAVLJANJE AKEN robčki in tonik proti aknam, normalizirajo delovanje lojnic, povrnejo koži enakomerno gladkost, pravilno- vlažnost in delovanje lipidov. Robčki so prepojeni z zeliščnimi izvlečki, ki ob polaganju robčka na obraz začnejo prodirati v kožo. Ker pri tem ne gre za drgnjenje, se prepreči okužba še zdravih in preprečujejo infekcije. Robček odpremo in ga položimo na glavico spolnega uda za 3 minute. Substanca zeliščnih izvlečkov skozi kožo pronica v tkivo in povzroči delno anestezijo, s tem pa glavica penisa postane manj občutljiva za dražljaje, kar podaljša čas erekcije in preprečuje prezgodnji izliv. Ne zdravi impotentnosti, pred uporabo robčka mora biti spolni ud že v erekciji! je poseben japonski preparat, ki vsebuje proteine morskih rib, silicij, cink, vitamin C in E. Prav proteini morskih rib predstavljajo revolucionaren skupek snovi, ki povečajo debelino, gostoto in prožnost kože. Spodbuja delovanje vseh celic v telesu, ki tako postanejo bolj vitalne. Cink je pomemben pomočnik encimov, silicij kožo napne, vitamin C spodbuja tvorbo kolagena, vitamin E pa uničuje proste radikale. Prva dva meseca svetujemo 2 tableti dnevno, nato pa 1 tableto dnevno. Vsi izdelki so bili pregledani na INŠTITUTU ZA VAROVANJE ZDRAVJA v Ljubljani, preizkušeni pa v KOZMETIČNEM SALONU "ALENKA MARGUC" v Celju, pod nadzorom dr. REMSA iz DERMATOLOŠKE KLINIKE v Mariboru. Vsem, ki se bodo odločili za nakup naših izdelkov na Gorenjskem sejmu, vrnemo denar za vstopnino. VIBROMASER z ugodjem do dotika, izreden sejemski popust MERKUR Merkurjeva sejemska ponudba Na Gorenjskem sejmu in v prodajalnah GLOBUS in GRADBINKA. Od petka, 11. avgusta, do nedelje, 20. avgusta, Vam ponujamo izbor izdelkov za graditelje, domače mojstre in dom po posebno ugodnih sejemskih cenah. Vsak dan med 9. In 18. uro bodo praktične predstavitve delovanja in uporabe gospodinjskih aparatov, električnih ročnih orodl] In p r e m a z n I h sredstev. Na Merkurjevem razstavnem prostoru predstavljamo In prodajamo: belo tehniko Iberna, peči na petrolej Kerosun, akustiko Sonv In Blaupunkt, gospodinjske aparate Elma, MGA Nazarje, Hoover In Sogno, električno ročno orodje Iskra, Bosch In Black & Decker, vrtno orodje AL-KO, Claber, Saridvik, premazna sredstva Bellnka, stikala in plafonjere TEM Čatež, merilne instrumente Instrumenti Otoče, telefone, kljuke, alarmne naprave..., gradbene in izolacijske materiale Termo, Novollt, Kema, Royal-S, Siporex, IGM, Izolirka, Adler Gutta, Bramac, Salonit In TIM, keramične ploščice Gorenje, ECO, Pastorelll, zaključne letve Rublko, sanitarne armature Unltas, grelnike vode Tlkl, peči za centralno ogrevanje Toplotna tehnika Tone in KIV, plinska trošila Junkers, radiatorje DeLonghl, solarne bojlerje, toplotne črpalke, masažne kadi in druge inštalacijske materiale ter naprave, kolesa Rog in osebna vozila Citroen. AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET, NADZIRANJE IN INFORMIRANJE, PODRUŽNICA KRANJ Slovenski trg 2 objavlja prosta delovna mesta 1. KONTROLOR I v ekspozituri Škofja Loka Pogoji: - VI. stopnja strokovne izobrazbe - ekonomist, pravnik ali višji upravni delavec - 9 mesecev ustreznih delovnih izkušenj - preizkus strok. usp. za dejanja v upravnem postopku - poskusno delo 4 mesece - delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1. leta 2. KOMISIJSKI ŠTEVEC v ekspozituri Radovljica Pogoji: - III. stopnja strokovne izobrazbe - ekonomske ali družboslovne smeri - 3 mesece ustreznih delovnih izkušenj - nekaznovanost za kazniva dejanja zoper premoženje - preizkus ročne spretnosti Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas do 31. 12. 1995. 3. ČISTILKA v ekspozituri Radovljica Pogoji: - zaključena osnovna šola - 1 mesec delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, do 31. 12. 1995. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela sprejema kadrovska služba Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Podružnica Kranj, Slovenski trg 2, 8 dni po objavi. Kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po izbiri. "GIDOR", obrtno podjetje p.o. Gorenja vas 81 v stečaju 64224 Gorenja vas na podlagi SKLEPA OKROŽNEGA SODIŠČA V KRANJU opr. štev. St 15/94 z dne 11. 7. 1995 ponovno OBJAVLJA 3. prodajo z zbiranjem PONUDB I. Naprodaj sta bremen prosti nepremičnini stečajnega dolžnika GIDOR, p.o., Gorenja vas, v stečaju in sicer: 1. skladišče v neto površini 128,40 m2, na pare. štev. 518/1 in 518/3 in dvorišče v skupni izmeri 527 m2, vpisano pod vložek štev. 527 k.o. Gorenja vas, po najnižji ceni 6.205.000.- SIT 2. kovačnica v Poljanah, v neto površini 203 m2, na pare. štev. 24/2 in 349/2 z zemljiščem v skupni izmeri 413 m2, vpisano pod vložek štev. 358. k.o. Dobje, po najnižji ceni 12.960.000.- SIT. II. Prednost pri nakupu nepremičnin bo imel tisti ponudnik, ki bo ponudil najvišjo ceno in najugodnejše plačilne pogoj«. III. Ponudniki naj v pisni obliki ponudbe navedejo: nepremičnino, ceno in plačilne pogoje. Ponudbi je predložiti dokazilo o vplačani varščini, ki znaša 10 % od najnižje cene. Ponudbo lahko oddajo pravne osebe s sedežem v RS in fizične osebe, državljani RS. Rok za plačilo kupnine je 15 dni po sklenitvi pogodbe. Ce je rok plačila daljši, vendar ne daljši od 60 dni, je treba kupnino zavarovati z nepogojno nepreklicno bančno garancijo na prvi poziv, s trajanjem 30 dni po preteku plačilnega roka, ki jo izda ali GB d.d. Kranj aH pa SKB, d.d., Ljubljana in jo je treba predložiti ob sklenitvi pogodbe. IV. Pisne ponudbe pošljite na naslov "GIDOR", p.o., Gorenja vas, v stečaju, v 10 dneh po objavi v poltedniku GORENJSKI GLAS Kranj z oznako "PONUDBA NE ODPIRAJ", oziroma do vključno 21. avgusta 1995. Varščino vplačajte na žiro račun "GIDOR", p.o., Gorenja vas, v stečaju, na štev. 51510-690-90532, ali na blagajni podjetja. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v 12 dneh po končanem zbiranju ponudb. V Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo v 10 dneh po prejemu obvestila o izbiri, sicer bomo prodajo razveljavili, varščino pa obdržali kot skesnino. VI. Izročitev in prenos pravice uporabe oz. lastništva se na kupca prenese po plačilu celotne kupnine. VII. Prometni davek in druge stroške v zvezi s prodajo in prenosom lastništva, plača kupec. VIII. Navedene nepremičnine sta naprodaj po načelu "VIDENO KUPLJENO". Ogled premoženja in informacije so mogoče v času zbiranja ponudb in sicer vsak delavnik od 8. do 12. ure ali po telefonu na štev.: 064/681,-479 pri stečajnem upravitelju. ^>TULAR SERVIS, PRODAJA ŠIVALNIH STROJEV IN OPREME Koroška c. 26, 64000 Kranj, tel./fax: 064/211-286 Obiščite nas na sejmu v Kranju, kjer bomo prodajali industrijske in gospodinjske šivalne stroje. Servis zagotovljen! NISSAN NA SEJMU V KRANJU Pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila NISSAN MiCRA 1,0 L 3 D !6V od 16.990 DEM SUNNY 1,4IX 3D KAT od 23.660 DEM PRIMERA 1,6 SLX 4D ABS AB 16V od 33.750 DEM MAKSIMA 2.0 SLX 4D ABS AB AC od 51.300 DEM TERRAN0 II 2,4 SGX AC od 51.200 DEM BOGATA SERIJSKA OPREMA, DOBAVA TAKOJ SEJEMSKI POPUST UGODNI KREDITNI POGOJI, LEASING, STARO ZA NOVO BRITOF 162, 64000 KRANJ, Tel.: 064/242-277 15 let radia žiri radia občine Skofja Loka RESTAVRACIJA 324 -116 radio tri g lav 64270 Jesenice, Cufarjev trg 4 STERE0 96 MHz RDS ^bnost na vsakem kgraka in toGfr ^ ' 9 ^^S& (pKRKJVZDRAVILIŠČK DOLENJSKE TOPLICE 068 321 012 ŠMARJEŠKE TOPLICE 068 73 230 STRUNJAN 066 474 100 HOTEL OTOČEC 068 321 830 V soboto in nedeljo, 12. in 13. avgusta 1995, se bomo predstavili na mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju. Obiščite nas na stojnici Gorenjskega glasa! Kdo Vam lahko ponudi več? /# g mmtmm* 0 K š M V Bramacu se zavedamo, da je vsaka streha tako dobra, kot je dober njen najmanjši del. Zato varna streha za vse življenje poleg kakovostnih in z okoljem skladnih strešnikov zahteva tudi dodatne visoko kakovostne strešne elemente. Nastavki zračnikov, dimniške obrobe in antenski prehodi so najpogostejše točke, kjer se v skrajnih vremenskih razmerah najprej pokažejo kritična mesta. V Bramacu smo prav za vsak del strehe razvili natančno dimenzionirano rešitev - sistem originalnih dodatnih delov. Z njim boste hitro in enostavno rešili vse strešne detajle od kapa do slemena. Tako boste strehi zagotovili dodatno varnost pred poškodbami, ki jih navadno opazimo prepozno. Celoten program Bramacovih originalnih dodatnih delov je na voljo v enakih barvnih tonih kot vsi trije modeli naših strešnikov. Njihovo nameščanje in vzdrževanje je hitro in preprosto. Naravne sestavine, ekološka neoporečnost, trajnost, gospodarnost, estetski videz in celovitost sistema so zmagovite odlike, zaradi katerih Vam lahko Bramac za kakovost svojih strešnikov (in dodatno za poškodbe zaradi zmrzali) jamči s 30-letno pisno garancijo. nnnun.: m.....m i...... Vse za streho Bramacov program originalnih dodatnih delov Bramac d. o. o., Dobruška vas 45, 68275 Škocjan - tel.: (068) 322 007, faks: (068) 76 290 Bramac d. o. o., Otiški vrh - Dravograd, 62373 Šentjanž - tel.: (0602) 85 074, faks; (0602) 85 206 Presenečenja Kovinotehne Med razstavljala, za katere bi lahko ugotovili, da brez njih doslej ni bilo Gorenjskega sejma, je tudi Kovinoteh-na. Tudi tokrat se predstavlja v hali A z vrsto ugodnosti in presenečenj za kupce. Jože ReŽek: "Imeli bomo izdelke bele tehnike, pri katerih bo kupec takole mimogrede prihranil deset tisočakov ali več. Sicer pa imamo običajno drobne gospodinjske aparate pri nas po ugodnih, nizkih cenah. Posebnosti naše tokratne predstavitve na sejmu v Kranju pa bodo: pralni prašek Anel (4 kg) za 1.000 SIT, plenice Pampers za 1.480 SIT. Vsakega kupca, ki bo kupil za več kot 60 tisoč tolarjev, bomo povabili na kosilo v sejemsko gostilno in mu povrnili vstop- med sejmom veljajo tudi v Blagovnici Fužinar na Jesenicah." • A. Ž. Jože Rezek nino na sejem. Sicer pa bomo na sejmu predstavili tudi nove modele televizorjev in akustičnih izdelkov firme Samsung. Sejemske ugodnosti pa lodinsko ulico2.,Kranj.tel. 640/222 -455 SEZONSKO ZNIŽANJE FOUTNl KONflKCIJl OOiOAVtUST* 7? OKNA vseh oblik in velikosti v treh kvalitetah brez ali z montažo tel.: 064 691115 tel.: 064 691 310 = fax: 064 691 778 , Nudimo menjavo STARO - NOVO!!!!! // // // // 7? v/ // // /; ?/ f SORA DE MIZARSTVO ŽIRI NA KRANJSKEM SEJMU NUDIMO DODATEN POPUST lip bled lesna industrija 64260 bled ljubljanska c.32 Na 45. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju, od 11. do 20. 8. 1995 v novi hali • notranja vrata • vhodna vrata • garažna vrata pohištvo iz masivnega lesa • obloge • opazni sistemi OD 5 DO 30 % SEJEMSKEGA POPUSTA V času sejma popust tudi v trgovini LIP BLED na Bledu tel.: 064/795-230 ObisciU nas na sejmu v <]^\ Z LU K O O < Z < z UJ H >o >(/> S o gggTJ Kaposi FIESTA že od-16.997 DEM 1 ESCORT Z že od-23.555 DEM te > D MONDEO že od - 29.950 DEM TRANSIT J že od-32.954 DEM Avtohiša Kaposi d.o.o., Trgovina Kranj, Jezerska cesta 121, telefon: 064/241-358, fax: 064/241-367 Vse cene so do registracije! AVTOTRADE d.o.o. Kranj Prodaja novih in rabljenih Ljubljanska 22, 64000 Kranj, te!.: 064 223-710, fax: 064 221-201 V času Gorenjskega sejma v Kranju vam Avtotrade Kranj podari lita platišča za vsa vozila LADA že od 12.200 DEM dalje. Seveda tudi na ugodni kredit brez pologa. Avtotrade Kranj, tel.: (064) 242-300 HUGO NA SEJMU V KRANJU OD 11. DO 20. AVGUSTA - PAVILJON 1 MAJICE VSEH VELIKOSTI Z LICENČNIM MOTIVOM ©1990-95 ms danmark fflBEĐSb publiku m motex®i/7i5i GORENJSKI GLAS • 24. STRAN 45. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM 11. avgusta 1995 k Agromehanika * 64001 KRANJ - Hrastje 52/a VAS VABI NA 45. GORENJSKI SEJEM V KRANJU OD 11. DO 20. 8.1995 NA STALNI RAZSTAVNI ZUNANJI PROSTOR TER V BLAGOVNI CENTER V HRASTJU Tel. - na razstavnem prostoru (064) 223-539 PREDSTAVILI SE BOMO S CELOTNIM PRODAJNIM PROGRAMOM LASTNI PROIZVODNI PROGRAM STROJEV ZA VARSTVO RASTLIN IN STROJEV ZA PRANJE POD VISOKIM PRITISKOM - traktorske škropilnice od 200 do 2000 litrov z delovno širino do 18 m - traktorski atomizerji od 200 do 2000 litrov - stroji za pranje pod visokim pritiskom od 80 do 170 barov, na hladno ali toplo vodo NOVO NA SLOVENSKEM TRGU TRAKTOR AGT 830 - proizvodnja Agromehanika - sodoben dizajn, s pogonom na vsa 4 kolesa - moči od 22 do 35 KM - opremljen je z zračno hlajenim motorjem, hidravličnim volanom, širšo pnevmatiko in popolnejšim dvižnim hidravličnim sistemom - zgiobna konstrukcija, mali radius obračanja - namenjen za delo v težjih področjih - ugodne cene, servis in rezervni deli zagotovljeni - ugodni kreditni pogoji GENERALNI ZASTOPNIK rSoDADO(SE) ZA PROGRAM STROJEV WMKK,*KUo ZA SLOVENIJO • traktorji v togi in zglobni izvedbi, z močjo od 16 do 69 KM • evropske kakovosti • primerni za delo v težjih pogojih, vinogradništvu, sadjarstvu, gozdarstvu in na hribovskih kmetijah • ugodni kreditni pogoji oziroma gotovinski popusti • v prodaji tudi drugi priključki proizvajalca Antonio Carraro V naših blagovnih centrih se lahko oskrbrte tudi z drugo kmetijsko mehanizacijo: traktorji ZETOR, traktorska prikolice, avtoprikoHce, gume, orodja za vrtič-karje, razorvnimi deli itd. V prodajnem programu komplet asortiman parkovnih kosilnic ameriškega proizvajalca Murav. Blagovno servisni centri: Kranj, Hrastje 52 a, telefon n c 064 331 -030, Maribor, Primorska 9, telefon 062 38-960, 38-661, Murska Sobota, Plese 1, telefon 069 31-803, 31-804 NOVO V KRANJU !!! Trgovina z navtično opremo K AMM d.o.o. V njej boate naali: napenjalnike,- karabine,- tečaje,- sidra, - okovja,- vijake,- verige,- pletenice in drugo navtično opremo iz kvalitetnega nerjavečega Jekla. Obiščite naa v Večnamenski dvorani Gorenjskega sejma in v naii novi trgovini na cesti Staneta Žagarja 35 (IBI) v Kranju, tel: 241-605, 241-624. Kdor rad dobro je, naj na Gorenjskem sejmu poišče in ne bo mu žal. Poleg že uveljavljenega klasičnega programa trajnih, poltrajnih, kuhanih in obarjenih izdelkov ter specialitet iz žar proerama, vam dragi kupci letos nudimo tudi povsem nove izdelke: 1. SUDŽUK - trajna klobasa To je trajna klobasa, ki je izdelana samo iz grobo mletega govejega mesa in z dodatkom ustreznih začimb. Po polnjenju je sušena v ustreznih klimatskih razmerah. 2. PLANINSKA - hitrofermentirana trajna klobasa Klobasa izdelana iz grobo mletega govejega mesa in slanine, z dodatkom ustreznih začimb, ter polnjena v umetne ovoje premera 60 mm. Po polnjenju sledi pravilno vodena fermentacija in dehidracija. 3. LOŠKA SPECIAL - trajna klobasa Ravno tako spada med hitrofermentirane trajne klobase. To je klobasa, pn kateri sta enakomerno razporejena fino zmleto goveja meso in slanina. 4. OGRSKA - hitrofermentirana trajna klobasa Nadev je popravljen iz svinjskega mesa in slanine, ki sta drobno mleta in na prerezu dajeta videz mozaika. 5. ŽURKE - trajne klobase s posipom Klobase s tremi vrstami posipa: 1. s sezamom 2. z ocvrto čebulo 3. s suhimi jabolki Klobase so izdelane iz svinjskega mesa. Nadev je polnjen v umetne ovoje premera 30 mm. 6. PIKANTNE ŽURKE - trajne klobase s pikantnimi posipi 1. z zmletim poprom 2. s papriko in s chilijem 3. z gorčičnimi semeni 7. ŠTAJERSKA - poltrajna salama Salama je izdelana iz fino mletega govejega mesa z dodatkom slanine, ki je vidna na prerezu. 8. DRAVSKA - poltrajna klobasa To je klobasa iz svinjskega in govejega mesa, drobno zmletega z dodatkom ustreznih začimb (poper, paprika, česen). 9. V PRIPRAVI PA IMAMO ŠE SLEDEČE IZDELKE: 1. poltrajna klobasa iz govejega mesa z začimbami na okusu mortadele 2. oblikovani sesekljani goveji zrezki z dodatkom začimb 3. oblikovani sesekljani svinjski zrezki z dodatkom začimb Vsi novi izdelki so narejeni po priznanih receptih in po vašem okusu. MESO - IZDELKI ŠKOFJA LOKA IN/I Trgovina zastopanje inženiring TT R[ I M Ručigajeva 3, 64000 Kranj CENTRALNO OGREVANJE OD IDEJE DO IZVEDBE - svetovanje - izdelava ponudbe - organiziranje strokovne montaže - dostava na vas objekt KONKURENČNE CENE, GOTOVINSKI POPUSTI, OBROČNO PLAČILO •rt ekskluzivno iz naše ponudbe - RADIATORJI - GORILNIKI OCEAN n In drugi materiali za centralno ogrevanje in vodovod priznanih domačih in tujih proizvajalcev OBIŠČITE NAS NA SEJMU V KRANJU D 1 t . DO 20. S_ -I Vse dodatne informacije: tel.: 064/24 22 29 od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 12. ure Petek, 11. avgusta 1995 45. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM a. stran . gorenjski glas POVSOD 2 2\J620 mobitel PE KRANJ, Koroška c. 27 (v stari Bežkovi vili) Đ 064/222-616 Carruphone.......................120.000 SIT Wanderer...........................120.000 SIT Torte...................................120.000 STT Maxon...............................150.000 STT Delta..................................170.000 SIT Class Ultra.......................210.000SIT ( Cene so s priključkom- brez PD) OBIŠČITE NAS TUDI NA GORENJSKEM SEJMU OD 11. DO 20. 8. 95' V KRANJU V VEČNAMENSKI DVORANI! V alfama commerce d.o.o. Kranj C. 1. MAJA 5, Kranj, smer iz centra kranja proti Oš Stane Žagar w u u, u, u.u. M-M^-M- H-M" M' aJvair M' Mr Mr ^airairanTManVanVM ^aJrair^nfc Od 11. & do 20. 8. 1995 na Gorenjskem sejmu (1. hala lavo) In v trgovini posebni sajamski popusti od S do 10 % za: pralne in pomivalne stroje, sušilne stroje perila, pralno-sušilne stroje, štedilnike, hladilnike, zamrzovalne omare, drobno gospodinjske aparate in akustiko priznanih proizvajalcev: Candy, Nardi, Ocean, Gorenja, Sanyo in Grundig Ob nakupu z gotovino nudimo še dodatni popust. Možen pa je tudi nakup na več čekov brez obresti. Nudimo lastno brezplačno dostavo do 20 km! Trgovina je odprta non-stop, informacije po tel.: 064 331-552 VRTAČ j, o SERVIS IN AVTOSALON Visoko 77a, Visoko pri Kranju 64212 TeUFax.: 064143-019, 43-072, 43-14H % POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER 2f\ W2\IA \J01KSMQEN \N f\W\ POSEBNO UGODNO: • GOLF RABBIT 21.990 DEM •FURGON 1,9 TD "Krpan" 31.829 DEM • PASSAT - akcijska cena V zalogi več rabljenih vozil po ugodni ceni! ŽIVLJENJSKI KROG Življenje je odgovornost To bomo prej ali slej spozaali vsi. Nihče izmed aas ae ifvi sam, v svoj t m svetm, odgovore« le samem* sebi in nikomur drugem a, saj ima vsakdo poleg sebe ljudi, Id jih ima rad ia U jim mapa. V Zavarovalnici Triglav smo pripravili ŽIVLJENJSKI KROG, ki zajema tista zavarovanja -življenjska in rentna, s katerimi lahko sebi in svojim bližnjim podarite najdragocenejše: varnost, trdnost, zaupanje in zavest, da vam lahko v kateremkoli trenutku priskoči na pomoč največja slovenska zavarovalnica. V času 45. mednarodnega Gorenjskega sejma Vas vljudno vabimo, da nas obiščete na našem razstavnem prostoru, kjer Vam bomo predstavili življenjska in rentna zavarovanja in poklepetali z našima gostjama: Marijo Stremfelj - 13.8.1995 od 10. -13. ure Alenko Dovžan - 19.8.1995 od 10 - 13. ure Veseli bomo vašega obiska! 50 LET zavarovalstva 9t letnico zavarovalstva na Gorenjskem bomo obeležili z razpisom natečaja za izbor najstarejše zavarovalne police na Gorenjskem, ki bo potekal od 12.8. do 30.9.1995. Pogoji natečaja so objavljeni na vseh naših poslovnih mestih. p= zavarovalnica triglav območna enota Kranj Zavarovalnica Triglav, d.d. - Območna enota Kranj objavlja NATEČAJ ZA IZBOR NAJSTAREJŠE ZAVAROVALNE POLICE NA GORENJSKEM POGOJI NATEČAJA: 1. Veljajo vse zavarovalne police katerekoli zavarovalnice za zavarovanje objekta na Gorenjskem oz. občana s stalnim prebivališčem na Gorenjskem z datumom pred 1. 9. 1970, torej starejše od 25 let. Velja datum sklenitve zavarovanja oz. izdaje ponudbe za življenjsko zavarovanje. 2. Na natečaju ne morejo sodelovati zavarovalne police, ki so v lasti muzejev in arhivov. 3. Zavarovalne police sprejemamo od 12. 8. 1995 do 30. 9. 1995 na naših predstavništvih, torej v Kranju, na Jesenicah, Radovljici, Škofji Loki, Tržiču, Bohinjski Bistrici in Kranjski Gori v času uradnih ur. 4. Vsak občan, ki bo prinesel zavarovalno polico v skladu s pogoji natečaja, prejme priložnostno skromno darilo. 5. Za 3 najstarejše zavarovalne police bodo podeljene nagrade. I. nagrada 50.000 SIT II. nagrada 40.000 SIT III. nagrada 30.000 SIT Nagrade bodo vnovčljive kot vrednostni bon za plačilo zavarovalne premije. 6. Izbor bo opravila 3 članska komisija do 20. 10. 1995 v sestavi Franc Benedik -Gorenjski muzej Kranj, Janez Kopač - Zgodovinski arhiv Ljubljana in Belita Kusterle -Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Kranj. 7. Nagrade bodo podeljene na priložnostni prireditvi 10. 11. 1995. 8. Občani, prinosniki zavarovalnih polic dovoljujejo, da zavarovalnica izdela faksimile dokumentov za svoj arhiv, ali za Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota za Gorenjsko ter razstavi police na priložnostni razstavi. Direktor: W Aleksander Troha V qj zavarovalnica triglav območna enota Kranj Obiščite nas tudi na GORENJSKEM SEJMU V KRANJU Od 11. dO 20.8.95_________ mm gorenjski glas • 26. stran 45. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM «•<*<*> i*>5 Največji na sejmu Med največjimi razstavljal-d, ki imajo tokrat na Gorenjskem sejmu največ razstavnega prostora, so nekatera stalna imena na sejmu, pa tudi nekatera nova. Največji je Merkur, ki se predstavlja z gradbenim materialom, stavbnim pohištvom in hi-fi, video, TV tehniko ter drugimi aprati na 400 kvadratnih metrih. Agromehanika se s kmetijsko, gozdarsko mehanizacijo predstavlja na 300 kvadratnih metrih. Kar na 150 kvadratnih metrih nastopa na sejmu Remont Alpetour s programom osebnih avtomobilov. Po 100 kvadratnih metrov imata Kovinotehna in Metalka, na 80 kvadratnih metrih je Pokrajinska zborni-ca Avstrije, 50 kvadratnih metrov Pivovarna Union... • A. Ž. Mtadinrta ulico 2. Kranj, te'.: 640/222 • 455 POltMl KONFEKCIJE 00 20 AVGUSTA -TT M& ALPLES vam na gorenjskem sejmu nudi sejemski popust gume (ont in eni al 5% gume MATADOR 10% delovne obleke in pohištvo ajda 20% do.o.JRŽIĆ TRGOVINA S POHIŠTVOM na Gorenjskem sejmu v Kranju Telefon: 064/222-268 V ČASU GORENJSKEGA SEJMA NAS OBIŠČITE TUDI V VEČNAMENSKI DVORANI! OO 1.8. OO 31.8.1998 UGODEN ISTAJKIJI* KUHINJE, SEDEŽNE GARNITURE, SPALNICE ITALIJANSKO POHIŠTVO I>0 3S% popust POHIŠTVO ALPLES LESNIPROGRAM 25% POPUST KUHINJE GORENJE 25% POPUST SEDEŽNE GARNITURE MIRNA 30% POPUST BREZPLAČNA DOSTAVA, STROKOVNI NASVETI Delovni čas: od 9. do 11.30 in od 14. do 19. ure sobota od 9. do 12. ure. -5's. bau/Hazss \ /ii\ ZDUVIU& SORAttli TOPUCt 20x250 cm OGRAJA ZA VRTNE GREDE Iz akacijevega trdnega lasa, zalo trajno, cena kota 30x250 cm 69, 99,.-, fATSl Daleč od hrupa in vsakdanjega vrveža vam ponujamo sproščene dolžinske počitnice v ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPLICE V poletnih mesecih smo za vas pripravili aktivne programe POČITNIC ZA VSO DRUŽINO. Devet bazenov, tobogani, športni park z igrišči na umetni travi in peščenimi teniškimi igrišči, opremljenimi z reflektorji, kolesarjenja, izleti in veliko zabave, za najmlajše razposajenost v počitniškem klubu - vse to za nepozaben dopust. • 5-dnevne počitnice že od 361 DEM (polpenzion - hotel TERMAL) • 7-dnevne počitnice, že od 488 DEM (polpenzion - hotel TERMAL) VELIKE UGODNOSTI ZA OTROKE, DODATNI POPUSTI ZA UPOKOJENCE, MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE S ČEKI SLOVENSKIH BANK ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE Kranjčeva 12, 69221 Marjane! telefon: (089) 48-210, 48-108, telefaks: (089) 48-807. PRIVARČUJETE "btf' 30AT8 ^* PRIVARČUJETE foc£ 60 ATS DVIGALO ZA AVTOMOBILE 2000 kg Stabilna Izvedba, tudi za delavnico In poljedelske »troje, brezitopenjako atopnevenje, teža 11.4 kg, dvig 135-380 mm IN LINE SKATES Zelo stabilna, čvrsto In zračno ogrodja, 3 zaponke, notranji čevelj, plastična kolesa. Velikosti 33-39, velikost koles 60/18 mm. Velikosti 40-43, velikost koles 72/24 mm. (Zaičita za kolena In komolce od 69.90) (Posebne rokavice od 109.-) LESEN WC SEDEŽ za akoraj vse školjke, oreh, mahagonl, hrast. bor. 199, ATS PRIVARČUJETE W 500 ATS W* MODERNA SPORT • SERIJA "RIO" Kovinski, črne in antično zlate barva, vključno z reflektorji R 50 -14 - 4 W Enodelni 198.-- (namesto 398.-) Enodelni s kljuko 198 - (namesto 398 ) Dvodelni s 419 - (namesto 798.») Tridelni 649.- (namaato 798.-) Tridelni na oboku 649.- (namaato 1249.—) Štiridelni na oboku 998 - (namesto 1710.- 198, PRIVARČUJETE 100 ATS }jX£ OD 198 - PRIVARČUJETE 200 ATS MOKRO-SUHI BRUSILNIK Zi brušenje rezilnih orodij in rezil, kovinskih delov In tako Itd. Fino zrnato kolo za mokro bruienje In hitrotekoče kolo za suho bruienje, zaičitnoateklo, zaščitno ogrodje. 479 PRIVARČUJETE 520 ATS MMMMM IMMJPM* OVERLOCK ELNA NAJBOLJŠI! Verjetno nas v svetu priznano blagovno znamko Elna, ki proizvaja Šivalne in likalne stroje, večina pozna. Švicarska znamka ima namreč dolgo tradicijo in njeni strokovnjaki skrbijo za napredek tehnologije in kakovosti, ki sta osnovi za uspeh na svetovnem trgu. Ob priložnosti predstavitve in prodaje izdelkov Elne na Gorenjskem sejmu v Kranju smo se pogovarjali s prof. NENO A. OGOREVC, direktorico podjetja LANGO, d.o.o., ki je ekskluzivni uvoznik Šivalnih in likalnih strojev Elna za Slovenijo. Najprej začnimo s šivalnimi stroji overlock. Kaj je tisto, kar po vašem mnenju potrjuje Elnino kakovost? "To, da so Elnini overlocki med najkvalitetnejšimi na sve-tu, ni le moje mnenje, ampak v svetu splošno znano dejstvo, saj si je Elna v svoji dolgi zgodovini proizvodnje in izboljšav zagotovila mesto med vodilnimi v živalski industriji. Veseli pa smo predvsem pravkar opravljenega testiranja neodvisnega združenja potrošnikov, ki je prav Elnin overlock 614 izmed 9 znamk, ki so trenutno v svetovnem vrhu, postavil na prvo mesto." Kako pa je z likalnimi stroji? Kar nekako se nam je vtisnilo v misli, da z njimi lahko likamo le rjuhe in podobno. "Ne, to nikakor ne drži. Z likalnim strojem Elna lahko likamo prav vse vrste perila, od srajc, hlač pa seveda tudi posteljnino. Prednost likalnega stroja je v prihranku časa in električne energije, predvsem pa pri ohranitvi našega zdravja. Kajti likamo lahko sede in tako ne obremenjujemo nog in hrbtenice, za katero vemo, kako je posebej pri likanju obremenjena." Kje pa lahko izdelke Elna kupimo? "Sicer imamo svoja prodajna mesta po za to namenjenih trgovinah po vsej Sloveniji, ravno sedaj pa bomo izdelke predstavili tudi na Gorenjskem sejmu. Veseli bomo vsakogar, ki ga bo karkoli v zvezi s šivalnimi stroji overlock in likalnimi stroji Elna zanimalo. Radi mu bomo razložili delovanje in prednosti teh kvalitetnih naprav." ŠVICARSKI LIKALNI STROJI •elna™*3 za gospodinjstvo in profesionalno uporabo ŠIVALNI STROJI IN OVERLOCKI VRHUNSKE KVALITETE Obiščite nas na Gorenjskem sejmu od 11. do 20. 8. 1995 Ekskluzivni uvoznik in distributer: LANGO, d.o.o., Ljubljana, tel. 061-140-31-34 PRODAJNI RAZSTAVNI SALON TV VIDEO HI-FI s> S* 5» S« QO O NOVO V KRANJU OD 1. AVGUSTA DALJE anska c. la, tel.: 064/ 225-531 ZA HOTELOM JELEN 9. do 13. ura In od 1$. do 19. ura, sobota od 8. do 12. ura SONY DENON ONKYO ALTEC LANSING MBQUART MTX STREET VVIRES BANDRIDGE TECHNICS JVC PIONEER BLAUPUNKT HITACHI GRUNDIG PHILIPS KRANJ, Del. Čil TTT- Ponudba tujih razstavljalcev Med tujimi razstavil alci na sejmu jih osem iz Nemčije, Avstrije, Italije in Hrvaške zastopa skupaj 35 firm. Njihova ponudba je oprema za mesarije in klavnistvo, oprema za gostinstvo in hotelirstvo, fotomaterial in fotoaparati, HI-FI in satelitska tehnika, računalniki, šivalni in ple-tilni stroji, lesno obdelovalni stroji, oblačila in športna oprema, pripomočki za tehnično risanje, pivo, bioprehrana in naravni sokovi, keramika. Na sejmu pa bo tudi Koroška rudarska razstava. * A. Ž. Mlodinjko ulica 2.. Kranj, tel.: 640/222 • 455 SEZONSKO ZNIŽANJE % POLETNE KONFEKCIJE DO 20 AVGUSTA fax. tel. 064/50-394 Predilniška 1, 64290 TRŽIČ OBVESTILO DIJAKOM IN ŠTUDENTOM! Začetek šolskega leta prinaša med drugimi skrbmi tudi skrb za prevoz v šolo in domov. Osnovna dejavnost našega podjetja je prevoz potnikov na rednih avtobusnih linijah, ki so namenjene tudi prevozu v vse šolske ustanove, če Vam vozni redi naših avtobusov ustrezajo, Vas obveščamo, da lahko kupite blok desetih vozovnic, mesečno, polletno ali celoletno vozovnico za katerokoli relacijo na naših linijah. V šolskem letu 1995/96 vam nudimo naslednje možnosti nakupa vozovnic: - blok desetih vozovnic - ugoden komercialni popust - regres, - mesečna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres, - polletna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres, - celoletna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres. Večmesečne vozovnice lahko kupite z enim, dvema ali tremi čeki. Celoletne vozovnice pa je mogoče kupiti tudi na štiri čeke. Pri nakupu vozovnice bo potrebno navesti naslednje podatke: - ime in priimek, letnico rojstva - relacijo prevoza - točen naslov (ulica, hišna številka, mesto) - točen naslov šole oziroma šolske ustanove - potrebno je navesti vrsto vozovnice Vse zgoraj navedene vozovnice veljajo neomejeno vse dneve v mesecu, oziroma v letu. V želji, da naša ponudba prevozov zadovoljuje vaše potrebe, vas pričakujemo na naših prodajnih mestih. - v Tržiču na avtobusni postaji, Predilniška 1, 64290 Tržič - v Kranju, za Hotelom Jelen v turistični poslovalnici Integral Tržič - v Kranju na avtobusni postaji v kiosku LOTO, - v Ljubljani na avtobusni postaji, Trg OF 1, 61000 Ljubljana Želimo vam uspešno šolsko leto in srečno vožnjo! kolektiv INTEGRAL TRŽIČ avtoline trgovina in servis d.o.o. Kranj, Bleivveisova 10, tel.: 064/216-563,211-553 Vabimo vas na razstavni prostor Gorenjskega sejma, kjer vam po ugodnih pogojin nudimo avtomobile znamk in LANCIA <§> PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI K NAM CžmM mhisiva \ KRANJ, PRED0SLJE 34 (KULTURNI DOM), TEL: 241-031 Odprto od 12. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure NA POVEČANEM RAZSTAVNEM PROSTORU VAS PRIČAKUJEMO Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! VEČINO POHIŠTVA IMAMO V ZALOGI! OBIŠČITE NAS TUDI NA GORENJSKEM SEJMU OD 11. DO 20.8.95' V OTVORITVENI DVORANI levo od vhoda na sejem, na koncu hodnika t • OKNA • SENČILA • VRATA • STANOVANJSKE HIŠE • POSLOVNI OBJEKTI • STENE • PRENOVA OKEN In VRAT M JELOVICA lesna industrija ŠKOFJA LOKA tel.: 064/61-30, faks: 064/634-261 KONKURENČNE CENE na Gor.sejmu 1 i.do 20. AVGUSTAv Kranju in na prodajnih mestih: GOTOVINSKI stavbno pohištvo POPUSTIŠ mm JELOVICA:- ŠKOFJA IjOKA. Kidričeva S 8, tel.: 064/61-30, fax. KRANJ, Partizanska c. 26, tel., fax.: 064/21 1-232 MURKA Lesce, tel.: 064/718-110 MI I Al .K A Kamnik, tel -061/813-326 632-761 praktično daril GORENJSKI GLAS • 28. STRAN 45. MEDNARODNI G ORENJSKI SEJEM " ««-«•1995 d.o.o. 70 J&$ Moto ZJP trgovina, d.o.o., Jesenice vabi, da nas obiščete na Gorenjskem sejmu v Kranju; v času od 11. do 20. avgusta, kjer vam bomo predstavili programe, ki jih zastopamo na slovenskem trgu: - traktorji in transporterji fWFfETmTEtzSB (Avstrija) - motorna kolesa ffflflflf JJ in cuuMr%rjkJ 533 (Švica) V času sejma vam nudimo sledeče ugodnosti: - sejemski popust in dodatni gotovinski P°Pust^_^^^^ - ugodni kreditni pogoji ob nakupu programa [WfTSTm\ - "nasveti našega serviserja" in prodaja rezervnih delov POSEBEJ IN PRVIČ V SLOVENIJI: predstavitev visoko zmogljivega in najsodobneje opremljenega transporterja Lindn UNITRAC. UNITRAC MOTORJI H U SQ VARNA IN CAGIVA PREVOZI ZA DIJAKE IN STUDENTE v šolskem letu 1995-96 Za šolsko leto 1995/96 vam nudimo naslednje vrste vozovnic: • mesečne • polletne • letne • vozovnice JOLLV Vozovnice JOLLY veljajo tudi na avtobusih podjetja SAP in kooperacijski liniji Jesenice - škofja Loka (Alpetour). POSEBNE UGODNOSTI ZA KUPCE: - z mesečno, polletno ali letno vozovnico za primestni promet ste upravičeni do brezplačne vožnje v mestnem prometu na Jesenicah - za polletne in letne vozovncie vam nudimo možnost odloženega plačila s čeki - v počitniških mesecih dodatni popusti. PRODAJNA MESTA: JESENICE blagajna na sedežu podjetja na Titovi 67, tel. 862-555, 862-600 KR. GORA Prodajalna Špela, tel. 881-413 BLED INTEGRAL Turistična agencija Bled, tel. 741-693 RADOVLJICA Turistično društvo (za avtobusno postajo) tel. 715-300 BEGUNJE Trafika na avt. postaji KRANJ Prodajalna Broder (LOTO) na avtobusni postaji, tel. 212-327 Prodaja vozovnic od 25. avgusta do 6. septembra. Informacije o voznih redih, cenah in plačilnih pogojih lahko dobite na vseh prodajnih mestih. Veliko uspehov v novem šotskem letu ter prijetno in varno vožnjo z našimi avtobusil Vaš prevoznik INTEGRAL JESENICE kovinOtehna POSEBNA SEJEMSKA PONUDBA ob nakupu z gotovino Suiilec perila GORENJE samo 35.990 Hladilec zraka AIR COOLER 606 ^efitfsamo 24.976 Pralni stroj GORENJE 608 16 prog., velika vrata, centrifuga 800 obratov samo 59.990 Zamrzovalna omara GORENJE ZO 10.1 ^Zi4S^samo 39.990 Dvovratni hladilnik GORENJE HZ 26,3 E SjLSeZsamo 56.990 Barvni televizor VOYAGER 51 samo 42.741 Plenice PAMPERS MINI, MIDI, MAXI samo 1.480 SIT Pralni prašek ARIEL kg samo 1.000 SIT NA SEJMU V KRANJU IN BLAGOVNICI FUZINAR NA JESENICAH 5 ob nakupu za gotovino nad 20.000 SIT za belo tehniko in akustiko Televizor BVT SAMSUNG TTX samo 48.990 SIT Videorekorder SAMSUNG - 4 glave samo 49.990 SIT Glasbeni stolp SAMSUNG MAX samo 68.990 SIT Tlačni čistilec PAVARINI 600 samo 24.900 SIT VSAKEGA KUPCA KI KUPI BLAGO V VREDNOSTI NAD 60.000 SIT POGOSTIMO V RESTAVRACIJI SEJEM S KOSILOM IN POVRNEMO DENAR ZA VSTOPNINO Informacije po tel.: sejem 064/223 • 492, blagovnica 064/81 - 952 TRGOVINA DOM trade d.o.o. ŽABNICA Mobitel na vseh sejmih Odkar je v Kranju Poslovna enota Mobitela, je to podjetje vedno na vseh sejmih med letom v Kranju. "Tudi tokrat bomo na sejmu. V večnamenski dvorani bomo razstavljali in prodajali mobilne telefone," je povedal Brane Miklavčič. • A. Ž. ■ 1111 i i i ■■ 1111 i i m loto bobnar >anj NA GORENJSKEM SEJMU VELIKA IZBIRA FOTOAPARATOV IN POLAROID OČAL Pričakujemo vas na razstavnem prostoru v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma. Pri Mas kupljene filme, razvijamo brezplačno I KODAK EKSPRES i i 11 i i i i n i m i i rr AVTOTRIM, d.o.o. CITROEN SERVIS KRANJ Gregorčičeva 8, Kranj tel.: 064 211 943, 211 944 - ROČNA AVTOPRALNICA - KEMIČNO ČIŠČENJE NOTRANJOSTI VOZILA - SERVIS PNEVMATIK - CITROEN SERVIS ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA OD 8. DO 17. URE SOBOTA OD 8. DO 13. URE Ovsenik Mizarstvo, profiliranje lesa in žaga Na sejmu v Kranju v hali A razstavljamo in prodajamo - balkonske ograje - vhodna in sobna vrata - postelje VSE IZ MASIVNEGA LESA LESENI LEPLJENI NOSILCI I PROFIL Tradicija in kvaliteta izdelkov iz masivnega lesa je MIZARSTVO OVSENIK iz Kranja! Alojz Ovsenik Jezerska c. 108, 64000 Kranj, Slovenija Tel.: 242 110,242-461 Fax: 242 094 DMGOCEHESDIMIZPIEMITEGA LESA [■j V standardni izvedbi, po posebnih zahtevah vseh oblik in dimenzij s senčili ali brez njih [■ suhomontažna zamenjava lesnih oken [■ izmere in svetovanje » montaia na objektu ~ z dostavo n kriUattiir «1 («1iTEHNA KOVINOTEHNA - BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE vam v času Gorenjskega sejma v Kranju nudi po izrednih sejemskih cenah BELO TEHNIKO GORENJE, AKUSTIKO SAMSUNG, ELEKTORNIKO VELENJE in PHILIPS. Za reševalce nagradne križanke smo pripraviii lepe nagrade: 1. nagrada - tlačni čistilec PAVARINI 2. nagrada - rezalni stroj GORENJE 3. nagrada - mešainik GORENJE ter še 10 majic (petkrat KOVINOTEHNA ter petkrat GORENJSKI GLAS) REŠITVE (pravilno izpolnjen kupon) pošljite najkasneje do 19. avgusta 1995 v blagovnico Fužinar na Jesenice, Titova 1 ali na Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj, lahko pa ga oddate tudi na paviljonu blagovnice FUŽINAR na Gorenjskem sejmu v Kranju. Vabimo vas tudi na javno žrebanje križanke, ki bo 19. AVGUSTA ob 17. uri V PAVILJONU BLAGOVNICE FUŽINAR na Gorenjskem sejmu v Kranju. 4 SVETO MESTO V ETIOPIJI VAS PRI ŽELEZNIKIH DALMAT ŽENSKO IME FR DRAMATIK ARTHUR 23 BLAZINJAK 32 NAREČNI IZRAZ ZA PRAZNIK UROŠ ČAMPA IME ZA ZIC ŽICO TCON RAOS MESTO V INDIJI IME P'S VAŠTE MLAJŠA KAMENA DOBA DET OBRAZA IT PEVKA PAVONE V GR. MIT MATIDIO-SKUROV NEKD. RIMSKI NADZORNIK PALICA ZA BILJARD NADLEŽNE ŽUŽELKE VRH V BOSNI KRAJ V SLOVENIJI ZDRAVA PIJAČA TEHNECU DEL CELOTE, CP PODNOŽJE 31 ZMES VODE IN MILA Vojaški UTEŽNA . EtKOL PREB. INDIJE 37 12 48 SAMO RAVNIK BOJNI PUN AFRIŠKI VELETOK KARLO FINGUŠT GAJ JANEl IME IN PRIIMEK ŠVED TE- KATJA SEME NEKD. ŠP. KOVANEC RUMENO RJAVA BARVA PIHALO POMEMBNE ORG SNOVI LAT IZRAZ-ZA PIŠČAL 43 34 OSKAR KOGOJ ODMEV ANTON KRALJ ZAPOLTON ZVIŠANI G TVOREC HlNOUJSKE SEKTE UA7TV-RUSKIH RAKET CEŠ SKLAD NEKD PREBIVALEC PIRE NE J POLOTOKA VRH V SLOVENIJI DEL POHIŠTVA NEKD, RUSKI KMEČKI BOGATAŠI KRAJ PRI UUBUANI HtKAV GR PODZEMLJU 21 39 OPIJ REKA V ŠPANIJI 30 46 PO VRTNINA 25 IGRALKA GARDNER UROŠ ENAKI ČRKI POVRS. MERA AZIJEC BOA 29 DRUGO IME ZA KRIŽARSKO VOJNO SL SKLAD VASILIJ 22 NASILJI 11 17 41 SNOV KER JE ZASTONJ POLOŽAJ PRI ŠAHU KIRURG JAPONSKI DROBIŽ MESTO V ITALIJI 47 NASELJE PRI KRANJU ZVITEK 26 OSEBA IZ GR MIT TROPSKE _PAPIGE_ NJORKA 35 OBDOBJE PRIP GFRM PLEMENA 15 STROJNA ŽAGA PROIZV. EL. TOKA ZNAČAJ RIMSKI PESNIK RIMSK' POZDRAV KLICNI LIST 14 DRUGO IME ZA EZAV 18 LADJE D NAPRAVA 13 NEMŠKI FILOZOF LOHLNZ SVC JUNAK WILHtLM KRAJ V DALMACIJI KROGLA REČNI PADEC cg - TomaJ OSTTRC_ FR POUIIK HENRI ftHUPEL 21 8 I UMETNIK PESNICA SEIDEL nTkTTam PREDS JIMMV 38 ■"AHGL- PESNIK JOHN riNE UKANIČ 44 OBER IJA OBRAMBA KRATICA IT RTV 45 GL MESTO MONGOLIJE KMOOMCA 19 33 20 UMIVAI NIK CP PEHOMSK KRALJ GRŠKI NEPHOf E SiONALKA OTOK PRI IRSKI IN EVA 16 GL MESTO JORDANU* 49 SPAJKA \V IIINA ODMEV DOMAČA ŽIVAL 50 PIVSKI VZKLIK PERJE PRI REPI 10 24 ZGOOJt VINO 11 JT" 32 12 HHOffiPI ČAROVNICE KIRKF Mi iREMT mm 40 13 14 1S 16 42 36 SESTAVIL E KALAN 17 [24 121 126 27 128 129 39 (40 t44 45 46 47 48 Uo *BO 18 19 20 30 10 T A Ž A Fotografije: Franc Temelj Čez Blegoš in okoli njega, po freisinških poteh Nadaljevanje z 18. strani Drugi dan: Od Starega vrha do Sorice Jernejka, katere turisti zajtrkujejo ob osmih, se v ponedeljek zjutraj posebej potrudi in nama zajtrk pripravi že ob pol Šestih. Včasih, ko je bila še doma, je za v službo vstajala ob petih. A časi so se spremenili in komur je dano, nekoliko poleži. Midva pa greva pokonci, dvojno. Najprej iz postelje, potem pa še izpod Starega na Mladi vrh. Vzpenjava se v hladnem in meglenem jutru. Sledi spust z Mladega vrha na staro blegoško vojaško cesto, ki pelje po njegovem pobočju na selški strani. A po njej se sme le kratek čas, nakar je treba tam, kjer zavije na Poljansko stran pokonci, na Koprivnik. Ko prideva na vrh, sva vsa mokra; od glave do pasu od znoja, od pasu navzdol od hoje po visokem in mokrem malinovju. Še sreča, da niso namesto malin koprive! Sledi spust do Črnega Kala, čez greben, ki ^ drži Koprivnika in je nižji od njega, čez Romovec Odkod to ime? Menda ne od Romov? Od Črnega Kala navzgor se pokonci postavi eden od "klasičnih" vzponov na Blegoš. Na vrh, okoli katerega se vse skupaj suče. Toda tokrat pišemo samo o tistem, kar se suče, o osi tega sukanja, o BlegoŠu, pa nič. O razgledu z njega je pisal že Tavčar v Cvetju in jaz nimam kaj prida dodati. Kar lahko storite, je, da se cimvečkrat vzpnete na ta vrh in ga (po)uživate, v vseh mogočih različicah. To je tako kot v glasbi; bogastvo je v variacijah na eno in isto, veliko temo. - In tudi, če bi hotel, bi mi bogastva blegoškega razgleda tokrat ne bi bilo dano uživati. Od Starega vrha do Blegoša sva hodila le tri ure in pol, v copatah, ki so bile že drugič popolnoma premočene, so se začeli pojavljati prvi žulji. Oglašala se je Žeja, a tudi te ni bilo mogoče pogasiti - vse koče od starovrške do črnovrške so bile tega dne zaprte. Prva in druga sta odprti samo konec tedna, blegoška je zaprta ravno ob ponedeljkih. Blegoški pastir je imel tokrat samo žganje, ki ga ne pijem (več). Tako mi ni ?*talo drugega, kot da m ob dolgi in za hojo Realni grebenski stezi, ki vodi od Blegoša do Črnega Vrha, najem debelih in sladkih borovnic Na Črnem Vrhu sem se počutil kot na spuščenem gledališkem odru, po predstavi, v kateri sem prej sam sodeloval. V mislih imam seveda smučarsko. Pozimi, ko smo tod okoli smučali, je bilo res kot v igri. Zdaj, poleti, Žičnice in drugi objekti delujejo kot zapuščene kulise. Zato jo urno "odsmučava"; razbolelih jj°g se spustiva ob vlečnicah v Davčo. Ko bi bile vsaj vlačuge; tako pa te še za nos ne v'eČcjo. Sam se vlačiš po bregovih in ko buljavih nog zaideš, si v opoldanskem julijskem soncu pečen. Iz stiske nama pomaga Prijazen vikendaš, postreže s pivom in mal-inovcem in pokaže, kje se pride k Jemcu, v fcostilno. Ki je seveda zaprta. Gospodinja naju vseeno postreže. Z jajci na oko in solato. Okrepčava se ravno toliko, da se kmalu po ^Jrugi uri, ko se domačini že vračajo s šihta v dolini, podvizava naprej, na Porezen. Pot iz Davče na Porezen je ena najlepših, kar mi jih je bilo dano prehoditi. Najprej se steguje in vijuga po davških slemenih, ko Pnde do vznožja gore, se obrne v levo t'rnenovana je "pot borcev gorenjskega bojnega področja", in če bi šla desno, bi bilo *tidno) in se počasi vzpenja na Medrca, na sedlo pod vrhom Porezna, kjer je eden od Prehodov iz davške na cerkljansko, z gorenjske na primorsko stran. Ostane še vzpon d° spomenika vrh gore. Ko se ozrem dol v Cerkno, se spomnim Plakata, ki jc visel na Kladju, tam, kjer se ^sta začne spuščati na "taminsko" stran in yabil na cel sklop prireditev s skupnim naslovom Poletje v Cerknem. Med njimi je J*1' tudi simpozij s pomenljivim naslovom Razvojne možnosti Cerkljanskega. Pozneje, P° opravljeni poti, sem na radiu poslušal Poročilo novinarja Filipa Šemrla. Simpozija sta se udeležila tudi ameriški in nemški ^'eposlanik v Republiki Sloveniji, gospoda AlUa vvendt in Guentaai Seibert, župan in dr*avno/boiski poslanec Janez Podobnik, cdcn redkih, ki se res zavzemajo za razvoj s'ovcnskega podeželja, pa je podal svojo J^ijo. Te ne poznam in je zato ne morem *°nientirati; vendar je razveseljivo že dejstvo, ^a jo sploh ima! Bojim se, da jc v nekaterih od Sosednjih krajev njemu enaki in drugi vodilni Judjc sploh nimajo V Zirch, na primer, kjer J(" dogajanje v občini v znamenju asfaltiranja 'okalnih cest. Kot da smo ujeti v nekakšen k°munaliu moni/.em (da ne rečem absoluti zem), iz katerega ne moremo ali iz njega ne vidimo. V Cerknem, ki je manjše od Žirov in je sedež svetovno znane firme (kakršna je tudi Alpina), pa je že davno vse asfaltirano. Nedavno so se s komunalnih površin usmerili v globino, kjer iščejo (in najdevajo!) termalno vodo, odprli so prenovljeno blagovnico, povečujejo smučišče, ki je eno najuspešnejših pri nas in se tudi sicer ob industriji usmerjajo v turizem... Kakšna razlika! In takšne sosede Žirovci navadno odpravijo s "Taminci". Eden slednjih, zaslužen za njihov prodor v svet in velik poznavalec teh krajev, mi je nedavno, v šali, dejal: "Vi Žirovci ste tako pridni, da še opaziti ne utegnete, ko sem vam kdo userje na glavo!" Žalostno, toda resnično. Se ne bi od sosedov z one strani rovtarske črte razvodnice, namesto da se jim kmetavzarsko in samozadovoljno posmehujemo, raje kaj pametnega naučili?! Odvrnimo se od obžalujočih misli in stopimo do terase pred kočo na Poreznu. NaroČimo si joto in (brezalkoholno) pivo in posedimo z oskrbnikoma v prijetnem klepetu na predvečernem soncu. Da ne omenim božanskega (ali vsaj avionskega) razgleda na Baško grapo in gore onkraj nje. Če bi utegnil, bi človek posedel do večera, prespal in šel zjutraj naprej. Tako pa je treba naprej takoj, najprej po grebenu proti severu in nato dol na Petrovo Brdo. Ker je tam gostilna, se je treba v njej ustaviti. In se nato podvizati po rahlo vzpenjajoči se cesti do Sorice. V tej vasi, ki je dejansko ena najlepših na Slovenskem (in s tem na svetu), nama v gostilni svetujejo prenočišče na Ekerlovi domačiji. Ime je dobila po cestnem vogalu (die Ecke), ob katerem stoji. Eden od mnogih spominov na nemško poreklo tukajšnjega prebivalstva. Domačija je starinska; prav taki in dobri so tudi domačini. In lepo je prespati pri dobrih ljudeh. Tretji dan: Od Sorice do Mohorja Zjutraj nama oče, ki je že vstal, postreže s pravkar zavretim mlekom, kruhom, maslom in marmelado. Ko vpraša, ali naj nareže še salame, se zahvaliva. In kreneva po vasi navzgor. Vse znamenitosti so lepo označene, od Groharja do Kačarja, pri kamnolomu, ki je tam zgoraj, kjer se od bohinjske odcepi petrobrdska cesta, pa lahko samo ugibaš, kje vodi steza na dvojčka Dravh in Lajnar. To naju razjezi; ko visoko gori nad senožetmi le naletiva na markacije, se pomiriva in se zagrizeva v strmino, vredno svojega imena. Kakor je svojega vreden razgled vrh Lajnarja. Tega sem sicer užival že pozimi, kot smučar, a bogastvo je, kot rečeno, v variacijah. Etapa od koče na Soriški planini do njene sestre na Ratitovcu ni težka, dolga jc pa precej. Opoldne sva na Altemavru, najvišjem vrhu ratitovškega grebena in vse poti (1678 m). Ko počivam, se spomnim reportaže, objavljene v osamosvojitvenem letu 1991, posvečene Dajnarjem in drugim prebivalcem podratitovških vasi. V njej sem se dotaknil ti in složni. Da je tako, se dostikrat vidi že na prvi pogled. Moj frizer mi je pripovedoval, kako različne so bile stranke, ki so v salon njegovega očeta v Železnikih prihajale z davške oziroma s podratitovške strani... Kakorkoli že, kri ni voda, eni so kremenitejši od drugih, navsezadnje pa smo vsi Gorenjci in Slovenci. Po planinskem kosilu v ratitovški koči sem se ulegel na klop ob njej, v senco. Takoj sem zadremal in se prav kmalu spet prebudil - od mraza! Res, v senci je bilo prav hladno, na Večerna sonata tudi razlike med Soričani in Davčarji, kakor jo je že sredi prejšnjega stoletja "diagnosti-ciral" njihov tedanji župnik, g. Likar. Gre za razliko, ki jo lahko uporabimo tudi sicer, pri ločevanju med Slovenci slovanskega in Slovenci nemškega porekla. Slednjih je na ozemlju nekdanjega loškega gospostva freisinških škofov precej: tu so Tirolci pod Ratitovcem, Bavarci na Sorskem polju in drugod. Šteje se, da so ti (in tazgornji Gorenjci nasploh) bolj urejeni, bolj kremeni- GORENJSKI GLAS / strun 31 / Kranj, 1L avgusta 1995 soncu prevroče. Sledil je spust do Prtovča, skozi Razor. Tedaj mi je bilo bolj vroče v copatih kot sicer, posebno na koncu, kjer je pot speljana po spranem in razdrapanem kamnitem kolovozu, na katerem vsako stopinjo občutiš kot udarec. Od Mohorič-Pet-ričkove domačije, kjer človeka vedno prijazno sprejmejo, nastopi tisti del poti, ki se ga najbrž ne bi lotil, če bi ga že poznal: od Prtovča do Dražgoš. Stokrat gor in dol in okrog in kar je še takega, skoraj ves čas po lepem in senčnem gozdu. Odkar so vanj speljali številne nove "ceste", so odžagali tudi marsikatero markacijo in orientacija je mestoma prav težavna. Podpisani sodim med zagrete zagovornike varovanja gozda. Moj sopotnik ne. Tu, sredi samega gozda, me zbode: kaj se boš zavzemal zanj, saj je tako ali tako povsod sama gmajna! In res; pet dni sva hodila skozi gozdove ali ob njih. Veseli bodimo, da jih imamo. V Dražgošah tokrat nisva obujala spominov na znamenito bitko. Naj v miru počivajo tisti, ki so v njej padli, nam, ki smo še med živimi, pa naj sv. Lucija obvaruje bistrost pogleda. Marsikdo bi se ji moral zahvaliti, če bi mu ga sploh naklonila. Midva sva pogasila žejo in šla naprej proti Mohorju. Tu sva pri samotnem znamenju nad Selškimi Lajšami prekrižala prej omenjeno brezjansko romarsko pot. Pod večer, ko ni bilo več tako vroče, sva lepo napredovala in kmalu dospela pod kopasti vrh Sv. Mohorja. Tik nad cesto sta dva kurila oglarsko kopo. Stopiva do njih in povprašava, ali bi se dalo v tej okolici kje prespati. Uradno ne, sta obžalovala. Ko pa sta naju nekoliko izprašala, sta sprevidela, da nisva kar tako in naju oba povabila domov. Ker je imel eden Še opraviti pri kopi, sva se odzvala vabilu Janeza Pegama, gospodarja pri Korošcu v Zabrek-vah. Postlali so nama v novi hiši, v katero se bodo vselili na jesen. V stari hiši jih namreč živi kar sedemnajst! Stara mati, dve teti in brata z družinama. Cel kup otrok se je do teme podilo po dvorišču. Potem je vse potihnilo, midva sva tudi že legla, in iz hiše se je zaslišala večerna molitev. Te pa že dolgo nisem slišal, se na glas začudim. Večina dandanašji ob večerih gleda televizijo, koliko jih sploh še takole moli? Če bi ti gledali televizijo, midva ne bi spala pri njih, odvrne Franc. No, no, porečem. Ko njegov komentar naslednje jutro, ob slovesu, omenim gospodarju, mi ta pritrdi, da rožni venec sam po sebi Še ne zagotavlja, da so ljudje, ki ga molijo, dobri... Dobro se mu je pa vseeno zdelo, kar sva povedala. Tudi sicer moram zapisati, da sem to pot še enkrat, kot že tolikokrat doslej, spoznal, da so hribovci v marsičem boljši od dolincev. Nadaljevanje na 32. strani REPORTAŽA Fotografije: Franc Temelj Nadaljevanje z 31. strani Četrti dan: Od Mohorja do Osovnika Ta dan se je začel prav lepo, vendar sva se kmalu spustila v veliko zablodo. Tam, kjer se LPP pridruži markirana pot iz Zgornje Besnice, sva iz doslej nepoznanih razlogov krenila na levo. Po mojem se je vmešal sam Zlodej, ki je ocenil, da bi nama bilo drugače prelepo, in ki uboge ljudi še naprej zapeljuje na leva, kriva pota. Tako hitro je šlo navzdol, da je bilo, ko sva posumila, da ta ne bo prava, že zelo nizko. Potem pa na levo okrog in nazaj na greben. Gostilna v Čepuljah je bila seveda zaprta, žig ukraden. Na Križni Gori je bilo z žigom takisto, a naju je "rešila" hišna gospodinja, ki se je podpisala v knjižico in nama zagotovila, da njen podpis velja ravno toliko kot ukradeni štempelj! Tudi sosednja gostilna je bila zaprta, "zaradi dopusta", a piti sva vseeno dobila. In se nato spustila do Praprotna. Na strmi stezi, ki se spušča skozi bukov gozd, je obema drselo in le malo je manjkalo, da bi Žirovcema spodrsnilo na žiru, ki je na debelo ležal po tleh. Kar bi bilo seveda docela nespodobno. Praprotčane in Križnogorce pa kaže opozoriti na starodavno dejstvo, da se da v takem gozdu povsem spodobno napasti prašiče. Iz Praprotna sva se v opoldanski pripeki (že spet!) vzpela do sv. Tomaža, posedela in pokramljala z mežnarico na klopci pred mežnarijo in se nato zavihtela še na pripravno dostopni Lubnik. In po kratkem kosilno-spalnem ritualu zdrsnila v staroslavno Loko. Žejo sva gasila v Srčnem asu, dnevnem baru najinega starega goropeškega znanca Franka Pišlarja. Dvakrat po pol litra sok-špricarja z Čez Blegoš in okoli njega, po freisinških poteh Dvojno znamenje, planinsko in nabožno dvojno kavo. S svojim prisedom naju je počastil g. Pavle Okorn, ugledni sodni cenilec in stari znanec iz časov, ko smo pod formalnim okriljem nepozabne SZDL ustanavljali razne "prevratne" medije (Radio Žiri, Žirovski občasnik), ki jim je bil mož pravzaprav naklonjen, le na pravila igre je moral nenehno opozarjati. Za njim se je od nekod pojavil še Blaž Ogorevc, pesnik in žurnalist, moj kolega iz filozofskih klopi, ki se naju je razveselil in naju takoj razglasil za žlahtna primerka provincialnega intelektualizma. Ko naju je povprašal, kam sva namenjena, sem odgovoril, da v deželo po njegovih opisih slavnega močeradovca, v Polhograjske Dolomite. Pohvalil je takšno odločitev in hkrati pripomnil, da lepo vreme nikakor ni primerno za močeradovsko turnejo, kvečjemu za navadno hribolazenje. Močeradovec, njegova mati tepka in botri močeradi pridejo namreč do izraza šele v otožnem, dolgotrajno deževnem vremenu. Prelepo je bilo (da bi moglo trajati) v zavetju tega imenitnega pivskega brloga, katerega podobo je sooblikoval že omenjeni Tomaž Kržišnik, risar in oblikovalec velikega navdiha in nič manjšega slovesa Zato sva odšla, po Kopališki ulici do puštalskega kopališča. Tu sem se, čeprav kraju neprimernega videza, v gozdovniški opravi in /. nahrbtnikom, sredi brvi zaustavil in se oziral, če je kje kaka očem dopadljiva loška Venera. A nisem opazil nič posebnega, sama mularija. Škofja Loka najbrž ni shajališče raznih Vener, bolj verjetno je bivališče častnih Suzan. Naj bo tako ali drugače, midva sva jo jadrno ucvrla v senčno zavetje Hrastnice in navzgor na Osovnik. Tu sem nekoč, kot gimnazijec, že hodil, a lil je tak dež, da še močeradov ni bilo. Videlo pa se sploh ni. Topot sem užil edinstvenost osovniškega razgleda. Od tod se vidi na vse strani in na tri prestolnice: na freisinško Loko, na gorenjski Kranj in vseslovensko Ljubljano. Ker je bila noč že blizu, sva se zatekla na Rožnikovo domačijo, kjer prebiva zdrava kmečka družina. Tu so nama postlali in postregli s kmečko večerjo: s krompirjem v oblicah in kislim mlekom. Po večerji in pogovoru sva utonila v snu. Peti dan: Od Osovnika do Žirov Zgodnji in izdatni zajtrk, jajca na oko z ocvirki in kava z mlekom ter upanje, da bova ta dan končno spet doma - to nama je vlilo moči za zadnji del poti, ki ga je bilo po vodniku še za okroglih štirinajst ur! Presenetil me je podatek, ki ga je prejšnji večer navedel gospodar, Stanko Bukovec: da so včasih, ko so s pokojnim očetom romali na Vrh k Sv. Trem Kraljem, hodili samo šest ur! LPP resda vijuga in obere vsa mogoča rebra, a razlika je vseeno prevelika. No, midva sva ta zadnji raztezaj prehodila v dvanajstih urah. Hodila pa sva zagnano, kot bi bilo prvega dne. Tudi sicer je bilo vsak dan za trinajst do petnajst ur kosmate hoje, postankov pa le za prvo nujo, za spati, piti in jesti. In nič za druge užitke, ki so, kot vemo, še večji, a manj potrebni. Lepa jc bila jutranja pot z Osovnika na Tošč (1021 m). Ta velja za drugi najvišji vrh Polhograjskih Dolomitov; višja naj bi bila Pasja Ravan, za osem metrov. Vendar so te mere iz časov, preden je pokojna JLA slednjo "porezala" in si vrh nje omislila protiletalski poligon, škoda je, da se s Tošča vidi le na polhograjsko stran, na drugo pa ne, ker je zaraščena Kovinski ostanki pričajo, da je bila nekoč tudi na tem vrhu skrinjica z vpisno knjigo in žigom, vendar se zdi, da jo je vzela objestnost, ki sem gor ne sodi. Tu je dovoljeno razgrajati le streli in drugim naravnim silam. Človeške strasti naj se izživljajo v dolini. (Razen tistih najlepših, ki nikogar ne prizadevajo.) Ljudje iz Polhograjskih Dolomitov, ki so med zadnjo vojno veljali za "belo trdnjavo", vedo, kaj in po čem je politična strast. Hvale vredno je, da so vztrajali na svojih domovih; število domačij je praktično enako nekdanjemu in že prvi pogled nanje priča, da lepo napredujejo. Če bo šlo tako naprej, bo imela sčasoma vsaka druga kmetija "odprta vrata" ali pa bo piircjena za •počitnice na kmetiji" Prijaznost ljudi in ohranjenost sožitja z naravo imata spričo bližine Ljubljane in drugih mest svoj čar in ceno. Številne cerkvice, raztresene po vrhovih in slemenih, pričajo, kdo je duhovni gospodar teh krajev. Škoda je le, ker ima Cerkev spet take močne apetite po poseganju v politiko. Posledice, do katerih pride zaradi navzkrižja med njenimi starosvetnimi nazori in modernim dogajanjem, pa nosijo ljudje, ki ji pobožno sledijo. Toliko v spomin in opomin. Mi gremo naprej. Na Črni Vrh. Cerkev, ki tu stoji, je dominanta par excellence. Bolj strašljiva kot lepa. Meni je lepša tista, do katere pridemo, ko gremo naprej, k sv. Andreju na Planini nad Suhim Dolom. -Sicer pa si ne morem kaj, da se ne bi ob tej priložnosti spomnil še nekdanjih peš pohodov iz Ljubljane v Žiri, ki jih je prirejal legendarni drugem polčasu življenja, kot je zadevo komentiral eden od takratnih protagonistov, Tone Eniko. Ta je tisto nedeljo prehodil razdaljo od Črnega Vrha do Žirov, čez Zalo, in komaj ujel začetek gledališke predstave,v kateri je nastopal - v vlogi Boga. (Šlo je,v skladu s tedanjimi časi, za nekakšno reform0 v paradižu.) Nakar je, spričo minulega deU< podrl kuliso. Znašel se je tako, da je sy Jožefu, mizarju, prostodušno naročil, naj j° ročno postavi nazaj. Zdaj smo že v lučenski župniji, ki je še v Polhograjskih Dolomitih, potemtakem tudi & v vplivnem območju močeradovca. Da je re* tako, priča naslednji navedek iz Kratki zgodovine župnije sv. Vida v Lučinah, kij0' leta 1915. spisal župnik Anton Dolinar. V njpJ o tedanjih "bivalcih" in njihovem značajci zapiše: "Sedanje ljudstvo lučinsko je vob# dosti bistroumno in nadarjeno, tudi pridno i" varčno in še dosti bolj miroljubno ter bol) mehkega značaja, kakor so sploh prebivalciv Poljanski dolini, izvzemši nekoliko tolminsk6 sosede. V tem se precej razlikujejo od svoji!] prejšnjih starih prednikov, ki so se radi m^, sabo tožili in pravdali v svojo ne majhn" dušno in telesno škodo. Pogreša pa se pri nji" prave kremenitosti, podjetnosti in složnosf' tako da jih ni lahko pridobiti ter zediniti kako še potrebno stvar. Kar pa ja pfa' posebno obžalovati, je to, da se je ljudstv" zadnji čas, kakor žalibog tudi drugod, " preveč vdalo pijači, zlasti toliko pogubnem11 žganju. V župniji lučinski je precejšnje števil" zidarjev, tesarjev in drugih delavcev, kateri*11 se ponavadi za malico daje pijača, če pa dru# ni, pa 'geruš', 'jeruš' ali inops'. Tako 1 sčasoma privadijo hote ali nehote tudi rfll*f delavci, katerim sprva ta pijača ne prija, ?nops'. Točil se je menda poprej bolj kak0' zdaj nesrečni 'geruš', ne le v krčmah, marv^ na skrivaj tudi v drugih bajtah, posebno Gornjem Zadobju, in tako se je pijančevanj' čedalje bolj širilo zlasti tudi med mladino.- Kako jc danes v tem oziru, bi kazal raziskati, vendar je spričo trdoživosti moČ^ adovca verjetna domneva, da izkoreninjen J ni! Midva sva jo to pot do Goropek nad Žir"', primahala povsem trezno. Športno, sk°T ' vzorno. Kot se na delavnik zagre: če že tt delaš, bodi vsaj spodoben! Ustavila sva 9 vseh za to primernih točkah: pri Scdejttj Suhem Dolu, v smreški gostilni, pri Petrat na Vrhu in v goropeškem planinskem d,in? ' kjer je zdaj gostilna Marte Maček, še da te kraje dobro poznava; ne vem, kak0 sicer prišla Čez Lavrovec, kjer markacije s* so, a so dobesedno skrite in zakamufliraI\0 Ko sva naposled kar po cesti sestopi'3 Klub študentov Poljanske doline (KŠPD). Osrednja postaja teh pohodov, ki seveda niso bili tako "našponani" kot najini, in prenooe vanje pohodnikov je bilo v gostilni Blagajka na Črnem Vrhu Nekoč sem se jim pridiuzil šele sredi noči, primahal sem jo peš iz Polj.m. čez Bukov vrh Potem ko sva s prijateljem obhodila vse črnovrške hiše, vključno s posvečenimi, cerkvijo, pokopališčem in žup-nišiVm, pohodnikov nisva staknila. Nak.n ph H i/dalo smrčanje in pivsko kruljenje na skednju. "Those vvere the times, m v friend, vve thought thcv'll never end M sr m naposled smo se (nepreklicno!) znašli v ZA DOBRO POČUTJE JE POSKRBELA LOKA ŠKOFJA LOKA Žirov in zašpilila to dolgo LPP-klobaso. '"J, je prizor za Katrnikovo gostilno opozori'1 ^ nisva več v svobodnih gozdovih, da u vrnila v civilizacijo reda in dela. Na cest' ( bila namreč cela skupina domačin^ Goropcške poti in med njimi celo sam* ,{ nik, občinski svetnik Cestišče so pnpraV'^ za bUŽnjO aslaltacijo Kar slaba vest obletela, ker sam nič ne delam in se ta i klatim po svetu. Zato sem sklenil, da že o^, dan sedem in napišem tole poročilo uii bo, potem ko se izpovem, odleglo. 10j ^ daj, mogoče mi bo celo odpuščeno. - S* (( da odpustki niso v pristojnosti občin* * sveta, in daje nad lem šc kaka višja, vcC brc/.pri/ivna instanca. Amen. PONEDELJEK, 14. AVGUSTA TVS 1 10.00 Malo angleščine, prosim 10.25 Zlati cekin, 2. oddaja 10.55 Kapitan Power, ameriška nanizanka 11.20 čudovita Angelika 13.00 Poročila 13.05 športni pregled, ponovitev 15.50 Umetniški večer - Portret Vltomila Zupana: Mrki kondor 16.55 Obzorja duha 17.25 Dober dan, Koroška 18.00 TV dnevnik 18.05 Radovedni Taček: Trobenta 18.15 Prgišče priljubljenih pravljic, lutkovna igrica 18.40 Kate in Allie, angleška serija 19.05 Risanka 19.18 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.50 Šport 20.00 Stranski učinki, kanadska nanizanka 20.45 Televizijska konferenca 22.00 TV dnevnik, Vreme 22.10 Šport 22.20 Sova 22.20 Seinfeld, ameriška nanizanka 22.45 Seaquest, ameriška nanizanka TVS 2 14.30 Utrip 14.45 Zrcalo tedna 15.00 Zakladi sveta: Turčija, francoski pustolovski kviz 16.30 Sova, ponovitev 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Regionalni studio Maribor 18.45 Svetovni poslovni utrip 19.18 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 19.50 Šport 20.00 Gospodarska oddaja: 1000 obratov 20.50 Moja zgodba: Prostovoljni zapor, francoska nanizanka 21.40 Chippendales in gospe 22.30 Brane Rončel izza odra: Jean-Paul Bourellv HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.30 Bettina družba, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen 12.45 Ko se srca vnamejo, ameriška humoristična nanizanka 13.10 Severna obzorja, ameriška nanizanka 14.00 Srečanje s prihodnostjo, dokumentarna serija 14.20 Morske steze, dokumentarna serija 14.50 Rdeči rnak, ponovitev avstrijskega barvnega filma 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.10 Iz dramske-9a albuma: Karmine, hrvaška drama 21.45 Hrvaška in svet, dokumentarna oddaja 22.40 Dnevnik 22.55 Slika na sliko 23.25 Festival Medjugorje 95, Posnetek 0.55 Sanje brez meja HTV 2 16.40 TV koledar 16.50 Slika na sl'ko, ponovitev 17.35 Svet v vojni, dokumentarna serija 18.30 Dr. Qumn, ameriška nadaljevanka 19-15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Murphv Brovvn, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 21.40 Lovejov, angleška nanizanka 22.30 Svet v vojni, dokumentarna serija KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobo, ponovitev 11-05 Žametne vrtnice 11.50 pozitiv plus 12.15 A shop 12.25 Spot tedna 12.30 Video strani 17.40 Spot tedna 17.45 A shop 17.55 Klasična videoglava 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Risanja 19.10 UiC svetlobe 20.00 Allca v glasbeni deželi, glasbena oddala 20.30 Dežurna lekarna 21.00 Vreme 21.05 Sreča na vrvici, POvtntkl lilm 22.35 Obalna stra-*a. ponovitev 18. dela ameriške nanizanko 23.25 Spot tedna 23.30 A shop AVSTRIJA 1 6n5 Čudovita leta 6.30 Otroški Program 9.00 Umor, je napisala ■•45 Baywatch 10.35 Vesni ikl ladja Fnterprise, ponovitev 11.30 £*toški zaklad, ponovitev nemš-pO-francoskega filma 13.00 piroški program 15.35 Vesoljska {•dja Enterprise 16.25 Baywatch 17.15 Strašno prijazna družini 17-35 Zlata dekleta 18.05 Norm Vadm par, l epa polomija 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Cas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Zelena karta, avstralsko-francos-ka komedija 22.05 Nemški turisti, 4., zadnji del 23.50 Čas v sliki 23.55 Mačje oči, ameriška grozljivka 1.20 Strašno prijazna družina 1.50 Schiejok vsak dan 2.50 Dobrodošli v Avstriji 4.45 Ameriški koktajl, ponovitev ameriško-britanskega filma AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Vsak dan s Schiejokom 10.05 Z ljubeznijo s Tirolske, ponovitev avstrijske komedije 11.35 Drugačna vprašanja 11.35 Živijo nevarno 12.05 Vreme 12.15 Maforga, kmetija grofice v Afriki 13.00 Cas v sliki 13.10 V senci Fudžijame, 2. del 13.55 Orientacija, ponovitev 14.25 Dr. Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Vaški zdravnik 21.10 Komisar Rex 22.00 Čas v sliki 22.30 Domingo na Islu, posnetek koncerta 23.20 Frantisek Makes 23.50 Hiša veselja, italijanski film 1.20 Pogledi od strani 1.25 Video-noč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Poročila: Objektiv Gorenjske 22 19.30 Iz izbora: MINI PET (otroški glasbeni videospoti) 20.00 Danes na vi-deostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Sejemski EPP 20.18 Sejemski utrip 45. mednarodnega Gorenjskega sejma v Kranju 20.30 Streetball thallence Kranj 1995 - 1. del 20.45 Nočni smučarski skoki na Gorenji Savi 21.15 Sejemski EPP 21.23 Sejemski utirp 45. mednarodnega Gorenjskega sejma v Kranju 21.35 EPOP blok - 3 21.40 XIII. festivla Radovljica 1995: Otvoritveni spekta-kel 22.10 Koncert stare glasbe: Sarband (Bremen) & Mladinski zbor Osnabruck 22.40 Poročila -objektiv Gorenjske 21 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ue ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 Športna oddaja LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Soot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Visoko: Konjske direk, reportaža 20.32 EPP blok 20.35 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev 21.05 EPP blok 21.10 Film ... Videostrani MMTV - TELE 59 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30, 12.00 in 14.50 TV SHOP, televizijska prodaja 15.00 Santa Barbara, ponovitev 1061. dela 15.40 GEO, ponovitev 10. dela 16.10 St FTsevvhere, ponovitev 4. dela serijo 16.40 Mladoletni volkodlak, ameriški film 18.10 Domači zdravnik, zdravstveni nasveti 18.40 Santa Barbara, 1062. del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Capital City, senaj 5 del 21.00 Živa scena, glasbena oddaja 22.45 Proces, ameriška drama 0.15 Video strani 1.00 Deutsche VVelle R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije o zaposlovanju 12.30 Osmrtnice -zahvalo 12.40 Pometamo doma 13.00 Posem tedna 13.20 črna kronika 13.40 Pometamo doma 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 19.30 do 24.00 Večerni program R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 z oddajnika Kovor na UKV 95 Mhz ter SV 1584 Khz in z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhz. Kot vsak ponedeljek vam bomo predlagali, kaj storiti zase. Zbrali bomo nekaj drugih zanimivosti, informacijam lako prisluhnete ob 15.30 v oddaji Spremljamo in komentiramo. Obvestilom ob 16.10 bo sledila informativna oddaja Deutsche VVelle poroča ob 16.15. Ob 17. uri bomo poročali o novostih s številke 92, sledila pa bo lestvica popularnih melodij Tržiški hit. Oddajo oblikujete predvsem poslušalci in poslušalke, zato ste vabljeni tudi k sodelovanju. Pa še pokrovitelj vam pripravlja prijetno presenečenje. Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.00 Horoskop 9.30 Lestvica TRI, tri, tri in AS 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Pregled športnih dogajanj 13.30 Poroča prometni inšpektor za Gorenjsko Ivan Demšar 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila, vreme 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije z Dragom Arianiem 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Ura za družino 12.00 Lestvica: 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MH/ LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL za študente 16.00 Alpetour - Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines glasbeni kviz 21.00 Modni bla bla - Carmen Cestnik 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER /aradi prenove kino zaprt! STORŽIČ amer. sodna drama ZBOGOM, SINKO ob 21. uri, prem. amer. thrill. SLABA DHUŽHA ob 19 uri ŽELEZAR prem amer rom ljub molodf l'HI I) /OHO ob 19 in 21. uri TOREK, 15. AVGUSTA TVS 1 9.30 Otroški program: Sezamova ulica, ameiška nanizanka 10.30 Blaginja, angleški film 12.30 Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja 13.00 Poročila 15.10 Sobotna noč, ponovitev 17.20 Mostovi 18.00 TV dnevnik 18.05 Otroški program: Arabela se vrača, češka nadaljevanka 18.40 Kate in Allie, angleška serija 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Šport 20.00 Veliki Šmaren 20.10 Strta srca II: Helenine oči, francoska nadaljevanka 21.00 Zgodbe iz oper: Holly-woodski bohemi, ponovitev angleške glasbene serije 22.05 TV dnevnik 3, Vreme 22.20 šport 22.25 Žarišče 22.45 Sova 22.45 Skrajnosti, angleška nadaljevanka 23.15 Seaquest, ameriška nanizanka TVS 2 14.30 Malo angleščine, prosim 14.55 Velika potovanja z vlakom, angleška dokumentarna nadaljevanka 15.50 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 16.50 Sova, ponovitev 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Regionalni studio Koper 18.45 Iz življenja za življenje 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Gore in ljudje 20.50 Družina Maitland, zadnji del angleške drame 21.45 Roka ročka: MTV unplugged: Roxette 22.40 Videošpon 23.25 Svet poroča HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.05 Otroški program 11.00 Maša 12.30 Poročila 12.45 Ljubezen, nadaljevanka 13.15 Ko se srca vnamejo, ameriška humoristična serija 13.40 Srečanje s prihodnostjo 14.35 Mayflower madam. ameriški barvni film 16.30 Hrvaška danes 17.00 Družinski mjagazin 17.30 Santa barbara, ameriška nadaljevanka 18.10 Kolo sreče 18.50 Hrvaško gledališče, dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 Tv parlament 22.35 Dnevnik 22.50 Slika na sliko 23.25 Kronika dubrovniškega festivala 23.55 Resnica o svobodnem mestu, prenos iz Dubrovnika 1.00 Sanje brez meja HTV 2 17.30 TV koledar 17.40 Slika na sliko, ponovitev 18.25 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Šaljivi hišni videoposnetki 20.45 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 21.45 Življenje v zamrzovalniku, dokumentarna serije 22.20 Rešilni čoln, nanizanka KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.05 Alica v glasbeni deželi, ponovitev 11.35 A shop 11.45 Spot tedna 11.50 Videostrani 16.30 Spot tedna 16.35 A shop 16.45 Sreča na vrvici, ponovitev 18.15 Generacija transformerjev 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Rodeo 20.30 Tropska vročica, ameriška nadaljevanka 21.20 Vreme 21.25 Večni krog, oddaja o astrologiji 21.55 Maručini kristali, vedeževanje v živo 22.25 Računalniška kronika 22.55 Dežurna lekarna, španska nanizanka 23.25 Spot tedna 23.30 A shop AVSTRIJA 1 6.05 Jack Beauty 6.30 Otroški program 9.00 Sneguljčica, vzhod nonemški pravljični film 10.00 Jack in fižol, japonska risanka 11.24 Lassiejin dom, ameriški film 13.00 čas v sliki 13.05 Pri meni vam bo dobro, nemška komedija 14.30 Lawrence arabski, britanski film 17.45 Super-policist italijansko-ameriški film 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Housesitter, ameriška komedija 21.5 Letališče, ameriški film 0.05 Čas v sliki 0.10 Poštna kočija, ameriški TV vestern 1.45 Plinska luč, ameriški film 3.25 Usodno prijateljstvo, francoska psihološka drama 5.15 Doktor Trapper John, ponovitev AVSTRIJA 2 7.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Gora, ameriški film 10.45 To presneto krzno, ameriška komedija 12.20 Bernadettina pesem, ameriški film 14,50 Cesarski ples, avstrijska komedija 16.25 Pesem donskih kozakov, nemški film 18.05 Na poti po avstriji 18.25 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Zveneča Avstrija 21.10 Vsakdanje zgodbe 22.10 Čas v sliki 22.25 Na majavih deskah 22.55 Sisi na gradu Godollo, avstrijski film 23.35 Oporoka, avstrijski eksperimentalni politični film 0.25 Iz trte izvito, animirani film 0.25 Moja ženska, avstrijski dokumentarni film 1.50 Spin, eksperimentalni video 2.05 1000 mojstrovin 2.25 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.50 TV napovednik TELE-TV 18.55 EPP blok - 1 19.00 Nova maša g. Mitja Leskovarja na Kokrici, 2. 7. 1995 20.18 Danes na videostraneh 20.20 EPP blok -2 20.25 Sejemski EPP 20.33 Sejemski utrip 45. mednarodnega Gorenjskega sejma v Kranju 20.45 Utrip Kranja 21.02 Steetball Thallence Kranj 1995 - 2. del 21.20 Sejemski EPP 21.28 Sejemski utirp 45. mednarodnega Gorenjskega sejma v Kranju 21.40 EPP blok - 3 21.45 Film: Ženska in njen izbor, komedija 23.15 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ue ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja - odrska predstava OŠ Železniki 20.00 Srečanje cerkvenih pevskih zborov v Železnikih - 2. del 20.50 Brez komentarja jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točki, metri in sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 ŠKOFJELOŠKI KULTURNI UTRIP 20.40 EPP blok 20.45 Visoko: Konjske dirke, ponovitev reportaže 21.07 Nedeljska reportaža, ponovitev MMTV - TELE 59 7.00 in 9.30 Video strani - panorama 8.30 in 12.30 TV SHOP, televizijska prodaja 12.50 Santa Barbara, ponovitev 1062. dela 13.40 Proces, ameriški film 15.10 Vesela nedel'a, ponovitev 18.10 Vrtnarjenje za vsakogar, nasveti 18.40 Santa Barbara, 1063. del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Max Head-room, serija 5. del 20.30 Neat & Tidy, serija 5. del 21.00 Spot tedna žive scene 21.05 XTRO 2, znanstveno-fantastični film 22.35 Edward in gospa Simpson, ponovitev 4. dela serije 0.35 čudežna trava: Bambus kot osnovni material, dok. oddaja, 6. del 0.05 Video strani 1.00 Deutsche VVelle R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled' dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije o zaposlovanju 11.20 Vedeževanje v živo 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na frekvencah UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz iz Kovorja ter UKV 88,9 Mhz iz Tržiča. Začeli bomo z brskanjem po Tržiški bližnji preteklosti. Ob 14.30 sleid oddaja Na štirih kolesih za vse ljubitelje avtomobilizma. Ob 15.30 bo na sporedu informativna oddaja Spremljamo in komentiramo, pa še kakšna zanimivost se obeta. Ob 16.10 sleidjo obvestila, informacije z Deutsche VVelle ob 16.15, sledi lestvica Air play Slovenia. Spored bomo sklenili z oddajo, namenjeno športu in rekreaciji. Ne pozabite na 18. lekcijo tečaja English one to one ob 17.40. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Aktualno 11.00 Pogovor 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gibljive slike 14.00 Melodija tedna (Popoldan z Bracom Korenom) 14.30 Telegraf 15.00 Poročila 15.15 Lestvica: Devet izpod Triglava 16.30 Domače novice 17.00 Kviz-koteka Braca Korena 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 8.00 Napoved programa Naš zgodovinski spomin 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 Lestvica: 10 poletnih komarjev 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Sindikat 17.30 Na obisku pri članih kvarteta SPEV 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stepanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 Novice 19.25 Vreme 21.30 Avstralska glasba 22.00 Camel RHYTHM 23.00 Egostyle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program 10 radio triglav 96 MHz KINO STORŽIČ amer. sodna drama ZBOGOM, SINKO ob 21. uri, amer. thrill. SLABA DRUŽBA ob 19. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer, drama KAZNILNICA ODREŠITVE ob 20.30 uri Nagradna križanka letnih gorenjskih kopališč RADOVLJICA, TRŽIČ, KRANJ, JESENICE, KROPA Vaše rešitve nagradne križanke letnih gorenjs- 64000 Kranj ali kupon z rešitvijo nalepite na Letna gorenjska kopališča Radovljica, Tržič, kih kopališč (na kuponu iz križanke, poslanem na primeren karton in ga brez znamke oddate v Kranj, Jesenice in Kropa prispevajo za reševalce dopisnici) sprejemamo do vključno četrtka, 24. turističnih društvih Bohinj, Cerklje, Dovje - , .x , , , v „ J w ■ * r^i^T^jičir nagradne križanke vsaka po 3 mesečne vstopnice avgusta. Mojstrana, Kranjska Gora, Radovljica, Skorja • r * Rešitev je sestavljena iz Črk z oštevilčenih polj. Loka, Tržič ali v Glasov nabiralnik v avli Zoisova za naslednje leto. Pet nagrad po 1.000 SIT pa Dopisnice pošljite na GORENJSKI GLAS, 1 v Kranju. prispeva Gorenjski glas. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Obrestovanje deviznih vlog Majhne, a pomembne razlike Kranj - Veliko Gorenjcev ne zaupa povsem domačemu tolarju in varčuje v devizah, zlasti v nemški marki in v avstrijskem šilingu. Devizne vloge v bankah so se še posebej povečale v minulih dveh mesecih, ko so občani stare nemške bankovce, predvsem za sto mark, zamenjali z novimi. Ker banke niso imele na razpolago dovolj bankovcev, so jih varčevalci položili na račun, potlej pa jih tudi niso dvignili. Marke "iz nogavic" bodo bankam prišle prav, saj je Banka Slovenija pred nedavnim določila novo, višjo raven obveznega deviznega minimuma, in jim predpisala dvomesečni rok za Uskladitev. Večje banke že zdaj izpolnjujejo predpisano raven, medtem ko bodo manjše s tem imele kar precej težav. Nekateri že napovedujejo, da bo višji devizni minimum povzročil povpraševanje po devizah in s tem tudi hitrejšo rast tečaja. Poglejmo, kako tri največje banke, ki poslujejo na Gorenjskem, obretujejo vpogledne in kratkoročno vezane devizne vloge! Obrestovanje vpoglednih vlog V Abanki obrestujejo marke in šilinge na hranilni knjižici s 3-odstotno obrestno mero, na deviznem računu pa z 2,5-odstotno. Obrestna mera za italijansko liro je 4,80 (na knjižici) oz. 3,80 odstotka (na računu), za švicarski frank 2,30 oz. 2,00 in za ameriški dolar 1,50 oz. 1,25 odstotka. V Gorenjski banki obrestujejo šilinge m marke na deviznem računu z 2-odstotno obrestno mero, švicarski frank in ameriški dolar z 1-odstotno in italijansko liro s 3-odstotno obrestno mero. Varčevanje z devizno hranilno knjižico (najmanjški znesek je 200 mark, 1.400 šilingov, 180 švicarskih frankov...) obrestujejo takole: šiling in marko s 3-odstotki na leto, Švicarski frank in ameriški dolar z 1,50 odstotka, liro pa s 4,50 °dstotka. V SKB banki obrestujejo devizne vpogledne vloge takole: šiling, francoski frank, marko in angleški funt s 3-odstotno letno obrestno mero, švicarski frank z 2-odstotno, italijansko liro s 4>5-odstotno in ameriški dolar z 2,5-odstotno. Obresti za enomesečne vezave deviz Poglej mo si še, koliko tri največje "gorenjske banke" obrestujejo devizne vloge, vezane na en mesec oz. za 31 dni! V Abanki je °brestna mera odvisna od višine zneska. Pri marki je najnižji znesek vezave 1.000 mark. Vloge od 1.000 do 10.000 mark obrestujejo s 3,8 odstotka, od 10.000 do 50.000 mark s 3,90, od 50.000 do 250.000 mark s 4 odstotki - in tako dalje. Pri šilingu je najnižji znesek 7.000 šilingov. Vloge od 7.000 do 70.000 šilingov obrestujejo s 3,75-odstotno letno obrestno mero, od 70.000 do 350.000 šilingov s 3,85 odstotka, od 350.000 do 1,4 milijona s 3.95 odstotka...V Gorenjski banki je pri kratkoročni nenamenski vezavi deviz najnižji znesek 1.000 mark, 7.000 šilingov, 900 Švicarskih frankov, 750.000 lir oz. 600 ameriških dolarjev. Marke in šilinge, vezane na en mesec, obrestujejo s 3,9-odstotno letno obrestno mero, italijansko liro s 6,9 odstotka, švicarski frank z 2,40 odstotka in ameriški dolar s 3,55 odstotka. V SKB banki veljajo za devizne vloge, vezane od 31 do 90 dni, naslednje obrestne mere: v^kc in šilinge obrestujejo s 4 odstotno letno obrestno mero, 'talijansko liro s 7,25-odstotno, francoski frank s 4,75-odstotno, *v'carski frank z 2,6-odstotno, angleški funt s 4,5-odstotno, periski dolar s 3,25-odstotno obrestno mero - in tako dalje, ^ajnižji znesek vezave je 500 mark ali protivrednost v drugi valuti. "fi vezavi zneska nad 20.000 mark oz. njegove vrednosti v drugi valuti prištejejo k letni obrestni meri šc "dodatek", ki jc odvisen °d višine zneska. Ce, denimo, vezete za en mesec 20.000 do 50.000 ^ark, je potlej letna obrestna mera 4,10-odstotna, za zneske od 50.000 do 100.000 mark jc 4,15-odstotna in za zneske, višje od »00.000 mark 4,25-odstotna. Ce na kratko preučimo ponudbo bank, opazimo, da med njimi Pri vpoglednih in enomesečnih deviznih vlogah ni tolikšnih razlik kot nekdaj, vendar so za varčevalce (ie zlasti tiste z večjimi *»eski) turni majhne razlike zelo pomembne. Večje razlike so pri dolgoročnih deviznih vezavah, o katerih pa bomo več zapisali kdaj drugič. • CZ. Večina odločb o dohodnini že poslanih Več vračil kot doplačil Po 15. avgustu še preostale odločbe - Odobrili tudi plačilo na obroke Kranj, 9. avgusta ■ Na vseh petih gorenjskih davčnih upravah so odposlali že večino odločb o dohodnini. Se v tem mesecu pa bodo odločbe prejeli tudi tisti občani, ki nanje še čakajo. To so zlasti obrtniki in tisti davčni zavezanci, pri katerih se navedeni podatki niso ujemali s kontrolnimi. V Kranju so že vročili okrog 29 tisoč odločb, kar je 70 do 75 odstotkov vseh. Prejeli so jih vsi, ki so oddali pravilno napoved. Napovedi tistih, katerih navedene številke se niso ujemale s kontrolnimi podatki, so poslali v Ljubljano, kjer vodijo postopek. Pri obrtnikih trenutno teče odmera davka iz dejavnosti in bodo odločbe šele prejeli. V Kranju so dobili tudi nekaj prošenj za odpis doplačil, nekaj več pa prošenj za obročno plačilo. Te prošnje so v postopku. Prav tako pa si na davčni upravi prizadevajo vročiti odločbe nekaterim davčnim zavezancem, ki niso hoteli prevzeti pošiljke. V Škofji Loki je prejelo odločbe 17837 zavezancev od skupaj 19645, kolikor jih je oddalo davčno napoved. Davčna služba je že preverila podatke o olajšavah in vzdrževanih članih. Občani so vložili nekaj čez sto prošenj za plačilo dohodnine na obroke in lete so večinoma rešili ugodno. Tako je možno plačilo na največ šest obrokov, odvisno od prejemkov in zneska plačila. Za odpis plačila je prosilo manj kot sto zavezancev. Odpis je možen le, če znesek na družinskega člana znaša manj kot 100 odstotkov zajamčene plače na odraslega oziroma 80 odstotkov na otroka. V Radovljici so odposlali blizu 90 odstotkov od skupno 18 tisoč vseh odločb. Povedali so nam, da so bile napovedi zelo pomanjkljive, ker davčno svetovanje še ne deluje tako, kot je to navada v tujini. Tako še obdelujejo sporne napovedi. Sicer pa je delež vračil v primerjavi z lani višji od doplačil, zato so prejeli tudi manj prošenj za odpis plačila dohodnine. V Tržiču, kjer so dobili 7376 davčnih napovedi, so odposlali že 6358 odločb. Vse pritožbe rešujejo sproti, dobili pa so le nekaj prošenj za odpis plačila. Tudi v tržiškem koncu je bilo več vračil dohodnine kot doplačil. Na jeseniški davčni upravi so prejeli 15349 napovedi, do sedaj pa so izdali 14204 odločb. To je okrog 93 odstotkov vseh. Na odločbe pa še čakajo obrtniki in tisti zavezanci, katerih podatke še preverjajo. Na Republiški davčni upravi bodo odločbe spet začeli izdajati po 15. avgustu in po tem datumu jih bodo prejeli še obrtniki in vsi zavezanci, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti. Sicer pa je zadnji rok za izdajo odločb o dohodnini 31. oktober in do tega datuma bodo odločbe dobili prav vsi davčni zavezanci. Sicer pa še enkrat velja opozorili, da pri plačilu dohodnine na pošti ni provizije, če pa plačujete na bankah, vam bodo zaračunali provizijo v višini 1,5 odstotka. • U. Pcternel ŽIVILA KRANJ trgovina in gostinstvo CENJENI KUPCI Obveščamo vas, da bodo na praznik (15. avgusta) odprte vse prodajalne, razen diskontov in speciali ziranih prodajaln od H. do 13. ure od 8. do 19. ure pa bodo odprte naslednje prodajalne: SP GORENJA SAVA, SP ZA K A BLED, SP M LINO Bled ter SP V IT RAN C Kranjska Gora, Na praznični dan bomo imeli svež kruh in mleko. u V POSLOVALNICAH NA STANETA ŽAGARJA 53 -MLADINSKA 2, KRANJ -KIDRIČEVA 21, JESENICEl NUDIMO ZVESTIM KUPCEM 5%P0PUST ZA NABAVO IZDELKOV I PRI OBNOVI IN VZDRŽEVANJU VAŠEGA DOMA <5) FILTRI ZA KEMIČNO, BAKTERIOLOŠKO IH MEMAT1SKO ČIŠČENJE PITNE VODE 4» ZDRAVILIŠČE LAŠKO ZDRAVJE POČITEK SPROSTITEV Dnevna menjava termalne vode v bazenu - večji zdravilni učinek Nudimo počitniške, zdravstvene in vikend programe. Ugodni popusti za upokojence in družine. Informacije in rezervacije po tel. (063) 731-336 Zdraviliška c. 4, 63270 LAŠKO, tel (063) 731-312, fa*. (063) 731-347 KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Kranjjržič) 82,00 82,50 11,54 11,73 7,13 7,53 AVAL Bled 82,30 82,45 11,68 11,72 7,20 7,40 AVAL Kranjska gora 82,00 82.45 11,58 11,70 7,10 7,40 BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 82,00 82,60 11,55 11,75 7,00 7,35 EROS(StarfMayr}, Kranj 82,30 82,60 11,66 11,75 7,25 7,40 GEOSS Medvode 82,30 82,50 11,66 11,70 7,20 7,35 GORENJSKA BANKA (vse enote) 81,30 82,70 11,33 11,76 6.93 7,64 HRANILNICA L0N, d.d.Kranj HIDA-ttnlcaLJubljaMi 82,35 82,40 11,65 11,68 7,25 7,30 HRAM ROŽICE Mengeš 82,35 82,45 11,68 11,72 7,25 7,35 IURIKA Jesenice 82,00 82,45 11,53 11,70 7,10 7,45 INVEST Škofje Loka 82,26 82,49 11,64 11,69 7,22 7,32 LEMA, Kranj 82,20 82,40 11,60 11,66 7.15 7,30 MIKEL Stražišce 82,20 82,50 11,60 11,69 7.16 7,40 PBS d.d. (na vseh poštah) 82,40 82,20 10,55 11,63 6,37 7,28 ROBSON Mengeš 82,30 82,45 11,65 11,72 7,20 7.30 SHP-Stov. hran. In pos. Kranj SKB (Kran|, Radovljica, Šk. Loka) 81.35 81,48 11,45 11,58 7,15 7,23 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 81,30 11,33 - 6,33 - SLOVENIJATURIST Jesenice 81,90 82,35 11,53 11,70 7,10 7,45 SZKB Blag. mesto Žid 82,00 82,55 11,35 11,68 7,10 7,58 ŠUM Kranj 82,30 82,50 11,66 11,70 7,20 7,35 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 82,25 82,45 11,62 11,69 7,20 7,35 TALON Zg. Bltnja 82,25 82,45 11,62 11,69 7,20 7,35 TENTOURS Domžale 82,10 82,50 11,55 11,75 7.0i 7.35 TROPICALKamnlk-Bakovnlk 82,30 82,45 11,64 11,68 7,27 7,37 UBKd.dSk.Loka 81,90 82,60 11,54 11,73 7.10 7.55 WILFAN Kranj 82.30 82,45 11,66 11.69 7.25 7,30 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 82,30 82,50 11,64 11,7« 7,20 7,18 WILFAN Tržič 82,30 82,50 11,66 11,61 7,25 7,35 POVPREČNI TEČAJ 62.85 82.45 11.55 11,78 7,13 7,39 Pri Španovcu v Avstriji je ATS eb nakupu blaga po 11,50 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravic« dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. mmu mm Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-616 /O ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANU D.0,LJUBLJANA Obiščite nas v poslovalnicah MEDVODE, Cesta ob Sori 3, tel.:061/613-285 ŠKOFJA LOKA, Sp. trg 1 (stara Kašča) te!.: 064/634-291 BRNIK- letališče tel.: 064/261-679 Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana Podružnica Medvode - Gorenjska DONOSNO IN VARNO NALAGANJE ZA TUJE VLAGATELJE V VSEH VALUTAH VOLKSBANK BOROVLJE Hauptplatz 6 / Glavni trg 6 Tel.: 00 43 42 27 - 37 56 - 18 ali 00 43 42 27 - 37 56 - 12 Poslovalnica Ljubelj (v stavbi carine) odprto od 12. do 19. ure, tel.: 00 43 42 27 - 62 01 * HRANILNE VLOGE - obresti do 6 % * ŠEFI ZA HRANILNE KNJIŽICE * VREDNOSTNI PAPIRJI, DELNICE * KREDITI * PRENAKAZILA PO VSEM SVETU Vse posle lahko opravite v slovenskem jeziku! Veselimo se vašega obiska! VAŠ NAJBLIŽJI BANČNI SERVIS V AVSTRIJI KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK V kranjski Mlekarni Brezplačni prevzem mleka šele nad 360 litri Kranj - Kot smo pisali že prejšnji teden, bo kranjska Mlekarna odslej prevzemala mleko le še na kmetijah, ki so svoje zbiralnice z nepremičnimi bazeni uredile v preteklih letih, medtem ko ne bo dopuščala odpiranja novih in bo od teh mleko prevzemala le v premičnih bazenih na določenih mestih ob "mlečnih poteh". Za kmetije, ki so zbiralnice uredile v preteklih letih, se ne bo nič spremenilo. Mlekarna jim bo še naprej prevzemala mleko na domu, in sicer količine nad 360 litrov na prevzemni dan (in ne nad 320 litrov, kot smo zaradi napačnih podatkov zapisali prejšnji teden) brezplačno, manjše količine pa le s plačilom stroškov. Za količine do 240 litrov mleka na prevzemni dan zaračunava Mlekarna od 1. julija dalje 11.722 tolarjev na mesec, za količino od 240 do 280 litrov 9.128 tolarjev, za razred od 280 do 320 litrov 7.573 tolarjev in za količino od 320 do 360 litrov 6.016 tolarjev na mesec. • CZ. OSNOVNA ŠOLA LUCIJANA SELJAKA KRANJ Šolska ulica 3 razpisuje za nedoločen čas prosta delovna mesta - UČITELJA MATEMATIKE, P ali PU (s polnim delovnim časom) - UČITELJA ZGODOVINE, P ali PU (s polnim delovnim časom) - UČITELJA RAČUNALNIŠTVA (s polovičnim delovnim časom z možnostjo dopolnitve do polnega delovnega časa) Nastop dela 1. 9. 1995. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 8 dneh po odločitvi. Lesna industrija in objekti, Škofja Loka, p.o. vabi k sodelovanju 1. POMOČNIKA ZA ORGANIZACIJO PIS IN AOP delavca s posebnimi pooblastili in 2. KOMERCIALISTA Od kandidata pod št. 1 pričakujemo visokošolsko ali višješolsko izobrazbo ustrezne smeri z aktivnim znanjem angleškega jezika in najmanj tri oz. pet let delovnih izkušenj. Kandidat k vlogi priloži tudi program dela. Od kandidata pod št. 2 pričakujemo višješolsko ali srednješolsko izobrazbo ustrezne smeri in pasivno znanje dveh svetovnih jezikov. Prednost pri izbiri imajo kandidati z večletnimi delovnimi izkušnjami na enakih ali podobnih delih. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s pogojem uspešno opravljenega 3-mesečnega poskusnega dela. Obema kandidatoma nudimo stimulativni osebni dohodek z možnostjo nadaljnjega izpopolnjevanja. Pisne ponudbe z opisom dosedanjih aktivnosti pošljite v roku 8 dni po objavi v časopisu na naslov: Kadrovska služba LIO, škofja Loka, Kidričeva c. 56, škofja Loka. OSNOVNA ŠOLA ŽIROVNICA Zabraznica 4, Žirovnica 64274 razpisuje prosto delovno mesto - UČITEUA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom z dopolnjevanjem v glasbeni šoli na Jesenicah Pogoj: učitelj glasbene vzgoje, visoka ali višja izobrazba - UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: predmetni učitelj ali profesor - UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE za določen čas s skrajšanim delovnim časom Pogoj predmetni učitelj ali profesor Na razpolago je kadrovsko stanovanje. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: OSNOVNA ŠOLA ŽIROVNICA, Zabreznica 4, 64274 Žirovnica. O izbiri bodo prijavljeni obveščeni v osmih dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Gorenjske mlečne rekorderke Rekorderka je Zabretova Pina Petletna črnobela krava Pina, last kmeta Janeza Zabreta iz Bobovka pri Kranju, je lani dala 12.386 kilogramov mleka. Kranj - Na območju Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske je bilo lani v AP kontrolo mlečnosti ter deleža tolšče in beljakovin v mleku vključenih 69 "mlečnih" kmetij s skupno 1.174 kravami, ki so bile s povprečno mlečnostjo 6.529 kilogramov mleka najboljše v Sloveniji in daleč nad republiškim povprečjem (5.868 kilogramov). V čredi dobrih krav so še posebej izstopale nekatere. Poglejmo najboljše med dobrimi po posameznih pasmah! V "konkurenci" rjavih krav med dvajsetimi najbolj mlečnimi v Sloveniji ni krave z Gorenjskega, zato pa jih je pri lisasti pasmi v dvajseterici kar petnajst, pri črnobeli pasmi pa dvanajst. Gorenjska mlečna rekorderka za lansko leto je petletna črnobela krava Pina, ki je rejcu Janezu Zabretu iz Bobovka, sicer članu Gorenjske mlekarske zadruge, v drugi laktaciji dala 12.386 kilogramov mleka s 3,33 odstotka tolšče in 3 odstotki beljakovin; boljša od nje je bila v Sloveniji le leto starejša Srna, last rejca Jožeta Vovka (KZ Straža) z 12.456 kilogrami mleka. Zabret ima med dvajsetimi najboljšimi še dve kravi: osemletno Bubo z 11.831 kilogrami mleka in petletno Cijo z 11.150 kilogrami mleka. Druga na Gorenjskem in četrta v Sloveniji je devetletna krava Bojana iz hleva Franca Drinovca iz Podbrezij z mlečnostjo 11.949 kilogramov, tretja na Gorenjskem in peta v Sloveniji pa sedemletna Bela, last kmeta Antona Dolenca iz Vrbenj pri Radovljici, ki je lani dala 11.927 kilogramov mleka. Sledijo Venica-M iz hleva Matija Misa (KZ Medvode) z 11.920 kilogrami mleka. Buba iz Zab- mm 0m Med najboljšimi je tudi Drinovčeva Jeta, lanska miss razstave v Komendi. retovega hleva, Eba iz Dolenčeve črede z 11.830 kilogrami mleka, Miseva Ikra F2 z 11.601 kilogramom, Dolenčeva Čada z 11.371 kilogrami, Drinovčeva Jeta (lanska miss razstave črnobelih krav v Komendi) z 11.334 kilogrami -in tako dalje. Če so mlečne rekorderke dale rejcem velike količine mleka, je za večino značilno, da je bilo njihovo mleko vsaj po deležu beljakovin pod republiškim povprečjem, ki je lani za vse črnobele krave v AP kontroli na kmetijah znašalo 3,18 odstotka. Izmed dvajsetih krav z najboljšo mlečnostjo v Sloveniji so to povprečje dosegle ali presegle le štiri. Pri lisasti pasmi krav je po mlečnosti gorenjska rekorderka in druga v Sloveniji desetletna krava s farme Poljče, ki je lastniku, to je kmetijsko gozdarski zadrugi Sava Lesce, lani dala 9.431 kilogramov mleka. Na drugem mestu na Gorenjskem in tretja v Sloveniji je sedemletna Liza iz hleva Zdravka Žemlje (Sava Lesce) z mlečnostjo 9.420 kilogramov, tretja na Gorenjskem in četrta v Sloveniji pa petletna Risa, last kmeta Janka Žontaria od Sv. Duha pri škofji Loki, z mlečnostjo 9.060 kilogramov. Med najboljšimi rejci so še Janez Berlec (KZ Kamnik), živinorejska skupnost Golar • Jeral* (KZ Naklo) s kravama šara in Dana, Slavko Urbane (KZ Naklo), Alojz Stražnik (GMZ Kranj), Ivan Zupan (GKZ Srednja vas v Bohinju), Janko Skrjanc (KZ Tržič), Janko Kern (GMZ Kranj), Anton Puiavec (GMZ Kranj) -in tako dalje. • CZ. V kranjskem veterinarskem zavodu Novi cenik laboratorijskih storitev Rejci in mlekarne so si z vlaganjem v kranjski "mlečni laboratorij" prislužili nižje cefle nekaterih storitev, kot sicer veljajo na republiški ravni. Kranj - Veterinarski zavod so cene za elektronsko štetje zavod s pomočjo kmetov in odšteti 900 tolarjev, za ugO' celic znižali s 172 na 95 mlekarn nabavil nov, sodobni tavljanje antibiotikov v ^Jin tolarjev. V prihodnje bodo milkoscan, ki bo omogočal 900 tolarjev in v mesu L^j ceno za štetje celic (do pet vzorcev) verjetno spremenili. Slovenije (s sedežem v Ljubljani) je določil nov cenik laboratorijskih storitev, ki velja od 1. avgusta dalje. Za analize, ki jih ne zajemajo določila družbenega dogovora in pogodbe, veljajo tudi v kranjski območni enoti Veterinarskega zavoda Slovenije nove cene, medtem ko za analize, ki so vezane na vlaganja kmetov in mlekarn v laboratorij, veljajo cene, ki so nižje, kot jih sicer določa cenik Veterinarskega zavoda Slovenije. Poglejmo najprej cene laboratorijskih storitev s področja mleka in mastitisa, ki veljajo posebej v kranjski območni enoti veterinarskega zavoda (v oklepaju navajamo republiške cene)! ker bodo vsem rezultate analize vzorcev in račun za plačilo storitev pošiljali na dom, vendar pa v ceno nc bodo vračunali amortizacije naprave in naložbe v računalniški program. Cene za fizikalno kemične analize (določanje zmrziščne točke - vode v mleku ter analiz tolšče, beljakovin, mlečnega sladkorja in suhe snovi) se ne spreminjajo. Izjema je fizikalno kemična analiza mleka za potrebe A kontrole, kjer ceno znižujejo s 110 na 80 tolarjev, vendar pri tem živinorejsko veterinarski tudi merjenje uree in ci-tronske kisline. Poglejmo še nekaj zanimivejših cen iz novega cenika Veterinarskega zavoda Slovenije! Pri laboratorijski preiskavi živil je od 1. avgusta dalje treba za bris na snažnost tolarjev, za preiskavo mesa pj* zasilnih zakolih 3.000 tolarje* za organoleptično preiskav živil 800 tolarjev. TrihinoskJ loJ' pija stane po novem tolarjev, prav toliko tudi sp na in usmerjena parazito preiskava. • CZ. lošk* * število bakterij, do 5 vzorcev 440,(X) sit (1000,00 sit) * število bakterij, masovno 440,00 sit (600,00 sit) * elektronsko štetje celic, do 5 vzorcev 95,00 sit (600,(X) sit) * elektronsko štetje celic, masovno * ugotavljanje vode v mleku * fizikalno kemijske analize mleka: - A kontrola - za zbiralnice (masovno) - za usmerjene 95,00 sit (150,00 sit) 388,00 sit 80,00 sit 1 lo.no sit 133,00 sit Kot navaja Joie Rode, v.d vodja kranjske območne enote Veterinarskega zavoda Slovenije, pogodba o nakupu fossomatica 420 (naprave za ugotavljanje števila somatskih celic v mleku) določa, da kalkulacijo cene potrjuje up ravni odbor. Odbor so sicer že imenovali, a ker še ni zasedal, veljajo cene, dogovorjene pred nakupom stroja. Takrat Uvod krije stroške pošiljanja rezultatov in namestitve mod emu (skupaj z oddelkom za zootehniko Biotehniške fakultete). Rejci, ki so že uvedli računalniško spremljanje pridelave mleka in selekcije molznic na kmetiji, bodo lahko svoje podatke presneli i/ zavodovega glavnega računal nika. Modemska povezava bo zlasti koristna potlej, ko bo -,—,--*1 Prijetno s koristnim J v Na izlet v Švico in na dopust v Dobrno Bled - Svetovalka za kmečko družino in dopolnilih dejavnosti na kmetijah Majda I.oncuar sporoča kmcčkio1 ženam, dekletom, podeželski mladini in vsem drugim, da so ogled Bavarske iz objektivnih razlogov preložili na Erihodnje leto. V zameno za ta izlet v blejski enOjj metijske svetovalne službe pripravljajo tridnevni izlet Bodenskemu jezeru (Švica), na otok Mainau, ki ^ pravijo kar cvetlični otok, v Licchtcnstein in morebiti >c v tirolski Innsbruck. Na izlet bi odšli v Času od 28. do 3° septembra ali od 6 do 8. oktobra. Natančna cena izleta za zdaj šc JJ| znana, gibala pa se bo od XX) do 400 mark Prijav« sprejemajo do 20. avgusta. Med kmetijsko živilskim sejmom v Gornji Radgoni jjjj tudi ustanovni občni zbor Zveze kmetic Slovenije ( 1 fl" med kmeticami in ostalimi /a udeležbo na zboru iti zjj ogled sejma in Pomurja dovolj zanimanja, je kmetu**' l> rt ovalna služba pripravljena organizirati tja avtobusi1 izlet ( ena izleta bi bila okoli V'i<"st' premije pozanimajo še pri kmetijskih svetovalcih • L«*" UREJA: VUau Stanovnik V torek popoldne so v radovljiškem bazenu pripravili 12. mednarodni plavalni miting RADOVUIČAM SO PONOSNI NA SVOJE PLAVALCE Štirinajst dni pred odhodom na letošnje evropsko prvenstvo, ki bo konec meseca na Dunaju, so naši reprezentantje, ob udeležbi nekaterih kvalitetnih tujih reprezentantov, preizkusili formo na 12. plavalnem mitingu v Radovljici. Radovljica, 8. avgusta - S »večano podelitvijo nagrad in priznanj najboljšim se Je v torek zvečer ob radovljiškem letnem plavalnem bazenu končal letošnji mednarodni plavalni miting. Predsednik PK Radovljica Park Hoteli Bled Jože Rebec je trem najboljšim udeležencem v ženski in moški konkurenci podelil denarne nagrade, lepe praktične nagrade {'» je po žrebu dobilo že urinajst udeležencev in udeleženk tekmovanja. Radovljičani pa so na tribuni in ob njej z glasnim aplavzom pozdravljali plavalce in plavalke, še posebno domače. Slovesnosti ob radovljiškem bazenu pa so se začele že pred tekmovanjem, ko se je po nagovoru župana Vladimira Černeta in Jožeta Rebca, predstavnik pokrovitelja kluba park hotela Bled direktor Ludvik Kerčmar s spominskim darilom in čestitkami poslovil °d Polone Rob, dolgoletne tekmovalke kluba, ki je prav pb letošnjem mitingu v Radovljici uradno zaključila svojo športno kariero. Nato pa so na vrsto prišle nJene nekdanje sotekmovalke ln naslednice, ki so ena za drugo dokazovale, da ima radovljiški Plavalni klub trenutno veliko talentov in seveda že Uveljavljenih tekmovalk na Čelu s sestrama Alenko in Natašo Kejžar. Prav Alenka Kejžar je s svojim rezultatom na 200 me trov prsno dosegla tudi najboljši rezultat torkovega mitinga in tako dobila prvo nagrado v ženski konkurenci, ki je bila vredna 48 tisoč tolarjev. Enako nagrado za najboljši rezultat v moški konkurenci je prejel Igor Majcen (LL). Drugi najboljši rezultat na mitingu (vreden 32 tisočakov) je imel v moški konkurenci Jure Bučar (OL), tretjega (vrednega 16 tisoč tolarjev) pa Marko Milenkovič (RPB). Drugi rezultat med članicami je na mitingu dosegla Čehinja Hana Černa, tretjega pa Martina Moravcova. Najboljši v posameznih kate- forijah: - 100 m prosto moški -František Zahradnik (SVK), 2. Jure Melon (KK),3. Tadej Zebec (IL)- mladinci - 1. Vojko Jončeski, 2. Tomaž Justin, 3. Maj Blatnik - 100 m prosto ženske - 1. Martina Moravcova (SVK), 2. Metka Sparovec (EBM), 3. Daniela Hornakova (SVK) - mladinke - 1. Urška Roš (NC), 2. Eva Potočnik (RPB), 3. Katarina Košmrlj (KK) • 200 m prsno moški - 1. Peter Mankoč (IL), 2. Matic Lipovž (IL), 3. Jiri Balaš (KB) -mladinci - 1. Gregor Govše (OL), 2. Tilen Pogačar (RPB), 3. Tomaž Belina (OL) - 200 m prsno ženske - 1. Alenka Kejžar, 2. Alenka Jereb (Obe RPB), 3. Metka Klemenčič (LL) - mladinke - 1. Katja Ovsenik (RPB), 2 Katarina Vidličkova (TT), 3. Lene Lar-sen (KSA) - 200 m delfin moški • 1. František Zahradnik (SVK). 2. Borut Poje (IL), 3 Jin Balaš (KB) - mladinci -1. Andrej Pirc(RPB), 2. Sergej Zbor delavcev je predlagal, predsedstvo pa potrdilo nezaupnico vodji strokovne službe SZ Kranj BAZEN IN DVORANA BREZ ELEKTRIKE Kot kaže, to zapleti v zvezi z novim pokritim olimpijskim bazenom in spravljanjem s kranjskimi športnimi objekti pripeljali do točke, ko bo treba veliko razumevanja vseh, ki jim ni vseeno za razvoj sporta v mestu in okolici Kranj, 10. avgusta - Od jninulega torka naprej je kranjska Športna zveza brez Ifokovnega vodja, v sredo pa *° zaradi neplačanih računov odklopili elektriko v sicer trenutno zaprtem pokritem olimpijskem bazenu in prav teko trenutno ie zaprli šport-dvorani na Planini. Šestintrideset zaposlenih (trenerji, vzdrževalci, strokovni delav-C1"—) še ne ve, ali bodo ta J^sec sploh dobili plače, še °'j pa jih skrbi nadaljnja usoda, zato upajo, da bodo Pod vodstvom tričlanskega odbora čimprej stekli pogovori i vsemi, ki jim ni vseeno ** razvoj športa v nekdaj 'tejbolj športni občini v Sloveniji. Na zboru delavcev v ponc-jkljck so si bili zaposleni pri *ranjski Športni zvezi edini, Qa dosedanji vodja Športne lVe*e Kranj Iztok Kraševec (trenutno na bolniški) ne more več opravljati svoje naloge, saj je le delno zaposlen pri njih, delno pa na občini. Zato so zanj predlagali nezaupnico, ki jo je v torek potrdilo še predsedstvo Športne zveze. "Znani so zapleti med občino in Športno zvezo, ko iz občine denarja za amortizaci-jo ne dobivamo že od marca, za materialne stroške in dotacije za plače pa za zadnja dva meseca. Zato tudi računov dobaviteljem ne moremo poravnavati in tako so nam odklopili elektriko v Športi dvorani na Planini v novem pokritem olimpijskem bazenu Po našem mnenju občina ne izvršuje obveznosti glede financiranja špoitain Čas jc, da se stvari s skupnim dogovorom uredijo " je v sredo povedal Jože Šepic, eden izmed treh članov odbora (diuga dva sta šc Brane Polak in Anica Brezar), ki začasno opravljajo funkcijo vodje strokovne službe Športne zveze Kranj. "Uradno smo še upravljala vseh športnih objektov v Kranju, vključno z bazenom in tudi še vedno mislimo, da je to najbolje. Naša perspektiva je, da vzpostavimo nove komunikacije z mestnim svetom in občino, da sc ustvari vizija sodelovanja in tako v sodelovanju s športnimi klubi in društvi gradi dober šport, kar je skupni cilj vseh nas. Še vedno čakamo sprejem Zakona o športu, s katerim bi bili naši načrti in organiziranost lažja," je tudi povedal Jože Šepic iz zatrdil, da je nov odbor pri Športi zvezi prepričan, da jc kriza v kranjskem športu le začasna, in da bo z pametnimi dogovori moč do jeseni žc marsikaj urediti. • V.Stanovnik Švajger (IL), 3. Matjaž Ančik (RPB). - 200 m detfin ženske • 1. Andrea Šimakova (KB), 2. Hana Černa (KB) 3. Liza Čakarenska (MAC) - mladinke - 1. Manuela Dobai (EBM), Andreja Žagar (TK), Polona Prosen (TK) -200 m hrbtno moški - 1. Miroslav Machovič (SVK), 2. Matjaž Kolčan (NC), Tomaž Jazbec (DRT) - mladinci - 1. Bojan Stojanovič (NC), Klemen Dovžan (TK), 3. Jan Jenko (RPB) - 200 m hrbtno ženske -1. Tanja Blatnik (PZS), 2. Alenka Jereb (RPB), 3. Petra Potučkova (KP) - mladinke - 1. Saskia Silna, 2. Merete Zjows-land (KSA), Ines Medic (RPB) - 400 m prosto moški - 1. Igor Majcen (LL), 2. Jure Bučar (OL), 3. Nace Majcen (IL) -mladinci - 1. Gregor Šarkanj (KK), 2. Uroš Seme (TK), 3. Darius Klokner (TT) - 400 m prosto ženske - 1. Hana Černa (KB), 2. Tina Zerovnik 8TK), 3. Hilde Torggusscn (KSA) - mladinke - 1. Urška Roš (NC), 2. Petra Florjančič (LL), 3. Katarina Košmrlj (KK)- 200 m mešano moški - 1. Marko Milenkovič (RPB), 2. Miroslav Machovič (SVK), 3 Jiri Balaš (KB) - mladinci - 1. Bojan Stojanovič (NC). 2. Tilen Pogačnik, 3. Jan Jenko (oba RPB)- 200 m mešano ženske - 1. Alenka Kejžar (RPB), 2. Daniela Hornakova (SVK), 3. Nataša Kejžar (RPB) - mladinke - 1. Alenka Sušnik (TK), 2. Eva Potočnik (RPB), 3. Katarina Piki (DRT). V. Stanovnik, foto: G. Šinik NAŠI KADETI ŠE PRESENEČAJO Esslinger, 11. avgusta - Naša kadetska vaterpolo reprezentanca, ki te dni igra na evropskem prvenstvu za kadete, je pripravila lepo presenečenje tudi v 1. kolu drugega kroga. Z rezultatom 9:6 (3:2, 0:1, 4:2, 2:1) je premagala ekipo Rusije. Naši so ves čas srečanja za razvrstitev od 1. do 12. mesta vodili, le ob koncu druge četrtine je Rusom uspelo izenačiti. Na tej tekmi se je izkazal golman Uroš Čimžar, pa tudi ostali so igrali požrtvovalno do zadnje minute. Naši so včeraj zvečer igrali z Romuni (rezultata do zaključka redakcije šc nimo dobili), danes in jutri pa bodo igrali še proti Romuniji in Italiji. • J.M. Polona Rob se je poslovila od tekmovalnega plavanja S POŠKODBO NI VEČ ŠLO Radovljica, 8. avgusta - Za Polono Rob, dvaindvajsetletno plavalko in študentko ekonomije iz Radovljice bi lahko zapisali, da je bila bila pionirka radovljiškega ženskega plavanja. Pa vendar ni čisto tako. Plavalni šport ima v Radovljici že zelo dolgo tradicijo, precej daljšo, kot je stara Polona. Toda gotovo je, da so se prav z Robovo v Radovjici začeli večji tekmovalni uspehi. Toda včasih je bila na treningih sama, sedaj, ko se od poslavlja od tekmovalnega plavanja, pa lov za dobrimi rezultati m medaljami z lahkim srcem prepušča mlajšim klubskim kolegicam na čelu z Alenko Kejžar. ___ Kako si se odločila, da se BP^T Šjtt ^3j^ JHjj posvetiš plavanju? Jfm\ sL\ H^^^V "Najbrž bi lahko rekla, da je Jjjp yJFfs. !» ■ bilo to naključje. Vendar pa se je to naključje imenovalo bazen, ki sem ga imela tako rekoč pred nosom, pred domačo hišo, Ze v osnovni šoli smo imeli tekmovanja in nekoč po enem od njih so me povabili v klub. Tega je sedaj štirinajst let. Začela sem trenirati, šla sem na tekmo, dobila sem družbo in nato sem ostala v klubu vse do danes." Je bila odločitev o slovesu od tekmovanj težka? "Zadnjič sem tekmovala pred enim letom. Nato pa sem imela probleme s sklepi in vse leto sem plavala le rekreativno. Tako vse leto tudi nisem nastopala in zato danes pravzaprav nimam občutka, da bi bilo to pravo slovo. Poslavljala sem se že vse leto, ko so zdravniki dejali, da je to poškodba, za katero ni pravega zdravila. So pač lahko injekcije, toda to ni prava rešitev." Štirinajst let plavanja in tekmovanj ti bo gostovo ostalo v spominu. Česa pa se boš najraje spominjala? "Res sem bila v tem času na mnogih tekmovanjih, vendar bi prav težko rekla, da je bilo kaj zelo posebnega. Morda mi je še najbolj ostala v spominu mladinska balkaniada v Obrenovcu, kjer sem osvojila medaljo. Takrat je bila balkaniada pre-dzadnjič, nato pa sem nastopila še na zadnji, leta 1990 v Skopju. Vsa leta sem stopnjevala svojo formo, dejstvo pa je. da sem svoje najboljše rezultate dosegala lani, ko sem že čutila poškodbo. Tako sem najbolje plavala ravno pred enim letom na državnem prvenstvu tukaj v Radovljici." Kako so se pri tvojih treningih, pri nastopih, odrazili odlični rezultati mlade klubske kolegice Alenke Kejžar in njene sestre Nataše? "To je bila zame velika spodbuda. V klubu sem imela konkurentke in bilo je lažje trenirati, saj je bolje, Če se lahko s kom primerjaš in tekmuješ tudi na treningih." Kakšne načrte imaš sedaj, ko ne bo več treningov in tekmovanj? "Pravkar sem zaključila tretji letnik ekonomske fakultete v Ljubljani in moja prva naloga je, da končam fakulteto. Trenutno, sedaj med počitnicami, delam v recepciji radovljiškega bazena. V klubu smo se sicer pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju, morda kot trenerka, vendar pa mi trenutno čas tega ne dopušča, saj želim kar najhitreje končati študij - če pa treniraš skupino, si vezan na dnevne treninge. " Imaš v sorodstvu kakšnega naslednika, ki ie plava v klubu? "Sestra je že starejša, vendar pa se je za plavanje navdušila nečakinja, ki že trenira v klubu." • V. Stanovnik, foto: G. Šinik POLETNE ŠPORTNE PRIREDITVE Kranjska Gora, 10. avgusta - V občini Kranjska Gora se bo v poletnih mesecih zvrstilo več zanimivih športnih in rekreativnih prireditev. V Mojstrani bo 17. avgusta odprto strelsko prvenstvo, 26. avgusta bo tekmovanje v športnem plezanju za mlajše kategorije na umetni steni v telovadnici osnovne šole. Dan kasneje, 27. avgusta bo planinski pohod v okviru Aljaževih dnevov od Triglavskega muzeja v Mojstrani preko VrtaŠke planine, Njivic in Poldovega rovta do Aljaževega doma v Vratih. 2. septembra bo kolesarski juriš rekreativcev na Vršič, 9. septembra teniški turnir za prvenstvo občine Kranjska Gora in 10. septembra pohod na Tromejo nad Ratečami. J. Rabič Hokejski trener Arsenault spet na Jesenicah V P0DMEŽAKLI TUDI DVA KANADČANA Jenke, 10. avgusta - V sredo se je na Jesenice vrnil lanski kanadski trener Paul Arsenault, s seboj pa je pripeljal tudi 27-letnega Davida Flanagana (krilo) in leto starejšega Richarda Laplanta (srednji napadalec). Oba imata že izkušnje tudi v Evropi, saj sta igrala v Veliki Britaniji. Naslednji teden naj bi v Podmežaklo iz Kanade prišel še en napadalec. • V.S. avtotehna Avtotehna VIS, uradni zastopnik za vozila OPEL v Sloveniji vas vabi na teniški turnir "Pluy oflzJ5 ',' ki bo 19. in 20. avgusta pred športnim parkom v Kranju, Poleg zanimivih tekem si boste lahko ogledali vozila Iz najnovejšega Oplovega programa, dobili vse Informacije In Jih tudi preizkusili. Priporoča se Avtotehna VIS, Koroška 53a, Kranj KOMENTAR Malce pokvarjene počitnice IVI ar ko Jensterle, zunanji sodelavec N e g o d o -vanje, s katerim so Slovenci sprejeli začetek ofenzive na Hrvaškem, je bilo logična posledica egoizma in samozaverovanosti. Slovenija, ki se je leta 1991 po zaslugi najrazličnejših dejavnikov na zelo galanten način odcepila od Jugoslavije, je kmalu po tem izgubila občutek za deljenje usode tistega prebivalstva, s katerim je do še nedavnega Uvela v skupni državi. Danes je bolj ali manj nepomembno, zakaj je naša osamosvojitev potekala tako hitro in predvsem mimo (desetdnevna vojna je pač neprimerljiva z leti spopadov na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini), bistveno je, da je naša driava precej hitro ujela korak z razvito Evropo in jo izguba julnega trtišča ni preveč prizadela. To dokazuje, da je šlo pri osamosvajanju vendarle za dolgotrajnejši proces, povezan s prestrukturiranjem in preusmeritvijo našega gospodarstva. ŽV v Jugoslaviji je bilo očitno, da v njenih različnih delih prihaja do velikih razvojnih razlik in bo jug teiko zdrial tempo severa. Spomnimo se idej nekaterih jugoslovanskih politikov, ko so v osemdesetih letih zahtevali, naj se Slovenija razvojno ustavi in denar vloii v napredek juga, da "bomo šli nato vsi skupaj slolno naprej". Ta utopična ideja nikoli ni zaii-vela v praksi, zgodilo se je le to, da je driava dokončno razpadla, saj so bile politične in gospodarske razlike v njej prevelike. Slovenija je tako postala samostojna driava in se je začela obnašati temu primerno. Ljudje so navdušeno pozdravili nove meje in se veselili, da ne pripadajo več Balkanu, še posebej, ko je tam začela divjati vojna. Toda vsake toliko časa so se soočili z dejstvom, kako skupne zgodovine ni mogoče izbrisati, oziroma pozabiti čez noč. Spomin na Jugoslavijo se jim je vrnil vsakič, kadar so bili prizadeti njihovi najbolj osebni interesi, zlasti v poletnih mesecih, \o so slovenske vikende v Istri zasedli begunci, nič kaj drugače pa ni bilo letos, saj so Hrvati ofenzivo začeli ravno v času, ko se je večina Slovencev odpravljala na morje. Problem Slovencev je v tem, da si navkljub samostojnosti še vedno lastijo nekakšno pravico do hrvaškega morja. Pri tem ne gre za znamenito sporno mejo v Piranskem zalivu, na katerem smo desetletja preživljali poletne počitnice. Zdaj se je teiko sprijazniti z dejstvom, da smo praktično driava brez obale, če izvzamemo naših nekaj plai in koprsko luko. Smo skoraj v enakem polo-iaju kot Avstrijci, Švicarji, Cehi itd., le da oni s tem iivijo ie od nekdaj, pri nas pa se z novimi razmerami kar ne moremo sprijazniti. Hrvati se ob tem obnašajo v skladu z njihovimi razmerami. To je driava v vojni, kjer je na eni strani hvaležna vsaka deviza pridobljena od turizma, po drugi pa nikoli več ne bodo s simpatijo gledali slovenskih gostov, ki jim je uspelo iz Jugoslavije priti za veliko manjšo ceno od njih. Zaradi tega bodo vedno raje imeli Madiare, Čehe in Slovake, saj jih nanje ne vele skupna zgodovina. Ob tej slovenski navezanosti na Jadran in s tem povezanim mišljenjem, da imajo do njega kar nekakšno "pravico", nas navsezadnje prepričuje to, da so se naši drlavljani navkljub opozorilom zunanjega ministrstva večinoma brez večjih zadrl-kov odpravili na hrvaško morje, tisti, ki so tam le bili, pa so vztrajali pri počitnicah. Slovenci se pač pri svojih "pravicah" ne damo motiti in jeseni se bomo pogovarjali predvsem o tem, da je bilo na Hrvaškem zelo drago, da je bilo pivo v gostilnah (kot vedno) toplo, natakarji pa počasni. Tudi grmenje na bojiščih bo ostalo v spominu predvsem kot neka neprijetnost, tako kot mogoče dnevi slabega vremena, ne pa kot posledica neke vojne, ki zdaj le štiri leta v naši neposredni blilini rojeva kolone beguncev različnih narodov, s katerimi smo še nekaj let nazaj Uveli v isti driavi. PREJELI SMO Javno vprašanje direktorici Komunale Radovljica, mag. Bernardi Podlipnik Obljuba dela dolg in ker ni bila izpolnjena, moram direktorici mag. Bernardi Podlipnik postaviti javno vprašanje. Obljuba je bila dana na šesti seji Občinskega sveta Občine Bohinj, dne 17. maja 1995, ko smo v tretji točki dnevnega reda obravnavali komunalno urejenost v Bohinju. Ob tej točki sem od direktorice Komunale Radovljica zahteval odgovore na naslednje sklope vprašanj, ki sem jih še posebej razlolil in navedel kritične primere, in sicer: 1. Čistilne naprave - tehnična opremljenost (kvaliteta čiščenja, deponiranje odpadnih gošč itd.) 2. Kanalizacijska opremljenost (javna in zasebna) 3. Področja oz. viri pitne vode in napeljave 4. Deponije (občinske, regijske) 5. Organizacija javnih občinskih komunalnih slulb 6. Enota Komunale v občini Bohinj (delo in kompe-tence) itd. Na zastavljena vprašanja je direktorica dala kratke obra-zlolitve in zatrdila, da jih bo posredovala tudi v pisni obliki (obljuba!). Nato je svet skoraj soglasno sprejel naslednja sklepa: - Občinski svet Občine Bohinj ne soglaša s sklepi Občinskega sveta Radovljice Z dne 3. 5. 1995 o razrešitvi direktorice Komunale gdč. Bernarde Podlipnik. - Komunala Radovljica nm] do naslednje seje pripravi odgovore in program ko- munalne ureditve Občine Bohinj. Obrazlolitve, ki jih je direktorica dala na omenjeni seji, so bile smiselne in strokovne. Njeni odgovori so obetali, da bomo na tem področju tvorno sodelovali. Toda čas neustavljivo teče, smo le sredi avgusta, odgovorov ni, sprejet pa je Proračun Občine Bohinj za leto 1995. Ker je bila dana obljuba in v tem smislu sprejet sklep, sprašujem direktorico Komunale Radovljica: Kje so odgovori na zastavljena vprašanja? Kdor pozna osnove Proračuna Občine Bohinj, lahko ugotovi, da omenjena problematika ni prišla v program Občinskega Proračuna. Kot primer pod točko 1 lahko omenim čistilno napravo v Bohinjski Bistrici in njene posledice za Savo Bohinjko. Brez analiz lahko ugotovimo prisotnost nitratov v iztoku, saj na tem delu Sava močno zaudarja. Analize iztoka pa to samo potrjujejo. Kaj si predstavlja ribič, ki v tej oazi Alp lovi ribe in poleg tega plača dnevno dovolilnico za ulov v višini 6.800 SIT? Čistoča Save je bila boljša, ko še nismo uvedli teh "mešalnic fekalij". Čistoča reke Bistrice, ki teče skozi Bohinjsko Bistrico, je še bolj problematična. Vanjo teče kanalizacija iz greznic posameznih hiš in tudi iz mesarskega obrata. Voda potoka je močno ones-nalena in zaudarja. To je potrebno takoj ustrezno urediti. Naj navedem še primer iz točke Viri pitne voae. Direktorica je jasno povedala, da je izvir Bistrice veliko bolj kva- liteten od izvira v Vojah. Kdo tega ne verjame, naj si g?1 področja izvirov ogledat, li' vir Bistrice bi bilo potrebno "rezervirati" izključno za p& no vodo, ki jo bomo še kako potrebovali. Komunali je pO' trebno tudi povedati, da naj si neha ukvarjati s sporno elektrarno, temveč naj se posvet obnovi vodovoda in zajetja » izvira reke Bistrice. Razmišlja naj tudi, kako bo to vodo speljala do zaselka Ravne nM Bohinjsko Bistrico. Še bi lahko našteval p0' drobnosti omenjene probU' matike, vendar bi bil zap^ preobselen. O tem naj odgovorni razmislijo. Kot svetni sem na to opozarjal, a lal t& gluha ušesa. Ivo Cundrič svetnik Občine Bohinj PRAZNOVANJA Mi Nf tata TEL.: 064/50-232 mobitel PE KRANJ, Koroška c 27" TEL: 064/222-616 M Mi Eu Jože, Jože Lepo je biti samotar. T T C dT% ■*'""Y 1r7' U IS O JD JL PIŠE: MILENA MlKLAVČlC Joie Jelovčan iivi v Leskovici. Sam. Le redkokdaj kdo zaide na njegov konec, sam pa še redkeje stopi na vas. Ljudje ga imajo za malo čudaškega. Živi v napol podrti bajti in prav malo mu je mar, če se zgražajo zaradi svinjarije, ki se je z leti nabrala okrog njega. Začetek je bil kot v pravljici. Naokrog so šumeli gozdovi in potok, ki je tekel mimo, je bil kristalno čist, da so dlani kar same segle vanj in zajele polno dlan hladne vode. Nekje v visoki, nepokošeni travi so se oglašali črički. Bil je v resnici lep dan. Nenadoma sem pred seboj zagledala streho. Kot bi jo nekdo na silo in povsem po naključju poveznil preko pozidanih sten. Imela sem občutek, da se bo zdaj zdaj poveznila ali na eno ali na drugo stran. Toda nič takega se ni zgodilo. Hiša, ki je stala pred menoj, še malo ni bila podobna pravljični: zapuščena, zanemarjena, skorajda malo grozljiva. Le ozka, pokošena gaz je vodila do nje. Okna so bila razbita, vrata zalepljena s črnim polivinilom. Previdno sem odškrtnila vrata. Temno vežo, polno nametanih stvari, ki so ležale vsevprek, je objela svetloba, ki se je v hipu razlila med temačnimi koti. Polomljen, zarjavel štedilnik je kraljeval pod oknom. Malo odmaknjen, kot na odpadu. Kdo ve, kdaj je bilo na njem zadnjič skuhano kosdo. Peč, dobra stara peč, ki je bila, vsaj tako je kazalo, edina, ki je kazala spodoben videz. Le številne obleke, ki so se valjale po njej, in širile neprijeten vonj, niso sodile tja. In potem sem ga zagledala. čisto droben je stal pred menoj: kratki, sni lasje, radovedne oči in brada, ki se je pomaknila daleč naprej. Pogledal me je izpod čela, češ, kaj pa strašiš še ti tod okoli. Potem je predel palico iz ene roke v drugo in se ponovno zazrl skozi okno. "Dober dan, Jože." Ničesar ni odgovoril. Stopila sem bliže m se naslonila zraven njega na nekaj, kar bi lahko bila miza. Bila sva tiho. Imela sem dovolj Časa, zato sem lahko čakala, da bo prvi spregovoril Sem in tja sem ujela njegov radovedni pogled Potem si je previdno pntgal cigareto. Malo se mu je tresla roka, ko si jo je nesel k ustom. "Kar tja se usedi," mi je nenadoma ukazal. Z roko je pokazal na umazan kavč, ki je stal za pečjo Pa se nisem. S počasnimi, komaj premikajočimi se koraki je zdrsel do skrinje in jo s težavo odprl. V njej je bilo hrane, kolikor hočeš: makaroni, konzerve, najrazličnejše juhe, klobase, slani Toda na nekaterih konzervah je rok trajanja že zdavnaj potekel. "NekoČ sem bil v Ameriki," mi je spregovoril čez Čas. Močno je momljal in požiral besede, da sem ga komaj razumela "Pa rne niso marali... napodili so me, da sem jim premalo naredil." Z drobnimi prsti se je oklenil steklenice, ki je stala pred njim. "HIŠO so nam med vojnb Nemci požgali . 11 otrok nas je bilo! Tu, v tej hiti smo se rodili " In potem je spet utihnil Pogreznil se je vase. Morda je razpredal misli, ali pa se je v spomnili vračal daleč v preteklost. Ljudje so mi pripovedovali, da sta z očetom po vojni veliko udarila. Jože je včasih skuhal ie kakšno kopo, veliko pa ne. Delo mu ni kaj preveč dišalo. Nevesto si je dobil v Farjem potoku na Selškem. Pravili so, da je bil tam precej mogočen, in da se z ženo nista preveč dobro razumela. Včasih jo je celo pretepel Domači so ga nato vzeli v roke in ga postavili pred vrata. In je odšel "Da bom jaz krožnike pomival!" je prezirljivo zagodel. "To pa ne." Dolga leta je taval po svetu Malo tu in malo tam. Nekaj časa je bil zaposlen na Komunali v škofji Loki. Toda nekoč je vzel na piko park, poln rož Niso mu bile všeč. Pokosil je vse skupaj.Nadrejeni pa so mu zato pokazali vrata Vrnil se je domov. Hiša je v letih, ko ni v njej nihče Živel, razpadala. Toda Jožetu je bilo vseeno Sumo, dti je bil na suhem "Ste bili kdaj bolni?" me je zanimalo. Zasvetile so se mu oči. "Dohtar me je dal v bolnico. Potem so me sestre umile in očedile. Hoteli so, da bi živel v domu, pa sem jim ušel." Nekoč so ga videli, ko je skakal pred hišo J metal kamenje. Pri tem je razbil okna nečloveško kričal. "Hudiča sem pojal, ko se mi je prikazal nima on kaj početi." Pred vhodom so v prahu ležale živalske kosti-Jože pravi, da so pečeni mački najbolj™ poslastica. Tudi gobe so dobre. Samo jurčko* ne mara. _ . Pozimi, ko zakuri peč, se uleže nanjo. Todđ potem, ko se shladi, poišče še malo toplote po<* njo. Mraz ga prežene in na koncu mu preostane " tO, da se zavleče v peč. Tam ostane malo topl(){e Še zmeraj. Kuha pa tam zadaj, pravi. Prime me za rokav in me povleče za seboj-Previdno stopam med nakopičeno navlako, Temno je. Toda še tisto malo svetlobe, & pronica skozi napol zatlačeno okno, meče flj* kaj prijazno luč na tisočere prazne steklenice W konzerve. . V soboto, 5. avgusta, so Jožeta obiskd' taborniki Rdečega križa. Zavihali so rokave in se lotili dela Pokosili S travo, nanosili na kup navlako in zaudarjtij1"- ^ oblačila, ter vse skupaj skurili. Ob potoku s Jožetu pomili posodo, mu oprali nekaj ob'1'* ter nato pospravili še po hiši. Toda Še niso bili zadovoljni. Začeli s< pregovarjati Jožeta, da bi se jim pustil OStf* m umiti. ' Potem so se lotili dela. Najprej se jim je m^ upiral, toda ko je začutil, kako prijetno v0J krema, ki so mu jo vlrli v kožo, je :ačel gosti O Zadovoljstva. , To hi kakšno prijel za koleno, če bi se mu puttiUtl j Usedel se je na polena, kt so mu jih zložili p«* vrati ,0 Mladi so ga obkrožili in na obrazu jim je si)<* zadovoljstvo Jože je frenil cigareto, da je obležala pometenih tleh. Pogrkal je in izpljunil. Kot se je vse skupaj začelo znova. ,,j Dokler ne bo navlake toliko, da se ne bo v'a iz nje. . Potem, morda, bodo mladi spet prišli, $ skopali, mu skuhali spodobno kosilo, " [>ometli m mu uredili poi "Kaj češ, tako je življenje!" d KOMPLETMI PEKLAMMI IhŽLTMPIMG ARI, d.o.o., Kapucinski trg 6, škofja Loka tel., fax: 064/624-132, 624-162 OD OBUKOVANJA VAŠEGA ZAŠČITNEGA ZNAKA, OBUKOVANJA IN TISKANJA TISKOVIN, DO IZDELAVE REKLAMNIH NAPISOV, SVETLOBNIH REKLAM, MAGNETNIH IN NAVADNIH NAPISOV NA VSE VRSTE VOZIL IN MATERIALOV NOVO: FOLIJE ZA STEKLENE POVRŠINE, KI NUDIJO ZAŠČITO PRED SONČNIMI ŽARKI (toplotno in UV), TER POVEČAJO ZASEBNOST PROSTOROV NA IZPOSTAVLJENIH MESTIH. popust A\r CENTER 11.-20. AVG UST 1995 VZMETNICE «9* PISALNE MIZE m* ŠOLSKI VRTILJAK m* OTROŠKA SOBA "BALI' m- KAVČECOS 6.990 SIT 7.990 SIT 2.990 SIT 59.900 SIT 29.990 SIT V ČASU GORENJSKEGA SEJMA VAM V NAŠIH PRODAJALNAH NUDIMO ^ 40 RAZLIČNIH TIPOV KUHIJ m* SPALNICA NELA, MAJA 99.990 SIT i : KOTNA SEDEŽNA GARNITURA MIŠA 49.990 SIT MIK REGAL ZA DNEVNO SOBO 44.990 SIT USNJENI POČIVALNIK MIHA 22.990 SIT SEJEMSKI POPUST BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 KM D moderni interieri LIKALNE DESKE 1.890 SIT PRIMSKOVO 9242 233 CENTER TT 222177 JESENICE IT 84091 I n t e m I e Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, Kidričeva 54, Škofja Loka PROGRAM PROIZVAJALCA ALPLES POHIŠTVO 28% CENEJE pri takojšnjem plačilu v času Gorenjskega sejma od 11. do 20. avgusta v vseh Lokinih prodajalnah s pohištvom. Brezplačna dostava do oddaljenosti 60 km. V ČASU GORENJSKEGA SEJMA Loka PC Alples v Železnikih, BC v Medvodah, BTC, hala A, v Ljubljani UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP CELOVŠKI SEJEM '95: Živahen sejem, poln doživljajev na Koroškem "Veselje na novo" je moto 62. mednarodnega sejma za potrošne in investicijske izdelke iz trgovine, obrti, industrije in poljedeljstva od 12. do 20. avgusta 1995. Sejem, poln doživljajev z veliko veselja in sprememb. Lepše stanovati MMy home is my castle". Ker vemo, da obiskovalci sejma zelo cenijo udobno stanovanjsko atmosfero, predstavlja Celovški sejem tudi letos v hali 5 razkošen pohištveni salon. Zainteresirani lahko izbirajo med številnimi Dohištevnimi kreacijami iz Avstrije, Francije, Švice, Italije in Nemčije. Modema kopalna kultura pa je tokrat razstavljena v hali 9 v novourejenem "Schatzinsel Bad" Na novo urejen raj mode Moda v vseh oblikah, barvah in velikostih. V največjem koroškem modnem centru - na CELOVŠKEM SEJMU, se boste gotovo dobro počutili V skupno treh halah boste prav gotovo našli nekaj, kar vam ugaja. Strokovno svetovanje in prijazna postrežba omogočata, da bo vaš sprehod po modnih halah pravo doživetje. Tudi tokrat nastopa dinamična modna scena "Modeszene", ki vam nudi prvovrstno modo. Moda v živo - "Mode live" najdete tokrat na zabavnem odru v hali 12. Predstavlja se z razburljivimi modnimi revijami z manekenkami in manekeni agencije "Union Modells" in drugimi presenečenji. Vse za gradnjo Sejemska hala 3 Je na razpolago predvsem graditeljem hiš. Ponudbena paleta je zelo široka. Od renoviranja preko "Do it vour seff", oken, vrat do kurilne tehnike, z eno besedo -skratka vse za gradnjo. Kdor tu še nima dovolj, je dobrodošel še v centru za gradbeni material. Aktualno, kot še nikoli doslej: kanalizacija. Obiskovalci sejma se lahko na licu mesta informirajo o najugodnejših možnostih. Najvažnejše za vsako gospodinjo Želite spet, da je vaše gospodinjstvo na najnovejšem stanju? Potem ne smete zamuditi gospodinjskega sektorja v hali 6. Ponudba je zelo široka in zajema vse od gospo dinjskih in kuhinjskih naprav do specialne gospodinjske tehnike. Dobrote iz vsega sveta Od oliv do pršuta, od sira do domačih specialitet Vse to najdete letos na "Feinkos- tinsei" v sejmski hali 6, kjer lahko vse dobro pregledate in pokusite. Videli boste, da tudi vi nekaj ponujenih izdelkov še ne poznate. Novo: agrarno srečanje Zelo zanimivo ponudbo ima CELOVŠKI SEJEM letos za kmete in tiste, ki so s to stroko povezani. Poleg traktorjev, prikolic in vse poljedelske opreme, so tudi proizvajalci mlekarskih naprav, pašniških ograj in čistilnikov na paro zastopani v novourejenem srečanju agrarnikov na severnem delu hale 5. Prvič na sejmu je tudi poljedelska in gozdna zgomica, kot tudi združenje mladih kmetov. Brezmejna zabava Kdor hoče vžgat i živce in kdor išče zabavni ambient, je v največjem in najmodernejšem koroškem zabaviščnem centru na pravem mestu. Vsak an do 2 ure zjutraj je tu brezmejna zabava za vso družino. Za kulinarično zadovoljstvo pa skrbi mednar odna cesta gostilničarjev in tudi znani "Messe-Heuriger". Glasbo v živo nudi "Kaerntner Tanzstadl", "Hirter - Pavillon", in Eduardos Pizza-Pavillon. ITI T*f~* /k ZA G O REN JKE, O GORENJCIH X>c/ CTjTL MED GORENJCI PO GORENJSKI EJGA Enajsti dan v avgustu je gorenjska vročica na kubik: "pasji dnevi" so na višku; danes je začetek Gorenjskega sejma in pojutrišnjem čaka 9 milijonov za sedmico na loto! QQQEEQ Pre(l leti je predsednik driave dejal: "Nič več ne bo tako, kot je bilo!". In vsak dan več je dogodkov, ki potrjujejo, da je imel prav. iSfltfA Na Kekčevih nočeh minuli konec tedna v Kranjski Gori je bila za otroke najbolj prijaz-na - teta Pehta. KtLtfA Nekdaj sta pa bila z Bedancem najboljša po-rnagačaza "otroke strašit". rar/iTRl Nasploh je bil v minulih dneh predsednik driave na Gorenjskem toliko, da bi se njegovi nasprotmki lahko zamislili, far/ffil Kučan je odprl Festival Radovljica '95, zlezel po Severni steni na Triglav in na Kredarici osebno preveril, Če nove Telekomove javne telefonske govorilnice na čipe oljna Žetone delajo f3y/Wžl Predsednik jc imel tudi govor. 1t9Ltn\ In kranjskogorski }u-pan Jote Kotnik, pa predsednik Planinske zveze Andrej Brvar ter direktor kranjskega Telekoma Marjan Vovk tudi. IfttfJHSI Sploh ima Kredarica od ponedeljka naprej več telefonskih govorilnic kot celo povprečno gorenjsko večje naselje skupaj. (9itK\ In Če ste v zadre gi, katero telefonsko številko ima odslej Dom na Kredarici, se spomnite na Gorenjski glas 1itltj£\ Zato, ker ima podjetje Gorenjski glas telefon 223 • lil, Kredarica pa 223 - 181. IJtUfA Občani Bleda so menda nevoščljivi občanom nekdaj s kupne' ob -čine Radovljica. JSKOtKS Pa ne zato, ker so v soboto zvečer na Lin-hartovem trgu gostili tako predsednika drŽave kot tudi slovenskega metropolita, pač pa zato, ker so Radovl-jičani na otvoritvi Festivala '95 imeli me ga spektakel z ognjemetom. HBBB Na Blejski noči ga pa ni bilo. IStfHli Bo pa spet eden jutri: na Zbiljski noči. V Zbiljah pač niso tako natančni, če nekaj kil fosforja iz možnarjev popada v vodo, saj Sava do njih pride že dovolj umazana W&K\ Morda bo nekoč tudi na Zbiljah ekološka zavest tako močna kot na Bledu: za varovanje Čistega jezera je bila tudi ukini tev ognjemeta potrebna in učinkovita. QEGBEI Dober tur se lahko naredi tudi brez pokanja in barvastih ugaskov po zraku. fflfj&A Deset mega žurk bo od danes do prihodnje nedelje na Gorenjskem sejmu: vsak večer zabavni večer, z odličnimi ansambli in sploh. UBBEi 'n Wgfeg»g vstopnine, ejgaf f^ft^l In se dobro, da Gor-enjski sejem ne poteka v Škofji Loki: tam bi morali le natanko ob 22. uri z zabavnim ve čerom zaključiti [2s_&J Obolevalci Vlada Kreslina in Bellinške bande nas v uredništvo Gorenjskega glasa vztrajno sprašujejo, kdaj bodo omenjeni glasbeniki spet kaj nastopali po Gorenjskem. Potrjena novica iz prve roke: zadnji dan avgusta (31. 08.) natanko ob 21.00 uri v Zdraviliškem parku na Bledu, na "Podaljšku Okarina Etno festivala". Leo Ličof (Okarina Bled), ki je bil pred leti pobudnik istoimenskega etno festivala z domicilom na Bledu, sporoča, da so se Vlado + Beltinška banda vrnili z uspešne turneje po Franciji. FotoEJGA seveda Vlada ni šel slikat v Francijo, pač pa je slika z njegovega uspešnega gostovanja v Kranju v Gauloises Clubu, kjer za pestro dogajanje od četrtka do sobote vsak teden odlično skrbi Samir Sula. Enega plišastega zmajčka Lindrvurma, štiri stoletja star simbol Celovca, in enega Nejca ima direktor Gorenjskega glasa v naročju zaradi zelo utemeljenega razloga: Nejc Gašperlin z Milj pri Visokem je natanko stokrat mlajši od celovškega zmaja in je bil najmlajši udeleženec avgustovskega Glasovega izleta na avstrijsko Koroško minulo soboto. Dva zmaja in Nejca je Lea Je ras slikala v Minimundusu, Nejca pa je obdarilo Mesto Celovec. Največji letošnji dogodek v edini gorenjski mestni občini je bil, poleg rahlo skrajšane Kranjske noči, minuli četrtek: otvoritev vodnjaka na kranjskem Glavnem trgu. Ker je pri vodnjakih poudarek na vodi, se je dan pred slovesnostjo kranjski lupan lastnoročno šel prepričat, ali izvajalcem del pri postavitvi vodnjaka morda ne nagaja - voda. Po zaključku županovega nadzorstvenega obiska na gradbišču je bilo mojstrom, menda tako vroče, da jim je voda iz 15-kubičnega vodnjaka prišla zelo prav. GORENJSKA IN SVET Obratovalni čas v gostinstvu V Nemčiji se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Sodišče v Augsburgu je razsodilo, da morajo gostinci letne vrtove ob pivnicah zapirati Že bo 23. uri (ob enajstih zvečer). Vodja ene od nemških parlamentarnih strank, Krščansko demokratske unije, je že napovedal: "Uporabili bomo vsa politična sredstva v boju ZA gostinske vrtove. Pri vprašanju pitja piva v prijetni senci dreves na vrtovih ne more biti kompromisa!" Seveda omenjeni nemški politik ne ve, kako je z obratovalnim časom gostinskih lokalov na Gorenjskem. Za gostinske lokale je predpisano zapiranje ob 22. uri, le s posebnim dovoljenjem pristojnega organa upravne enote, po predhodnem soglasju občine, je možno obratovalni čas podaljšati. O tem, kako priti do takšnega dovoljenja npr. v občini Škofja Loka, niti EJGA nima pojma. Vemo le to, da v loški občini ne priznajo izjem: tudi zo prireditve POD HOMAHOVO LIPO velja hora legalis ob 22.00. Nocoj (v petek, 11. avgusta, zvečer) pod Homanovo lipo igra bivši minister Miha Jazbinšek. Upamo, da pozna na uro in ne bo podaljšal "na črno". KRATKE GORENJSKE brati, berem 4C/ GORF.NJGA MESECA JULIJA 1995 upoštevali tudi vse 1/ BRANKA PAPLER, doma z Dobravice pri Podnartu, poklicna voznica, je od julija zaposlena v podjetju Integral Jesenice, kjer vozi avtobus na mcdkia javnih rednih linijah in "...ne ruka in ne čuka...", kot so poved.Mi njeni potniki; Branki je med redkimi (ioiciijkami, ki so se odloČile za naporen pok vsak dan vrtijo volane tovoro. jakov in avtobusov po bolj ■ manj zdrapanih cestah; 2/ ANTON ARVAJ, Kran]**J (z Britofa pri Kranju), uspešen podjetnik in začet'1 družinske firme Mešanja ArvfK mesnine z blagovno ZIl3?k0 Arvaj so doslej dobile že veIj uglednih priznanj (med osi'>" . znak SO), julija pa IO V^** konkurenci zasedle . tretje mesto v sklopu occtt> ■ vanja mesnin na Nagrajenci v prvem avgustovskem glasovalnem krogu za Gorenjko/Gorenjca meseca julija V5: Mojca PINTA R, Riklijeva 12, Bled; Tone SMOI.FJ. Triglavska 24. Mojstrana; Jože DRAKSLER, Britor 176, Kranj; Bogomira MARKU J, Podbrezje 240, Duplje in Matevž ČEBULI, Olševek 10R, Preddvor - vseh 5 prejme nagrado v vrednosti 1.000 SIT. Glasove poletne majice pa so skupaj 2 današnjim Gorenjskim glasom že v poštnih nabiralnikih naslednje peterice: Mitju BOG Al.VI. Podluhnik 155, Škofi« Loka; Lojze PRASnI-KAR, Subljeva 1, Domžale; Mateja JANŠA, Stagne 7, hI. d; Lojze ZAKRAJSLK, Gohovee M, Podnart in Stane SRČIC, Titova 75, Jesenice . Upamo, du bodo velikosti nagradnih majic pravšnje, kajti v teh vročih avgustovskih dneh Vam bodo prišle ie kako prav. radgon*WJ sejmu; Mešanji Arvaj, ki na 1 h enjevanju v G01 nji " ^ goni v konkurenci .V »loven« proizvajalcev odrezala nilJ,'*J.jji od sodelujočih Itirih gorenj** mesno predelovalnih p°4r£ bodo medalje in priznanja ;S„ifl« vilumsko kakovostne nic: podelili konec tega meseca Radgonskem kmetijskem /-/' (iORENJKO oz. GOKl;jfy ANTON ARVAJ dopisnice ki bodo pi 1 ;|>< le na Bal naslov. Predloga /.1 < K )R I NIKO oziroma ( i< »RI NJCA MESECA .11'l IIA sta BRANKA PAPLER lični šoferski kruh, obenem j>a je (vsa) ttenutno) edina dama med stotinami svojih gorenjskih kolegov močnejšega spola", ki CA MESECA JULIJA lahko "v živo" glasujete -. v danes, v petek, II avip7M k ontahtnih oddajah R* (. Kranj, Radia Triglav J na nai naslov UREDNISj'Z < ;< m NJSKEGA OLASA,^ 000 Kroni Med glasoval* > * teden izžrebamo nagrade v vrednosti p" /( tolarjev m peterico :n eksk no (tlaSOy o rna/n 0 KOMENTAR Nevihta Jože Novak:, zunanji sodelavec Bliskovito hrvaško zavzetje Knina in celotne srbske Krajine je pravi bil pravi šok za nekatere slovenske politike. Milan Kučan, ki je v začetku leta Prek posrednikov pripravljal teren za navezavo diplomatskih odnosov Slovenije s Srbijo, je sedaj "pozabil" Čestitati predsedniku Hrvaške dr. Franju Tudjma-nu. Obrambni minister Jelko Kacin je ravno tako "poza-§*» čestitati svojemu kolegu Sušku. Častna izjema je bil rninister Šter, ki je čestital "fvaškemu kolegu ministru J&rnjaku. Tako se spet nabir-aJo nove in nepotrebne za-Ptere v slovensko-hrvaških °' Karlobag'Karlovac-jjvovitica V Krajini je res PHtelno kamnita pokra/t J?> rnedtem, ko sta Vzhodna ponija m Baranja žitnici. 0,/« dokler so bili Srbi gospodarji Krajine, toliko časa so Hrvaško trdno držali v šahu, saj je bila Dalmacija praktično kot kak otok odrezana od notranjosti Hrvaške. S padcem Krajine je Hrvaška dobila nazaj, kot zmagoslavno poudarjajo hrvaški mediji, ne le preko 10.000 kvadratnih kilometrov ozemlja, ampak se je z Nevihto in zavzetjem Knina bistveno spremenila geopolitična situacija in sicer v prid Hrvaške. Srbi imajo zasedenih le še pet odstotkov hrvaškega ozemlja. Na Hrvaškem sedaj ni več srbske manjšine, kar pomeni, da je Hrvaška sedaj praktično enonacional-na driava, prebivalci so v večini katoliške vere. Le malokateri Srb, ki sedaj beži se bo vrnil na svoje ognjišče. V Evropi je podoben proces oblikovanja enonacionalnih držav potekal stoletja, od tridesetletne vojne do konca druge svetovne vojne, ko so se Nemci iz Poljske in Češke morali preseliti v Nemčijo. Poleg tega sedaj Hrvaška lahko prek svojih "novih", avnojskih meja direktno podpira Hrvate v Bosni in čaka na delitev Bosne, če bo do nje prišlo. Obenem pa tudi čaka na trenutek, ko bo prišlo do notranjepolitičnega obračuna v Srbiji in na odcepitev Kosova, kajti očitno je, da se Miloševićevo obdobje počasi izteka. Kdor je na hrvaški televiziji spremljal posnetke iz osvobojenih krajev v Krajini je lahko opazil, da Srbi v Krajini pravzaprav sploh niso bili pripravljeni in organizirani za učinkovit odpor, kar pomeni, da so močno podcenjevali Hrvate. Zato so pred Nevihto arogantno zavrnili pogajanja v čenevi. Tudi Srbi in Črnogorci iz ZRJ se niso več pripravljeni boriti za "brate" onkraj Drine, zato je bil odziv na mobilizacijo tako pičel. Poleg tega je štiriletna vojna močno izčrpala samo Srbijo. Beograjski ekonomist Lju-bomir Madžar je že leta 1992 odkrito povedal, da Srbija ne bo mogla dolgo preživljati dva milijona Srbov v Krajini in v Bosni, ki nič ne delajo in se samo vojskujejo. Zato bi slovenska oblast iz Nevihte morala Čimprej potegniti prepotrebne nauke. Najprej bi morali upoštavati dejstvo, da je Hrvaška, kljub embargu, zgradila močno in dobro oboroženo vojsko, ki je oborožena z letali mig 21 in 29 in z velikim številom tankov, medtem ko minister Kacin v dobrem letu ni kupil niti kosa oborožitve, ampak le turistične helikopterje. S Hrvaško se bomo morali v prihodnje še pogajati, zato bi dr. Drnovšek moral upošte vati zlato pravilo realne politika, da se namreč, enakopravno lahko pogaja samo tisti, ki je približno tudi enako vojaško močan kot druga stran. Predvsem, M bi se morali upoštevati Napoleonov izrek, da vohun na pravem mestu lahko zamenja desettisoČ vojakov na fronti Vodu, najprej potrebujemo novega tri sposobnega obrambnega ministra. Tradicija poznane in priljubljene Zbiljske noči Priznanja, bogate nagrade in velik ognjemet Prireditev ob jezeru v Zbiljah se bo začela jutri (sobota), 12. avgusta, ob 20. uri s podelitvijo priznanj za najlepše urejeno domačijo, kmetijo in javni objekt. - Presenečenje za vsakogar z Gorenjskim glasom. Zbilje, IL avgusta • Tradicionalna Zbiljska noč, ki jo prizadevni turistični delavci v Zbiljah pripravljajo jutri (sobota), začela pa se bo ob jezeru v Zbiljah ob 20. uri s podelitvijo priznanj, bo letos predvsem potrditev živahne dejavnosti v društvu v zadn- Karel Verdnik: "Jeseni bomo predstavili tudi knjigo o Zbiljah avtorja Lada Ločniš-karja." jih letih. Med zanimivimi, privlačnimi posebnostmi že 41. (nekateri pa zatrjujejo, da bo to že 42. Zbiljska noč po vrsti) bodo vsekakor bogat srečelov, velik ognjemet in srečanja z Gorenjskim glasom. Za prijetno razpoloženje bo skrbel ansambel Strmina, da bo vse potekalo brezhibno, kar zadeva red in postrežbo, turistični delavci, s čolni in lam pij one ki na njih pa boste lahko zaveslali po jezeru. Izkupiček od letošnje Zbiljske noči bodo turistični delavci potem namenili za nadaljevanje urejanja oziroma tlakovanja obale Zbiljs-kega jezera. "Lani smo uredili nekako polovico obale, letos bomo s tlakovanjem in ureditvijo nadaljevali. Sicer pa bo jutrišnja Zbiljska noč le ena od letošnjih akcij v društvu. Prva in ne ravno majhna je bila spomladi očiščevalna akcija, ki smo jo organizirali skupaj z Zelenimi, ki so takrat nabavili tudi deset smetnjakov. V društvu Ognjemet in bogat srečelov Zbiljska noč se bo ob 20. uri začela s podelitvijo priznanj za najlepše urejeno domapčijo, kmetijo in javni objekt. Naprodaj bo okrog 2000 srečk za srečelov. Zadela bo vsaka srečka, vrednost vsake nagrade pa bo najmanj tolikšna, kot bo cena srečke. Ob 23. uri se bo na jezeru začel velik in bogat ognjemet, ki bo trajal več kot pet minut. Za ljubitelje veslanja pa bodo na voljo čolni z lampijončkL Poleg ansambla Strmina pa vas bo zabaval tudi Tone Fornezzi-Tof. TRGOVINA Z NAFTNIMI DERIVATI IN PLINSKIMI BOMBAMI REZELJ MARJAN BENCINSKI SERVIS MEDVODE GORENJSKA C. 1 Odprto delavnik: 6. - 20., sobota: 6. -13., nedelja in praznik zaprto. PENZION VERONIKA CIRIL & VERA FLANDER DRAGOČAJNA 61216 SMLEDNIK TEL:061/627-355 ODPRTO: od 12. do 01. ure; četrtek zaprto AVTO SPORT Zbilje 12. Medvode, tel 061/611-450 AVTO deli in dodatna oprema CASTROL. VALVOLINE.MTC. OMVV, PENASOL. FAPA, PENTOSIN.AGIP, DONIT, KENVVOOD, BLAUPUNKT SMRT KOLESA: MARIN, SCOTT, HOOGER BOOGER, ESPERIA, SCHVVIN, ROG oprema in rezervni deli: NOLAN, ADIDAS, NANCY LINE, KONFEKCIJA MONT Romantični večeri ob ZSUjs/fem jezeru Za pni in razpoloženje vem duo ^^Bfa ffj-T^aV^*^ ll< )NEY M( >( >N iara vek večer, rvttuu it o t )dli<_na hrana, izbranu vina. vrl z bazenom in igriiča za teni* Družinska nedeljska ko*ila ycmamo tudi rezervacije (061/627-011. Ne pozabite na Gorenjski glas Na prireditvenem prostoru bomo tudi Glasovci. Ne bomo daleč od napisa Gorenjski glas. Če nas boste poiskali in imeli s seboj zadnjo Številko Gorenjskega glasa, vas čaka nagrada. Za vsakogar z Gorenjskim glasomv v roki smo jo pripravili - torej za naročnike in nenaročnike. Še posebej privlačne bodo za tiste, ki se boste naročili na Gorenjski glas. goletna prizadevanja domačinov in turističnih delavcev, da bi spet dobili čisto jezero oziroma očiščeno jezersko dno. "Trenutno dva bagra črpata blato iz jezerskega dna in ga odlagata na rob, kjer bomo dobili precej rekreacijskega prostora za igrišča, bazene in pozimi za drsališča. V programu pa imamo tudi ureditev poti ob jezeru proti elektrarni in popestritev turistične ponudbe. Imamo čolnarno, 20 čolnov, spodbujamo urejanje kraja in se posebej gostinsko ponudbo s prenočitvami. Prenočitvene zmogljivosti bosta imela Gostišče ob jezeru in Restavracija Loč-niškar nasproti Gasilskega doma,"1 je razlagal podpredsednik društva Matjaž Šuš-teršič. Turistično društvo Zbilje pa je danes tudi eno redkih, ki je pred nedavnim na podlagi razpisa dobilo in na razstavi v Knjižnici Medvode tudi predstavilo predloge izvedb za celostno turistično podobo Zbilj. A. Zalar Matjaž Šušteršič "V Zbiljah naj zaživi turizem." pa smo potem nabavili tudi iončnice za vse člane oziroma domačije na območju društva v Zbiljah," je pred jutrišnjo prireditvijo povedal predsednik TD Zbilje Karel Verdnik, in hkrati poudaril, da skupaj s krajevno skupnostjo Zbilje in občino Medvode načrtujejo tudi ureditev dostopne ceste do bodočih rekreacijskih površin ob jezeru. Letos so se namreč v Zbiljah začela uresničevati tudi dol- TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM MARKET JENKO HELENA JENKO 61215 Medvode, Zbilje 38 Telefon: 061/614-705 ELEKTROMEHANIKA "ZORMAN" s.p. PFERD Izdelava drial elektrod, meprh stikal, večpolnih vičnih put, pnvitje etektm motorjev, popravita gospodinjskih aparatov, pnevmatskega in etektro ročnega orodja Izdelava OG - armature - ladijska svetilke TRGOVINA - SERVIS 61215 Medvode, Zbilje 41, tel.: 061/612-388 61216 Smlednik, Valburga 29 a, tel.: 061/627-743 fiVTonccn MEGLIC DRAGO Zbilje 55a 61215 MEDVODE tel.: 061/612-194 -servisiranje motornih vozil -avtooptika -vulkanizerstvo -avtovleka (non-stop) -elektrostatična zaščita J - wmr UGODNO! JIH CENAH! NAROČILA: skladišče Medvode tel.: 061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.: 064/716-242 GORENJSKI GLAS • 42. STRAN HALO, KAŽIPOTI & HALO - HALO GORENJSKI GLAS Q TEL.: 223 111 Q HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 223 111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTO ŠOLA B in B NAJ - NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 14. avgusta, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. VOZNIŠKI IZPIT Vožnja z vozili: VW Polo, Mazda 121, Suzuki, R 5 in motornim MED POČITNICAMI ko,esom Kawasaki. Avto šola B in B, tel.: 22-55-22 NAKUPOVALNI IZLET PALMANOVA, 16.8.; NOČNI GARDALAND - AOUALAND, 21.8.; GARDALAND MADŽARSKA-LENTI, 17.8.; TRST. 23.8. Rozman, tel.: 064/715-249 AVT ELECTRONIC SER VIS VIDEO, TV, AVDIO AVTO ŠOLA ING. H V MAR SERVISIRAMO: vse vrste video, TV, avdio in SAT aparatov. Pogodbeni servis za. Selečo, Toshiba, Goldstar, Fenner, Samsung, Loevve ... Ugodne cene novih aparatov! Škofja Loka, Sp. trg 2/a, teiifax: 064/620-205 NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA' Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 14. avgusta, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 GORENJSKA LETNA KOPALIŠČA VAS VABIJO, DA JIH OBIŠČETE Trgovina "MOJ DOM" Trtic, Trg svobode IS FOTOKOPIRANJE NA JESENICAH Titova 4 Jesenice: vsak dan od 10. do 18.30. Vstopnina med delavnikom 200 SIT, nedelja 350 SIT. Kranj: od pon. do petka od 10. do 17.30; ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 20. ure. celodnevna vstopnina: odrasli 350 SIT, od 13. ure le 250 SIT, otroci do 10 let 250 SIT, od 13. ure le 150 SIT. Radovljica: med tednom od 10. do 18 ure, sob., ned., prazniki do 19. ure. Odbojka rta mivki od 9. do 21. ure (600 SIT/uro); fitness popoldan od 14. do 17. in od 18. do 21. ure, razen ob nedeljah; 31.7.; tečaj plavanja. Tržič: vsak dan od 9. do 18.30, petek od 9. do 18. ure, vsak petek še nočno kopanje od 20. do 23. ure (200 SIT). Kropa: vsak dan od 9. do 18. ure. Vstopnina: otroci do 7 let 80 SIT, od 7 do 15 let + dijaki 150 SIT, odrasli 250 SIT. Vse artikle iz kataloga "MOJ DOM" si lahko odslej ogledate in kupite v naši trgovini. VABLJENI! Del. čas: pon. - pet., 8. -12., 14. -19.; sobota 8. -12. ure Hitro, kvalitetno storitevfotokopiranja (kopija, kot original) boste z dodatno ponudbo pisarniškega materiala dobili non-stop od 9. do 19. ure na Titovi 4 na Jesenicah, pri podjetjih Design in RM Video, vljudno vabljeni! EKSPRES PRALNICA PERILA - GABOR PEREMO: hotelsko, pekarsko, gostinsko, osebno perilo. Notranje čiščenje avtomobilov pri Avtoprainici Boltez. Tel.: 064/310-678 DRINO VEC TEL. 064/731-050 22. avgust - Trst, nakupovalni izlet; 24. avgust - Madžarska; 26. avgust - Gardaland. POČITNICE V ŠPANIJI Trgovina "CVETKA" Kranj, C. St. Žagarja 16 Tel: 064/225-162 NAKUPOVALNI IZLET Gradbeništvo DEŽMAN, d o. o. Naklo, Strahinj 15 Tel: 064/47-301 PINGO, do.o., Kranj PRODAJA GOSTINSKE OPREME Opreinikova 74 Tel: 064/216-141 18.8., 4.9 , 18.9., 3.10., 13.10 - 8 dni, polni penzion, cena do 399 DEM. Obročno odplačevanje! JA-MI TOURS, Kidričeva 6, Kranj, tel.: 213-160 Od 1. avgusta dalje nudimo 20 % SEZONSKI POPUST za vso poletno konfekcijo za otroke in odrasle Vabljeni! Dei. čas: pon. - pet.: 9. -12., 15. -19.; sobota: 9. - 12. ure 19. 8., 2. 9. = Madžarska - Lenti. Tel.: 242-356, Konrad IZVAJAMO: polaganje tlakovcev, robnikov, opornih zidov; ureditev vrta in parkirišč (tudi hortikulturno); gradimo stanovanjsko in gospodarsko gradnjo, adaptacije; izdelujemo fasade z lastnimi odri, katere tudi posojamo; dobavimo ves gradb. mat. po konkurenčnih cenah. LEDOMATICEMTIC N20LW 44*5fXr 105.000 SIT HLADILNA OMARA S STEKL. VRATI 44fr5«r 106.000 SIT AVTOMATSKI APARAT ZA KAVO -48Ž 300" 88.000 SIT TRGOVINSKI MLIN ZA KAVO -?0-9oTr 66.00 SIT SALAMOREZNICA 300 mm -60-500" 63.000 SIT Akcijske cene samo na Gorenjskem sejmu od 11. do 20. 8. 95 GLASOV KAŽIPOT OB NAKUPU NOVEGA AVTOMOBILA RENAULT POLET Z LETALOM V salonu Avtomurke v Lescah vas v času od 1. - 20. avgusta čaka prijetno in zanimivo presenečenje. DELOVNI ČAS: od 8. do 18 ure, sobota od 8 do 12. ure Informacije: AVTOMURKA LESCE, tel.: 064/718-100, 718-102 NEMŠČINA ŠVICARSKA ŠOLA 5-dnevni tečaji za otroke (6 otrok), 60 DEM. Poudarek na konverzaciji Termini: 14.8 , 21.8 , 28 8 Tel.: 312-520, Kranj JEZIKOVNA ŠOLA PROGRESS, do.o. KRANJ VPISUJE v tečaje splošne m poslovne angleščine na vseh stopnjah Posebna ponudba: 30 urna angleška konverzacija za mladino, od 25. 8. do 1 9 Cena 200 DEM Tel.: 310-644 POČITNIŠKI URNIK GORENJSKIH KNJIŽNIC NOČNI GARDALAND ♦ CANEVA (AQUALAND) NA BLEDU REKREACIJSKO DRSA NJE KOALA Kranj Vodopivčeva 7 MEGGITOURS ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg 7 V času počitnic /julij - avgust/ Gorenjske knjižnice poslujejo: RADOVLJICA torek, sreda, petek, 8.-14 , pon. 8.-19; čet. 10.-14.; sobota 8-12 ure Knjižnica B. Kumerdeja Bled: od pon do čet 8 14 ; sreda ves dan, petek 14-19 ure KRANJ: pon , sreda, čet, petek 9 -15 , torek 9.-17., sobota zaprto JESENICE: vsak dan 8 14, sreda 8 19, sobota 8.-12 ure TRŽIČ: vsak dan 9-15, torek in sreda do 17 ure ŠKOFJA LOKA: vsak dan 8 -14 30, čet 12.-19 , mlad odd. 8.-14 ; Trata: sreda 14 19 , Železniki: torek 15 -19 ; Žkt: ponedeljek 14- 19.; Gorenja vas: četrtek 14.-18 ure KAMNIK: pon , torek 13 -19 , sreda, čet, petek 9-15. ure MEDVODE: pon., sreda, petek 13.30-19, torek, pčet. 8 13 30 Vsako soboto: 19 8 , 26 8 , ... Organiziramo prevoze za zaključene družbe (30 ljudi) Majk, d.o.o., tel.: 213-255, od 9.-12., 15.-19. Rekreacijsko drsanje bo vsako soboto in nedeljo, od 20 do 21.30 Cene: odrasli - 500 SIT, otroci do 10 let - 200 SIT Izposoja drsalk 300 SIT; brušenje drsalk 200 SIT Velika RAZPRODAJA sezonske obutve po izredno ugodnih cenah Velika izbira telovadnih in športnih copat za šolo po ugodnih cenah VABLJENI! ORGANIZIRAMO vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko -Lenti (2 000 SIT); 19 8. nočni Gardaland in Aaualand (65 DEM) Knžarjenje, letni oddihi na hrvaškem Primorju, slovenskem Primorju, Španija. Sicilija, Turčija, Grčija in vse ostale destinacije Skupinski izleti doma in v tujmi Smo poceni, pridite in se prepričajte! Kranj, tet.: 223-488, fax: 223-870; Šk. Loka, tel.: 624-155, fax: 624-169 3 Izleti Na Triglav Žirovnica - Pohodno-planins-ka sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na planinski pohod na Triglav. Pohod bo dvodnevni, v torek, 5.. in v sredo, 6. septembra, če bo vreme slabo, bo pohod 12. in 13. septembra. Prijave sprejema Mici Legat, tel.: 801-560. Potepanje okrog Kriških podov Kranj - Planinska sekcija ISKRA, ki deluje pri PD Kranj, organizira sredi avgusta dvodnevno "potepanje" okrog Križ- kih podov. Zbor bo 19. avgusta do 5. ure zjutraj pred hotelom Creina v Kranju, od koder se boste z osebnimi avtomobili odpeljali do Aljaževega doma v Vratih. Prijave in vplačila sprejemata: ga. Volga Pajk v tajništvu Iskra ERO, tel.: 221-321 mt. 2822 in a. Matija Grandovec v ISKRATEL, tel.: (27) 30 93 do vključno četrtka. 17. avgusta. Z upokojenci Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na Kanin, ki bo v četrtek, 24. avgusta, z odhodom ob 5.30 izpred kina Center; istega dne pa vabijo na zanimiv pohod v Nomenj Koprivnik-Jereka Odhod bo ob 8. uri izpred kina Center. Vabijo pa tudi na zanimiv kolesarski izlet ob Savi. ki bo v torek, 15. avgusta, z odhodom ob 8. uri izpred zgradbe društva Kopalni izlet Kranj - DU Kranj organizira kopalni izlet v Izolo, ki bo v četrtek, 24. avgusta, za od hodm ob 6. uri izpred kina Center kjer bodo prikazali diapozitive Bohinja, za zabavo bodo skrbele Predice iz Srednje vasi ter ansambel Encian, prosto plezanje pa bodo prikazali bohinjski plezalci. Veseli večer Srednja vas - športno društvo Srednja vas bo danes, v petek z začetkom ob 19. uri, priredila Veseli večer pod lipo v Srednji vasi. Nastopili bodo Folklorna skupina KUD Triglav iz Srednje vasi, Ansambel Blegoš m pevski zbor Bohinj. Večer poid vaško lipo pa bo v torek organiziralo tudi Kulturno-umetniško društvo Triglav srednja vas. Na prireditvi, ki se bo začela ob 20 url, bodo nastopile folklorne skupine KUD Triglav, pevci, predice ter narodnozabavni ansambel. Poskrbljeno bo za bohinjsko domačo kuhinjo. »»» Kresna noč Bohinj - Turistično društvo Bohinj prireja jutri, v soboto, z začetkom ob 18. uri Kresno noč Pod skalco. Nastopili bodo: Godba Gorje, mažor-etke z Jesenic, bohinjska folklorna skupina in ansambel Štirje kovači. Ob 21. uri se bo začelo prižiganje kresov, bakel in lučk na jezeru, ob 21.30 uri 5a bo ognjemet. Proslava in veselica V nedeljo se bo ob 15. uri s parado in proslavo začela proslava in veselica ob 70-letnici PGD Savica - Polje na Kamn- Sh. Igral bo ansambel As. Gasilska veselica češnjica - V nedeljo bo gasilsko društvo Cešnnca pred svojim gasilskim domom edilo gasilsko veselico, ki se£ začela ob 17. uri. Za zabav* bo skrbei ansambel Melos. Vaški dan Rateče - V nedeljo TD Ratej Planica prireja tradicionflj" vaški dan. Program se j3', začel ob 14.30 in nadaljeval' veselico na vaškem trgu. '(r bo kvintet Sava in ansam^ Mozaik. „ »»»»»»»MM** Srečanje upokojencev Kranj - DU Kranj vabi "[ regijsko srečanje GorenjsjVj upokojencev v Kamniški Bi*J ci, ki bo v četrtek, 7. sept«^ bra, z začetkom ob 10. u. odhod avtobusa je ob 8-J izpred kina Center. _ Večer podoknic Hotavljo - Vabljeni jutri, soD° ta, 12. avgusta, ob 20. uri v Večer podoknic. Nastop' bodo pevski okteti in drams** skupina. Igral bo ansamD* Ptujskih 5. ^.-i Avtomotor show 13 Škofja Loka - Od 11. do V, avgusta bo v bivši voja^V, atraktivna prireditev kaska"3 jev z različnimi vozili. Prir bo ob 20. uri. Koncerti Fetvvork Radovljica - Jutri, 12. avg^ bo v okviru XIII. Festivfli Radovljica ob 20.30 U" ' radovljiški graščini nastopi' 3 sambel viol da gamba iz L° dona (Richard Campbell. Hodgson, Susanna Peli. vvii- ht>v> iam Hunt in Richard Boot Nadaljevanje na 43.str»n Prireditve 5EHGLAS Komedija Boh. Bistrica • V petek, 11. avgusta, bo gledališka skupina DPD Svoboda pri kulturnem društvu Boh. Bistrica pred kulturnim domom Jože Ažman uprizorila komedijo Vzorni soprog, Jeana Vanota. Uspešnico iz pretekle sezone bodo ponovili še v nedeljo. 13. avgusta, prav tako ob 21. uri, tokrat na zelenici za hotelom Jezero. Vrtna veselica Voglje - Gasilsko društvo Voglje prireja v nedeljo, 13. avgusta, ob 17. uri veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom in kegljanjem za odojka. Igral bo ansambel Gašperji Bohinjski večer Pod skalco Bohinj • Turistična zadruga Bohinj prireja danes, v petek. Bohinjski večer Pod skalco. NAJ NAJ GORENJSKA PIZZA Vsak četrtek ob 14. 30 na radiu Tržič in vsak torek v Gorenjskem glasu. PIZZERIA IN GOSTILNA ZELENI ŠUM Del. čas: vsak dan od 12. do 24. ure, ob torkih zaprto Ponujamo vam pestro tn bogato izbiro 13-ih vrst f"zZ fi kruine peči, med njimi speimlttcto Zeleni šum, !<'''[ %g konjskega mesa, morske /rdi, otroiki jedilnik in po naro Sprejemamo zaključne drutbt in ohceti (do HO //« ^CZ^ F0FUST za GUME MM ASE 109 TEL: 632 346; 634 230 DEL ČAS: od 7. do 20. ure MICHELIIM Prodam peč za peko pizz. 0 76-493 19488 Nerabljen MOLZNI STROJ Virovitica, prodam. 0 403-332 19495 Prodam MEŠALEC BETONA in varilni aparat Beravs. Tavčarjeva 2, Radovljica 19544 Prodam visokotlačni čistilec na paro za pranje kmetijskih strojev z možnostjo regulacije pritiska in nastavitvijo temperature. 0 67-654 19553 Zelo ugodno prodam novo ROST-FREI REPOREZNICO. 0 45-141 19562 Prodam malo rabljeno nakladalko, puhalnik SIP in molzni stroj Virovitica 0 48-600 19585 Prodam BARVNI TV ORION, stereo, star 3 leta 0 242-030 19599 PEČ FEROTERM, novo in gradbeno dvigalo, prodam. 0 46-074 i9604 GR. MATERIAL Prodam OPA2 debelina 12 in 16 mm, različnih dolžin in širin. 0 64- 207 19329 Prodam VHODNA VRATA, nova, za 35.000 SIT. 0 725-883 19330 Vhodna vrata LIP BLED, nova, prodam. 0 41-384 19332 Ugodno prodam 170 kom 5 valjni salonit plošče, nove. 0 061/612-891 19367 SKALE -lomljene za škarpo ali za v beton, dobite v Škofji Loki. 0 620- 3 1 4 19379 Za polovično ceno prodam 900 kom špičaka. 0 801-087 19420 Zelo ugodno prodam malo rabljeno cementno opeko. 0 731-486 19424 Silikatna opeka NF 500 kom, prodam 10% cenerje, in VETROLOV, flt 67-037 194*1 Izdelujemo smrekov opaž in ladijski pod, različnih dimenzij. 0 64-103 19510 POROLIT 12 in DIMNIK Schiedel 16 cm, prodam. 0 49-300 1»515 Poceni prodam več rabljenih trodel-nih oken z roletami. 0 801-10919676 Prodam eno leto in pol rabljene žlebove s kljukami, vse bakreno, dolžina 55 m, razvite širine 28 cm. Crnilec Janko. Strahinj 23, Naklo. 0 47-409 19596 Prodam rabljeno salonitko, dimenzije 60/40. 0 242-612. zvečer i9«?e Prodam POROLIT 8 debeline, po polovični ceni. 0 55-370 i»63« Prodam dve dvokrilni in trokrilni okni z roletami. Rabljeni. 0 215-14419648 IZOBRAŽEVANJE U.I.C. KEKEC - Dijaki, do popravnih izpitov ni več daleč. Intenzivne priprave na popravne izpite (avg. rok) iz SL. M A, FIZ, tuji jeziki (AN, FRANC, NEM) v Kranju. Pokličite. Sodobne metode, pedagoški pristop, zagotaljamo uspeh. 0 0609/ 632-874 ali tel/fax 710-099 16771 U.I.C. KEKEC - instrukcije šol. predmetov, počitniški paketi, priprave na izboljšanje ocen v šol. letu 95/96. OŠ, SŠ, stalna pomoč inštruktorjev in preverjanje znanja tudi med letom v Kranju. 0 0609/632-874 In 710-099 1877? Prodam knjige za 5 6 ugodno 0 325-398 razred, i»3or Prodam šolske knjige za 7. in 8. razred OŠ. 0 211-706 i83w Instruiram matematiko in fiziko za osnovno in srednjo šolo. 0 730-072 19647 Kupim knjige za 1. letnik ekonomske šole - poslovni tajnik. 0 47-084 19694 Kemijo instruiram za vse stopnje. 0 221-043 mu Knjige za 1. letnik lesarske šole -smer lesni tehnik, prodam. 0 66-345 19320 KNJIGE za 7. razred, prodam. 0 43-285 „383 Profesor fizike instruira fiziko in matematiko za srednje šole. 0 632-796 19425 Uspešne instruiram matematiko in fiziko. 0 241-278 19504 instruiram angleščino in nemščino za OŠ in SŠ - Radovljica Naslov v oglasnem oddelku. 19512 Oddam lokal v Radovljici. 277, od 15. do 19. ure. 713- 19162 KUPIM Kupim HYUNDA! LANTRA ali FIAT T1PO, letnik 1993. 0 53-359 19350 Kupim KNJIGE za 3. letnik ekonomske sr. šole. 0 422-489 19419 LESPROMETodkupuje les na panju, za takojšnje plačilo. 0 621-779, po 15. UH. 19509 Odkupujemo smrekovo hlodovino. 0 64-103 19511 Kupimo zazidljivo parcelo v okolici ' .ranja od 1000 - 1500 m2. 0 327- 349 19539 Zaradi bolezni nujno prodam prodajalno v obratovanju na dobri lokaciji na Planini, v sklopu treh kioskov. 0 324-334 ali 327-939 19337 V bližini Kranja prodamo gostinski iokal in oddamo živilsko trgovino. KOŠNIK S.R, 0 332-061 19403 Oddamo 200 m2 za skladišča, 100 m2 za poslovne prostore in 80 m2 za mirno obrt ali poslovne prostore. KOŠNIK S.R 332-061 19404 PRODAMO: prodamo trgovski objekt v Kranj, odkup inventarja ni obvezen, K3 KERN Kranj d.o.o 0 221-353 19675 PRODAMO: V škofji loki prodamo poslovni objekt z lastnim parkirnim prostorom, K3 KERN Kranj d.o.o. 0 221-353 19676 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.: 064/211-847 Kupim štiri betonske stebre za " ZELO UGODNO !!! prodamo PS!^ co hiše z lastnim vhodom P" ■ ^ MANDAT D.O.O., B 224-477^ PRODAMO starejšo hišo Crngrobu, starejšo hišo z ^fg1 Tržičem 477 MANDAT D.O.O.. PRODAMO: več zazdil|ivih P*2il Gorenjskem, Smlednik, Preba£ Žirovnica. MANDAT D.O.O, B ' 477___j£ PRODAMO: prodamo 2/3 h*Jt Bohinjski Bistrici /Nemški H» f primerno za vikend, K3 KERN » . d.o.o. B 221 353 ___S x. PRODAMO: V Naklem star* f kmečko hišo, dobro ohrani«'11' $ 4000 m2 zazidljivega zemljišča., f KERN Kranj d.o.o. B 221-353Jx PRODAMO: prodamo dvosta^ vanjsko hišo v Kranju, K3 * uf Kranj d.o.o. B 221-353______^ PRODAMO pritlični del J}'*!« Ratečah, gorn|i del hiše z vr^ i Zg. Bltnjah, K3 KERN Kranj d.o ^ 221-353 __^ PRODAMO: na Drulovki novo * .y hišo, K3 KERN Kranj d.o.o. B y 353 Js PRODAMO: v StražiSču Nfff prenavljanju in 600 m2 »V«/ Stražišču novo hišo na predelu, v Dupljah pri Kranju P' mo novejšo hišo - CENA K3 KERN Kranj d.o.o 19674 POZNANSTVA t Sem vdova stara 61 let. ž«"?/ preseliti na Bled ali Radovljico '■J spoznati vdovca brez obv?Z|fi mimeM In urejenega, do 65 Doštev pridejo samo z G " Šifra: RESNICA Sreča Ima svojo •» 090-750" 117 PRIREDITVE Glasbo za OHCETI in zabave nudi trio BONSAJ. 0 421-498 17287 RAZNO PRODAM LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22. g 061/611-078 Hladilno vitrino in 2 visoka pisuarja, prodam. Q 061/824-099 19344 Prodam 25 m2 vrtnih plošč in nov vgradni štedilnik gorenje, 2+2+pečica. 0 422-336 1936? Prodam 4 oblazinjene kuhinjske stole, barva hrasta. Cena 150 DEM komplet. Dimitrievski, Posavec 9, Podnart 19477 Prodam dobro ohranjeno sedežno garnituro Kofce z ležiščem. Cena po dogovoru. 0 50-741 19573 Poceni prdam dobro ohranjeno francosko POSTELJO. 0 632-442 19606 Del pohištva, razne dele in drobnarije ter predmetov iz zapuščine, ugodno prodam. 0 802-581 19510 Skoraj novo belo okroglo raztegljivo mizo, nujno prodam, 0 218-827 ŠIVALNI STROJI, LIKALNE PREŠE SINGER Prvič na Gorenjskem sejmu PRINT, d.o.o., Kranj KONTAKT TEHNIČNA TRGOVINA SIDRO Cesta na Loko 2, Tržič, tel.: 064/53-204, LOM 53, TRŽIČ Tel./fax: 064/55-077, 064/55-123 TELEVIZORJI: ELEKTRONIKE - GORENJE < z > o r- o o 51 VOYAGER M 43900 55 VOYAGER TM 53000 63 ARTLINE TM 79.900 70 GORENJE TS 97 800 47.423 59.597 85.374 106.746 ^ 53.625 O 67.390 ' ¥ 96.539 jt j" 120.707 > O oO MONTAŽA ANTEN - NASTAVITVE PROGRAMOV ELEKTRONIKA - GORENJE Strokovno obnovim stanne in umetnine, prodam kmečke skrinje. 0 45-372 19391 Poceni prodam železno ogrodje 14 stopnic, širina 1,1 m. 0 242-368 Prodam EURO palete ter suha mešana drva, 0 242-788 19415 .Wodam ŠIVALNI STROJ SINGER !ndustri|ski, Bagat VIŠNJO, motor JjO 150, video kamero, video rekorder PANASONIC novo, ali zamenjam *a OVVERLOCK gospodinjski in za 'elefajc Panasonic, ali Canon novi tip. • 326-640 19443 KOBILO, ZAPRAVUIVČEK in žensko KOLO na 18 prestav, prodam, valesovska 2, Šenčur mu ŠPORT RADIO 104.5 /lil A '05.9 --m.-- 107.3 I07.S Poceni prodam BRAKO PRIKOLICO 0 47-312_19303 Prodam CAMP PRIKOLICO dolžine 5 m., letnik 1988, rabljeno 2 sezoni, je kot nova. Cena 5.000 DEM. 0 712- 124 19351 Kupim rusko zložljivo kamp prikolico SKIF (lahko brez platna). Močnik 0 41-249 19492 RAFTING SAVA DOLINKA SAVA + PIKNIK Popust za večje skupine. Informacije in prijave ALTER SPORT CLUB. Telefon: 064/730-522 OGNJIŠČE m. 152 II 26 f«. 152-13-62 STORITVE OPEKO BH 4 in smerkove DESKE, j^OHE, prodam. 0 714-583 19523 Ugodno prodam Poni kolo, 70 m Sumirano cev za zalivanje. 0 802 g«____MM Kuhinjsko opremo, hladilnik In Pomivalni stroj, nov avtoradio z kočniki, gumu 154/13 in 165/13, frodam 0 81-275 19557 STAN. OPREMA , prodarn DNLVNO SOBO, omara, **vč. BOJLER 50 I, ležeči, kombiji « /15-382_19321 J^odam TFtoSLD. « 325 730 19322 Ohrani«,, POGRAD Z JOGI JI M PQX100, cena 200 DEM, prodam. *J^> 558_19392 .^odam KAVČ IN 2 FOTELJA za ^000 SIT. 0 310-803_19415 »podani KUHINJSKO MIZO, dim. k0x8o, rabljeno, cena 3000 SIT. ^»rlevskl, Posavec 9, Podnart KAVČ prodam /a 10000 SIL S /8 ^^zvečer 19442 ,Prodam kombiniran štedilnik, pomi ,*lno korito, element s predali, SjNnjaki >«nk. 0 422-410 19445 ^fodam KOTNO SEDEŽNO GARNI ^RO za 300 DEM. 0 224 35819453 vf/^dam kotno SEDEŽNO GARNI J*RO in 50 I bojler, cena po "Ogovoru B 328 283 IMM Hitro in strokovno popravimo vaš PRALNI, POMIVALNI stroj, ŠTEDILNIK. 0 331-450 14354 IZVAJAMO novogradnje, adaptacije, obnavljamo dimnike in tlakujemo dvorišča. 0061/614-221. od 18. do 20. ure, vsak dan 18109 SERVIS TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev in bele tehnike Gorenje. Smledniška 80, Kranj. 0 329-886 ali 331-301 15504 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. 0 621-443, po 20. uri. 15575 SERVIS GOSPODINJSKIH APAF1A TOV - če zamrzovalna skrln|a pušča vodo, pokličite 0 332-053 1M90 Dobava in montaža vseh vrst stropnih oblog in predelnih sten. Armstrong, Knauff... 0 331-519 19240 Prevzamem vsa zidarska dela. Delam hitro in poceni. 0 224-730, Živanovič 19274 Satelitski vrtljivi sistemi (60 nekodiranih programov), cena z montažo, garancija. 530 DEM. 061/841-140 Klimatske naprava za stanovanja, lokale in delavnice... 0 061/841-140 POIŠČITE NAS PREDEN TATOVI NAJDEJO VAS. Tanus _/L... VARNOSTNI SISTEMI Gregorčičeva H, 64000 Kranj ttl. 064 / 22 11 02 ČE SI ŽELIŠ POGOVORA IN SPROSTITVE, f POKLIČI 090 31-041 NAJ TE ZAJAME VROČA STRAST OGNJA, Kl GORI V MENI! 090 31-03 Š,cE Sprejmem vsa zidarska dela in fasaderska, po ugodni ceni. 0 326-190 ali 0609/623-869 ' U366 SERVIS ELEK. ORODJA Black -Decker; Iskra Kodrič. Zg. Besnica 36. 0 403-153 19397 Vodovodne instalacije, hitro in kvalitetno, priključek samo 25 DEM. KOŠNIK S.R 332-061 19407 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0 331-199 19409 Teietekst Gorenje! Vgradna deko-derja na vašem domu. Cena ugodna. 0 331-199 19410 GOSPODINJE POZOR! Servis gospodinjskih aparatov za vso Gorenjsko na vašem domu. 0 57-695 19435 Popravila in preventivni pregledi plinskih štedilnikov - kontrola izgorevanja. 0 57-695 19436 Vedeževalka s 30 letno prakso prerokuje iz kart in kave, ter na podlagi slike. 0 221-147 19451 Nudim vseh vrst zunanjih in notranjih pleskarskih del. Slivnik, Kovorska 7, Tržič 19455 "TRIO DUO" IGRA NA OHCETIH, spremljam tudi poroko s frajtonarico do magistrata. 0 731-015 19507 Montaža oljnih gorilcev, avtomatika, servis, meritve, prodaja gorilcev. "ESA" KRANJ 327-319 19547 Kombi prevozi tovora in manjše selitve. 0 215-211 19555 Cisterno za kurilno olje vam izdelamo po meri ali naredimo na vašem domu. 0 85-292 19551 Delam slikopleskarstvo in fasade. 0 55-130 19581 POPRAVILO HLADILNE TEHNIKE, gospodinjskih aparatov, previtje elektromotorjev in rotorjev. Naklo, Pivka 20. 0 47-490 19563 SERVIS ELEKTRIČNEGA ORODJA Iskra, AEG, Bosch, B&D, Makita. Hilti. Pivka 20, Naklo. 0 47-490 POSLOVNA SREČANJA »UiMitrkt TEL.: 064150-232 STANOVANJA SOBO in KUHINJO oddam v Kranju. 0 225-743, med 16. in 19. uro. 19200 Prodam dvosobno stanovanje, CK, balkon, za Gimnazijo na Jesenicah. 0 84-765 19249 KUPUJEMO - PRODAJAMO -NAJEMAMO - ODDAJAMO ... Stanovanja, hiše, poslovne prostore, parcele, vikende. DOM NEPREMIČNINE, 211-106 19300 STANOVANJA PRODAMO: Kranj, šk. Loka, Begunje, več 1s, 2s in 3ss DOM NEPREMIČNINE 211-106 19301 Eno ali dvo sobno stanovanje najameta 2 ženski v Krnaju. 0 326-190, 0609/623-869 19364 Enosobno stanovanje na Kresu 19 v Železnikih, prodam. 0 061/371-794 od 7. do 15. ure, 53-547 vi u* SATELITSKE ANTENE AVTOMATSKI VRTIJIVT S1STBMI Možnost plačila 2 do 12 čekov tel.: 064/422-585.42M08 SAT TRADE d.o.o. Poitcnlk 10 Cerklje Najamem od garsonjere do dvosobnega stanovanja v Kranju. 0 328-180 19530 Nujno rabim skromno sobo. 0 41- 584 19566 Zamenjam enosobno stanovanje s sanitarij, 42 m2, za podobno ali manjše v Kranju, Kamniku ali okolici. Stanovanje je družbena last. 0 063/481-402 19569 Na Golniku oddam manjš^ stanovanje. 0 46-393 19572 Na Planini III. prodam pritlično stanovanje s samostojnim vhodom, vseljivo takoj. 0 326-845 ali 41-489 19594 študentu oddam sobo. 0 41 -843 19633 PRODAJAMO-KUPUJEMO-ODDA-JAMO-NAJEMAMO- vse vrste nepremičnin. MANDAT d.o.o., 0 224- 477 19651 STANOVANJA PRODAMO: starejše stanovanje v mestnem jedru Kranja 70 m2 ali 100 m2, K3 KERN Kranj d.o.o. 0 221-353 19665 STANOVANJA PRODAMO: V Kranju 2 sobno 65 m2 in 2.5 sobno 68 m2, 3 S 72 m2, 82 m2, 84 m2, K3 KERN Kranj d.o.o. 0 221-353 19666 STANOVANJA PRODAMO: V Škofji Loki 1 sobno 39 m2, 2 sobno 58 m2, K3 KERN Kranj d.o.o. 0 221-353 19667 STANOVANJA PRODAMO: Na Jesenicah 1 garsonjero 22 m2, 2 sobno 54 m2, brez CK, 88 m2 s CK, K3 KERN Kranj d.o.o. 0 221-353 19668 Prodamo 4ss na Planini, 2ss v Lescah in 2ss na Bledu. KOŠNIK S P 332 061 1940« Tri članska družina išče v najem stanovanje v Kraniu 0 331 239 19498 Najamem eno ali dvo sobno stano vanje za 6 mesecev, Kranj Planina, nudim predplačilo 0 326 286, po 20. uri 19513 VARSTVO V Kranju iščem varstvo za 14 mesečno deklico. 0 214-991 19501 i V Selški dolini iščem varstvo za 2. letnega Jošta, za nekaj ur dnevno. Prosim mamico ali študentko, da pokliče 0 620-821, Regina. Plačilo ugodno. 19628 VOZILA DELI Po delih ali v celoti R4 GTL, letnik 1983 ter druge dele Z 750, 101 in 126 P. 0 53-176 19418 Prodam prikolico za osebni avto, lesena, dim: 130x160. 0 327-323 19537 Prodam VLEČNO KLJUKO za YUGO 45, rabljena. 0 311-772 19570 I AUTO KRAINER l^tv CELOVEC, VSkemaiktetstr r»4-_ l<2$ TEL 0043463 38330 S-j)£> VOZILA "CITROEN" rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov za avtood-pad. 0 692-194 18936 SAMARA 1.5 S, letnik 1993, radio, zaščita, platišča, naprodaj za 8900 DEM. 0 312-200_19013 ŠKODO FAVORIT 135, letnik 1992, garažirana, cena po dogovoru, prodam Fajfar, Nemški rovt, Bohinjska Bistrica. 0 721-169 19022 YUGO 55 AX, 9800 DEM, letnik 1988. 0 58-174 19094 Prodam R 4 GTL, letnik 1986. 0 730-732, po 17. uri 19246 Prodam osebno vozilo TOYOTA, letnik 1987. 0 714-262, po 17. uri 11247 Prodam YUGO KORAL 45, letnik 1990, reg. 3/96. 0 241-162 19323 BX 14 E, letnik 1985, ohranjen, prodam ali zamenjam. 0 218 668 Prodam Z 101, letnik 1987, prevoženih 55000 km. Gorica 7/a, Radovi jiCa 19326 HROŠČA 1200 J, registriran 2/96, letnik 1975, cena 400 DEM. prodam 0 731 379, Zupančič 19331 Prodam AUDI 100 D, letnik 1985, možna menjava c. 9700 DEM 0 310 537 19339 Prodam VW HROŠČ, letnik 1975, z dodatno opremo 0 310-537 19340 Prodam OPEL KADETT karavan, letnik 1974, vozen 0 880 044 19342 Prodam R 4, 300 DEM in YUGO 45. letnik 1987, registriran do 20.5.96. 0 311 619 19348 Prodam GOLF JETTO, letnik 1986, reg celo leto, dobro ohranjen. 0 224 591 19348 Ugodno prodam R 4, letnik 1985, reg celo leto, cena po dogovoru 0 061/613-135 19354 BMW 320, letnik 1986, metalik črne barve, 4 V, dodatna oprema, prodam. 0 718 308 19360 FORD FIESTA GHIA 1 3, letnik 1992, prodam Leben, Sp. Duplje 56 19359 GOLF GL, letnik 19/9, reg do 1/96, ugodno prodam O 721 558 19371 R 4, letnik 1989, rea do 26 10 95, prodam Češnjlca 2, Podnart 19373 R 4 GTL, letnik 89/90, kupimo -pogoj: dobro ohranjen. 0 212-367 GOLF TD, letnik 1985, reg. do 4/96, rdeče barve, cena 8800 DEM, prodam. 0 326-094 19375 Z 101, letnik 1981, opravljen teh. pregled, ugodno prodam. 0 872- 604 19388 GOLF D. letnik 1985, bele barve, prevoženo 128.000 km, lepo ohranjen, cena 5500 DEM, prodam. 0 217-328 19389 AUDI 80, letnik 1975, odlično ohranjen, prodam. Hraška c. 4, Lesce. 19390 Z 101, letnik 1986, prodam. 506 311- 19393 MARUTI 800, letnik 1993. 13.700 km, prodam. 0 725-315 19398 AVTO -avdio -alarm -mobftel -SY$mS Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel..Fax: 064/41 016 AVTO AKUSTIKA AVTO ALARM mobitel poob »ič.ni i.rvif za prodajo In montažo Prodam F 850 BERLINA, generalno obnovljena v voznem stanju, z veliko rezervnih delov. 0 861-624, zvečer 19413_ Prodam 126 P 650 GL, reg. do 12/ 95, cena po dogovoru, prvi lastnik, lepo ohranjen. 0 224-307 19414 Prodam YUGO 45, letnik 1984, brez registracije, v voznem stanju. 0 422- 677 19423 Prodam YUGO KOFtAL 45, letnik 1990, lepo ohranjen. 0 225-491 Prodamo: FORD 1.8 CLX, lentik 1991, R 4 GTL, letnik 1988, Z POU, letnik 1987, ugodno. 0 331-214, 325-743_t—M FORD 18 D CLX. letnik 1991, lepo ohranjen, prodamo. Odkup - prodaja in prenos lastništva. MEPAX D.O.O. 0 331-214, 325-743_19430 Prodam YUGO SKALA 55. letnik 1989, registriran do 2/96, cena 3.400 DEM 0 736-556 19433 Prodam 126 P, letnik 1987, reg. do 4/ 96, rumen, 1700 DEM. 0 310-216 19440 Prodam YUGO 45, letnik 1991, 33.000 km, 1. lastnik, cena po dogovoru. 0 213-308 19448 Prodam karamborliranega YUGA 45. 0 242-610 19449 Z 101, letnik 1984, lepo ohranjena, ugodno prodam. 0 46-819 19450 Prodam Z 128 SKALA 55, letnik 1989, 57000 km, reg. 30.10.95. 0 56-764 19458 Z 850, fičo, reg. 4/96, ohranjen, 50.000 SIT. 0 56-564 19459 Prodam R 4, letnik 1988, cena 3100 DEM, dobro ohranjen, 80.000 km. 0 715-467 19468 Prodam R 18, letnik 1980, celega ali po delih, vozen, pravkar pretekla registracija. 0 84-735 19461 Prodam YUGO 55 KORAL, letnik 1991, reg. do 2/96. 0 721-447 19462 Prodam Z 101, letnik 1986 in BMW 315, letnik 1983. 0 714-465 19465 MAZDO 626 - 1,8 LX COUPE, letnik 1990, reg. celo leto, metalna barva. 0 325-543 19467 Poceni prodam karamboliran VVARTBURG, letnik 1981. 0 723-564, po 15. uri 19473 Prodam Z 750, letnik 1982, reg. do 20.12.95, za 500 DEM. 0 76-307 19474 Prodam YUGO 55, letnik 1989, ?|aražiran, prvi lastnik. 0 43-474 9475 Prodam FIAT 126, letnik 1990 ugodno. 0 061/823-646 19483 Prodam YUGO 45, letnik 1991, cene 4.500 DEM. 0 715-966, po 19. uri 19489 R 18, letnik 1979, reg. do konca leta. cena 1000 DEM, prodam. 0 325- 905 19497 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, letnik 1990, garažiran, prodam. 0 211-065 19605 Dobro ohranjeno Z 101, GTL 55. LETNIK 2/87, REG. DO 2/96, PRO DAM. 0 56-163. po 18. uri. 19520 PEUGEOT 205 GR, letnik 1986, prodam. 0 422-752 1952:- PASSATA LS. letnik 1978, ohranjen registriran celo leto. prodam. 0 715- 904 19525 Prodam YUGO 45, letnik 1983, celega ali po delih. 0 329-102, 332-350 19532 KADETT 1200 C, reg. 6/96. letnik 1974. ugodno prodam 0 242-426 MONTANA d.o.o. Celovška 135, Ljubljana tel.: 061/159-30-30 Mobitel: 0609/615-648 Delovni čas: od 9. do 18. ure FIAT. OPEL, SEAT, FIAT, OPEL, SEAT POSEBNA PONUDBA FIAT UNO 3 V FIRE. temna stekla, kat. 94 12.690 UNO 3 V FIRE, temna stekla, kat. 93 11.690 UNO 1.0 3V START, temna stekla, kat. 94 12.990 UNO 1.7 DIESEL 3V 92 10.990 TIPO 1.6 ABS, air bag, pomična streha 94 21.490 TEMPRA 1,4,, bogata dodatna opr., klima 92 16.990 CR0MA 2.0, max. oprema, el. pom. streha, ABS, klima 92 19.990 LANCIA DEDRA 1.9 TD, max. oprema, klima, ABS 92 21.990 LANCIA DEDRA 2.0, el. stekla, cent. zakl., servo 94 24.990 LANCIA THEMA 2.0 16v, max. oprema, klima, ABS 92 24.990 FI0RIN0 PANORAMA 1.7 DIESEL, 6 sedežev 92 13.190 TIPO 1.6 5V, ABS, AIR BAG, pom. streha 94 21.490 TIPO 1.4, 5V, katalizator 93 15.990 COUPE 2.0 16V TURBO plus kompletna max. oprema 94 43.990 POSEBNA PONUDBA OPEL OPEL CORSA 1.2 SVVING 95 17.990 BOGATA DODATNA OPREMA: dvojni air bag, centralno zaklepanje, el. steklo, 6. zvočnikov, ojačeva. OPEL OMEGA 3000/24v 91 29.990 maximalna dodatna oprema, vrhunska športna limuzina OPEL ASTRA 1.4 GLS, 5 V 93 19.990 klima, temna stekla, cent zaklepanje OPEL ASTRA 1.4 GL, 5 V, cent. zaklepanje 92 17.490 OPEL ASTRA 1.4 GL, 5 V 94 21.990 model 95, air bag, el stekla, centr zakl. POSEBNA PONUDBA SEAT SEAT TOLEDO 1.8 GLX BOGATA DODATNA OPREMA: servo volan, centralno zaklepanje, el stekla, volan in sedež nastavljiva po višini. KLIMA, alarm 94 23.990 POSEBNA PONUDBA AUDI AUDI 100 2.3 E, aut., el. pom. streha, ABS 92 26.900 VSA VOZILA Z BOGATO DODATNO OPREMO VOZILA V ZALOGI - PLAČAJ ODPELJI MOŽNOST PLAČILA S KREDITOM ALI KREDITNO KARTICO LB. CENE SO V DEM PLAČLJIVE V SIT PO TEČAJU LB, d.d. CENE DO REGISTRACIJE. Z 101 COMFORT, letnik 1979, prvi lastnik, odlično ohranjena, prodam. * 45 528 19&41 FIAT UNO 1.0 ie. FIRE, letnik 1993, prodam. B 881-190 19549 FIAT KOMBI DUCATO, 2,5 TDS FURGON, povišan, podaljšan, 12 m3, nov, še ne registriran, ugodno prodam. B 311 -750, od 9. do 15. ure 19650 Z 101, letnik 1982, reg. do 25.6 96, 111000 km, izpravna, avtoradio, prtljažnik, prikolica, prodam za 2000 DEM. 0 57-214 19551 R 4 GTL, prodam, letnik 1988 B 688 124_19564 Prodam GOLF JL, letnik 1980. B 46 083_19665 Prodam FIAT RITMO DIESEL, za 3 700 DEM. B 49-220_19571 Ugodno prodam UNO 45, letnik 1990, reg. do 4/96, cena 6.500 DEM B 736-749_19575 VW PASSAT GL, letnik 1991, 87.000 km, garažiran, kovinska barva, prodam. B 331-262, zvečer 19677 BMW 318 i, star 10 mesecev, brezhiben, kot nov, ugodno prodam. B 725-055 Prodam Jeep GRAND CHEROKEE Limited, nov, V8 z vso opremo. ■ 214-505 od 9. do 18. ure 19597 HYUNDA1 LANTRA, letnik 1992 m HYUNDAI PONY 1,5 GLS, letnik 1990, prodamo. AVTOSERVIS LUŠI-NA 632-286 195S8 CORSA OOI 7.3O0 DEM ASTRA OD 23.600 DEM DOBAVLJIVI TUDI VSI DRUGI MODELI VOZILA SO Z BOGATO SERIJSKO OPREMO, UGODNE CENE. POPUST^KRATKI DOBAVNI ROKI VRBA, d.o.o., STRUŽEV04, KRANJ, TEL: 064/211-090 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA PEUGEOT Prodaja po sistemu staro za novo. Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOMEHANIiCA Rajko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel: 064/43-142 YUGO KORAL 55, letnik 1990, cena 4 900 DEM, prodam. B 55-03619592 Prodam YUGO 45, letnik 1991 Visoko 121. B 43 087 19595 Prodam Z 101 CONFORT, letnik 1981, reg. do 3/96. B 212 666 i9aor Prodam BMW 316, letnik 1984, serija 2, ugodno prodam. Možna menjava B 211 -589 1950« YUGO 45, letnik 1989, reg do 8/96, prodam. B 214-020 19609 RENAULT EXPRESS 1,6 GTD, kombinirano vozilo, letnik 1991, 80 000 km. reg. 6/96, cena 15 500 DEM B 46-007 19912 Prodam VOLKSVVAGEN 1200, letnik 1970, r»g. do 3/96. cena 1300 DEM B 67 285 19613 Prodam NISSAN SUNNY, letnik 1985, Z 101, letnik 1987, SUZUKI MARUT1, letnik 1991 AVTO-INTEX 224 029_19915 Prodam Z 101, letnik 1984, reg do 28.1295, po ugodni ceni B 326 809 VAŠ PARKIRNI PROSTOR V KRANJU VAS DUM NA GLOBUSU m/^v*^ SENCA s HLADEN AVTO WWWu GOLF D, letnik 1991, prodam Cena 15.500 DEM. B 685-314 19922 Prodam FORD ESKORD GHIA kara van, l. 3/93. • 211-043 Prodam R 4 GTL, letnik 1990, /8000 km, za 5000 DEM, dobro ohranjen, Drvi lastnik. B 715 844 19524 Prodam YUGO 65, letnik 1989, registriren do 11/95. B 331 443 19925 Prodam GOLF JGL, letnik 1982, reg do 1/96, cena 3 900 DEM B 733 958_ 19632 Prodam HYUNDAI PONY, reg celo leto In YUGO 55, letnik 1990 Voglje. Na vasi 15 1M42 Prodam lepo ohranjen SUBARU JUSTY 1.2 4 WD, letnik 1990, 40 000 km, z avtoradijem B 216- 206 19643 Prodam GOLF D, letnik 12/1988. B 721-218_19637 Prodamo naslednja vozila: JEEP CHEROKI 4.0, letnik 1991, SUZUKI VITARA, platnena streha, letnik 1994, R 5, 5V, letnik 1991, GOLF D, letnik 1989. GOLF B, 5 V, 5P, letnik 1990, VW PASSAT limuzina, letnik 1989, R 5 FIVE, letnik 1994, SIMCA 1300 GLS, letnik 1978, možna menjava. B 325-981, 325-659, po 20. uriigssa R EXPRES 1,4, letnik 1993, reg. celo leto, prodam. B 310-778 19540 AVTO HIŠ A H YUNDAI SUBARU ROVER SERVIS, PRODAJA, STARO ZA NOVO KREDIT, LEASING Janez Kadivec Pipanova 46, Šenčur TEL: 064/41-573,41-426 YUGO 45 AX, letnik 1988, reg. do 15.4.96, prodam. B 311-879 19645 Prodam GOLF JGLD, reg. celo leto. leoo ohranjen, letnik 1985. S 327- 034 19646 Ugodno prodamo LADO SAMARO 1,3, letnik 1993; R 5 PLUS, letnik 1992; FORD FIESTA 1,8 XR 16 V, letnik 1993; R 25 GTS, letnik 1987; CITROEN ZX 1,4, letnik 1991; R 5 CAMPUS, letnik 1992; R 19 CHA-MADE, letnik 1992; R 5 CAMPUS 3V. letnik 1991, R TVVtNGO, letnik 1994; Za vsa vozila možen kredit. B 422- 522 19650 Prodam Z 750, letnik 1982. reg. do 6796 B 58 206 19668 Prodam YUGO 45 KORAL, letnik 12/ 1988. 60.000 km. B 715-991 19669 Prodam ALFA ROMEO 33. 1.3 SW karavan, letnik 1990, reg. do 3/96. brezhiben, z veliko dodatne opreme. B 723-341 19660 Ugodno prodam AUDI 80 18 S. letnik 12/1989, registriran do 8/96. B 323-291 19M1 FORD SCORPIO, letnik 1984, ugod no prodam. B 422-024 19663 R 9 GTL, Ietnik1984, rdeče barve, prodam B 224-652 19M? ZAPOSLITVE Zaposlim AVTOKLEPARJA. šifra: TAKOJ i«*« TRGOVSKEGA POTNIKA ali POTNICO za področje Gorenjske redno zaposlimo, šifra: MERILNI PROGRAM 19159 Iščemo izvajalca fasadni del B 43 496 ali 43-577 19339 FELIKS ŠKOFJA LOKA PRIPRAVA IN RAZVOZ JEDI razpisuje delovno mesto za ŠOFERJA - DOSTAVLJALCA JEDU Tel.: 631-718 Osterman, d.o.o., Brttof 120, Kranj, zaposli voznika z izpitom B-kategor ije, za razvoz hrane po Kranju In okolici Prednost imajo kandidati s svojim vozilom. Informacije osebno v HALO PIZZI, Britof 120, Kranj. OREHEK, d.o.o. Kidričeva 55 64220 škofja Loka PEKI! Nudimo vam delo v naii novi pekarni v Ljubljani ali v Kranju. ZA DOBRO DELO, DOBER ZASLUŽEK Tel.: 064/218-016 064/332-009 Zaposlim dekle v okrepčevalnici. B 43-070 19343 Vsem nezaposlenim nudimo honorarno delo - kasneie možnost redne zaposlitve. B 328-265, 323-501 Gostilna v Gor. vasi takoj zaposli natakarja za strežbo. B 681-424 KV KUHARJA-ICO takoj zaposlimo. Gostilna Ambrož, Lahov če 90. B 421-727 ali 421-734_isasi Redno zaposlimo kvalitetnega in urejenega KV NATAKARJA. B 47-575, doiopdan 19386 Iščemo upokojeno trgovko za pomoč! Pisne ponudbe; trafika Predilniška 1, Tržič 19396 Iščemo izvajalca za fasaderska in zidarska deia. B 332-062 19439 Honorarno zaposlimo dekle s prakso za strežbo gostov v kava baru. B 331-107 19444 Iščemo TRGOVKO ali TRGOVCA za prodajo konfekcije. B 47-050 19452 BRIVSKO FRIZERSKO PODJETJE KRANJ, Tomšičeva ul. 3 zaposli za poslovalnico Podlubnik v škofji Loki moškega in ženskega frizerja za nedoločen čas s poskusnim delom enega meseca. Pogoj: - frizer moške in ženske stroke -1 leto delovnih izkušenj Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi. Informacije po telefonu 221-155. Zaposlimo KUHARJA PIZZOPEKA (krušna peč) Pizzeria Fontana, Škofja Loka, tel. 632-307 OSNOVNA ŠOLA DAVORIN JENKO CERKLJE razpisuje prosto delovno mesto ČISTILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prošnje sprejemamo v roku 8 dni po objavi razpisa. Elitex 1 INTERNATIONAL C. v Gorice 36, Ljubljana tel.: 061/264-377, 264-367 Proizvodnja, trgovina, trženje, išče: DVE KVALIFICIRANI PRODAJALKI v trgovini s tekstilom na Jesenicah Iščemo resno žensko za pomoč pri čiščenju enkrat tedensko, šifra: ZDRAVNIŠKA DRUŽINA_19463 Elektoinštalater, ki popravlja in renovira stare elektroinstalacije, išče delo B 731-158 19457 Nudimo delo v lokalu, informacije v soboto od 6. do 14. ure. Struževo 3/ a, Kranj 19464 Zdravniška družina, doma pri Vodovodnem stolpu, išče pošteno gospodinjo z znanjem slovenskega jezika. B 213-034 19466 Zaposlimo več simpatičnih deklet za strežbo B 49-411 19490 Takoj redno in honorarno zaposlimo KV ŠIVILJE B 57-364_19493 Iščemo prijazno, izučeno TRGOVKO za živiljsko trgovino v škofji Loki B 623 090 ali 633-152_19499 Podjetje IRCA GRELCI zaposli večje število delavcev z osnovnošolsko izobrazbo za delo v proizvodnji. Prijave pošljite na naslov: IRCA GRELCI d.o.o.. Alpska 43. Lesce. 1950« ŽIVALI Teličko simentalko, težko cca 120 kg, ugodno prodam. Trg Davorina Jenka 5, Cerklje 19294 Prodam 30 kg prašiče in bikca 50 kg in 250 kg. Žabnica 37. 19306 Prodam PRAŠIČA težkega 80 kg, za nadaljno pitanje. Tupaliče 1, B 45- 457 19312 Mladega Zlatega prinašalca, brez rodovnika, kupim B 41-122 19324 Oddamo mešančka, starega 3 mesece B 241 659 19445 Prodam 8 mesecev brejo telico simentalko in 10 dni starega bikca simentalca. B 46-039 19349 KUNCE pasme Francoski ovnač, mladiče za rejo, prodam. B 45-532, zvečer 19355 Brejo telico, prodam. B 695-129, po 20. uri. 19372 BIKCA SIMENTALCA starega 14 dni, prodam. B 802-040 19377 7 dni staro črno belo TELIČKO in KROMPIR za krmo, prodam. B Kranjska c. 9, Šenčur. B 41-034 19380 Mladiče CAW-CAW brez rodovnika, ugodno prodam. B 41-383 19352 BRAK - JAZBEČARJA stara 2 meseca, z rodovnikom, cepljena, odličnih staršev, prodam. B 731-380 19384 Rjave JARKICE stare 4 mesece, prodam. Lanišek, Beieharjeva 49, Šenčur. B 41-875 19399 Samčka ŠKOTSKEGA OVČARJA Lessija, trobarvnega odličnega legla, prodam. B 725-411 19400 Prodam dve mladi zajklji z mladiči in še starejše. B 41-853 19401 Prodam TEUČKO simentalko 110 kg. B 800-074 mu Prodam 8 tednov starega črno belega BIKCA. Zg. Bitnje 281, B 312-407 19422 Poceni prodam 3 perzijske mucke, stare tednov S 421-437 19428 Kupim BIKCA, do 300 kg. B 733 484 19431 Prodam BIKCA FRIZIJCA in teličko simentalko, staro 2 meseca. B 681 - 253 19345 Prodam KOKOŠI NESNICE 150 SIT. Zadraga 18. Duplje. B 58-405 19447 Prodam BIKCA simentalca 115 kg. Zalog 62, Cerklje 19455 JARKICE pred nesnostjo in domačo KORUZO, prodam. H rase 5, Smlednik. B 061/627-029 19503 Mlado kravo s teletom ali starejšo štiri mesece brejo, prodam. Zg Upnica 1, Kamna Gorica itsos SAMOJEDE mladiče čistokrvne, cepljene, prodam. B 713-064 1951« TELIČKA SIMENTALCA težkega 120 kg, prodam. B 43-357 . 19624 Prodam 14 dni staro simentalko. Sv. Duh 45. Sk. Loke_i»a*7 Prodom si men tal sk o teličko, staro 3 mesece B 734-064_19531 Prodam TELETA starega 10 dni. Zg. Brnik 69, Cerklje 19535 Prodam KUNCE po izbiri in TEL IČKO simentalko. B 422 673 19539 NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, stare 8 tednov, prodamo B 631 092 Dobrim ljudem oddamo mlade MUCKE B 242-133 19548 LABRADOR JE, svetle barve, * rodovnikom, prodam dobrim go*' podanem B 310-503 i95g Prodam mlado kravo simentalko l ?9S5?'m teletom- Zaio9 17- Cerklje Prodam BIKCA in TELICO. siv«, težka 100 in 150 kg. B 065/79-702, po 20. uri 196* Prodam NESNICE 18 tednov start B 422-027 19a* ..... __________ — AIREDEALE TERIER. prijazno 5 mesečno samičko iz odličnega I*" gla, prodamo. Je enkraten družinsK' , pes, dober čuvaj in zelo primeren z* otroke. B 43 280_195* Menjam jalove krave za breje. ' 738-953_i** Prodam KRAVO po prvi telitvi. simentalka. B 891-149 195?' — Prodam BIKCA starega 3 mesec« B 78-376__\V* Prodam PERZIJSKO MUCKO, cen* 100 DEM. B 66-739_tfj Prodam TELIČKA ali bikca simenta1' ca, tažka 100 kg, lahko tudi breji kravo simentalko. Pogačnik, Sr. De brava 14, Kropa i***4 Menjam jalovo kravo za brejo mlad0 kravo. B 46-073 1** Prodam mlado dobro kravo frizijko * 9. mesecu. Strahinj 65, Naklo i»j* PUJSKE težke 30 kg, proda"1 Mihovec, Sp. Senica 2, Medvode 19687___« Prodam KOKERŠPANJELE z rodov nikom, cepljene. B 331-699 1*^ PRAŠIČE manjše in večje prodan1 Voglje, Letališka 7. B 49-085 Prodam KRAVO simentalko, brejo8 mesecev. Zg. Besnica 14. B 106__1** Prodam KOZO in 2 KOZUČA. B «7' 726_i*; Granaste m rjave jarkice, prodaj Stanonik, Log 9. B 685-546 J*; BIKCA simentalca. starega 3 ti* sece, prodam. B 66-958 1*5* Prodam 6 tednov staro telic*** simentalko. B 403-194 Prodam 8 mesecev brejo tew-simentalko B 57-525__j£ Prodam KRAVO simentalko s tom. Ljubno 25. Podnart 196«' PRAŠIČKE od 20 do 50 kg. prodal Domača krma S» 631-626 H** Prodam mladiče VELIKI ŠNAVCER* rodovnikom, odličnih staršev. P 310-731___^* Prodam KONJA, ki je vajen km«*** del. Šhbar, Dvorska vas 24, Begunj* 19684____^__' Breje TELICE po izbiri, menjaj jalovo goved Virmaše 42, Sk■ Loka. JC -•----ali TEUČKO SIMENTALKO DfOCtggT rienjam za bikca simentalca menjam Krakovska 6 49 462 Zaposlimo komercialista na območju širše Gorenjske. Tržimo medicinske pripomočke, delovne obleke, izdelke prve pomoči... Nudimo stimulativni OD. Pogoj: ustrezna srednješolska izobrazba, izkušnje pri trženju. Pismene vloge sprejemamo na naslov: Sanolabor - Hladnik, d.o.o« Stara cesta 17, Škofja Loka. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega ANTONA KRAMŽARJA iz Stražišča se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem W znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, za izrečen sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala Cvetu Severju m poslovilne besede in pevcem iz Stražišča za zapete PcSI^fl Posebna zahvala sodelavcem iz tovarne Audi, Janezu, Miru J Katschkeju za nesebično pomoč v težkih dneh Hvala vsem, ki *l ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Stra/iste, Ingolstadt, 2. avgusta 1995 Delo za pridne in poštene zaslužek neomeien B 891 086. popoldne 19629 Najnovejša zadeva v letu 1995. zato pohitite, da boste med njimi. B 061/ 824 073 19616 GOSTILNA KRIŠIOF. Predoslje 22, zaposli KV KUHARJA B 241 097 isti!_ Dobro plačano delo za prosti čas, pokličite po 12 uri B 633-267 '9623 Zaposlimo avtoprevoznlka s C - kat, za mednarodne prevoze B 223-414 1982; Iščemo KV PREDICE, priučene predice in NK delavke za redno zaposlitev z ali brez delovnih izku šenj B 733-231_19644 Zaposlimo KUHNIJSKO POMOČNI CO Informacije na B 45-038 19*4« ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega, nepozabnega moža, očeta, deda in tasta ŠTEFANA JAUHA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem znancem /.i izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Pose p /.»hvala gre dr. (irudnovi in tir Jenkovi tei osebju urološke klin' J UKC Ljubljana in bolnišnice (iolnik /a njihovo pomoč m skl,'„ času njegove bolezni, g Župniku za leno opravljen P°f j„j obred, pevcem i/ Kokrice in g Dam Spanič za prelep poslovi ^ gOVOf Iskrena hvala tudi vsem neimenovanim, ki sle ,,al11 „ najtežjih trenutkih stali ob strani, in vsem, ki ste ga v tako velikL številu pospremili na njegovi zadnji poti NJI t.O\ I: Zofka, Jam-/, Jaka, Luku in Ksenija Kokri« u, 4. avgusta 199$ V SLOVO Ljubemu dediju VLADIMIRJU TOPORISU HVALA TI ZA VSE! NINA, TADEJ, SAMO, LUKA ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje, tvoje je bilo življenje. V našem domu je praznina, v srcih neizmerna bolečina, ko na tvojem grobu lučka zagori, se v naših srcih solza zablesti! Tiho je odšel od nas naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric JANEZ GLOBOČNIK st. Kovaški mojster Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, sočustvovali z nami, nam ob težkih trenutkih stali ob strani in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Cerklje, 4. avgusta 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše žene, mame, babice, tašče, sestre in tete MARTINE PETERNELJ Ještinovčeve mame iz Javorij se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogreb, pevcem, kolektivu LTH Poljane, Avtomehaniki Škofja Loka in Centru slepih Škofja Loka. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI DOMAČI Javorje, 8. avgusta 1995 V SPOMIN Kako pozabimo naj gomilo, ko tvoje srce v njej trohni, ki tako nas je ljubilo vse do konca svojih dni. Te dni bi praznoval svoj god in rojstni dan, zdaj bomo svečko ti prižgali na tvoj prerani grob hladan. Čas neusmiljeno beži. Zdaj pet let že mineva, a ni noči ne dneva, da z nami v mislih nisi ti, dragi ati IVAN HVASTI - JOHAN Vsem, ki ste ga imeli radi in ga ohranili v lepem spominu, prisrčna hvala. V tihi žalosti žena Lojzka, sinovi Marjan, Ciril in Janko z družinama in hčerka Jelka s Petrom Kranj, Cerklje 14. avgusta 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE BOHINC rojene Studen se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku in pevcem. Spominjali se je bomo večno. Imeli smo jo radi. VSI NJENI Ovsiše, Kranj, 8. avgusta 1995 ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Ob boleči izgubi ljubega moža, sina, očeta, dedija, brata in strica VLADIMIRJA TOPORIŠA z Golnika se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Obrtnega podjetja Kranj, MI Kranj, Gorenjske lekarne Kranj, trgovinama Mare in Tine Commcrce iz Tržiča, za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče; gospodu Upniku, gospodu Jeriču, pevcem, trobentaču in praporščakoma za opravljen pogrebni obred, še enkrat hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkin. VSI, Kl SMO GA OMELI KADI Golnik, Lese, 31. julija 1995 ZAHVALA Ob očeta ) boleči izgubi našega dragega mo/.a, .'ta, deda, brata, strica m tasta STANISLAVA ZAVRLA ir /.g. Hitenj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki ste s°čustvovali / nami. podarili cvetje m sveče lei ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti Hvala podjetjem 1KOS, Petiol TOE Kranj in Svetu kranjskih sindikatov Iskiena Jivala /lasti dr Jožetu Bajtu za nesebično pomoč pri zdravljenju. ''vala tudi zdravnikom in osebju Univerzitetnega Kliničnega centra Ljubljana, Urološke cinike, Onkološkega inštituta in Bolnišnice na Golniku. Hvala gospodu župniku za lep Pogrebni obred, pevcem za ganljive žalostinke, pogrebniku Irancu Jeriču in vsem, ki jih na tem mestu nismo posebej imenovali. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI Zg. Bitnje, 7. avgusta 1995 V SPOMIN Kje so tisti lepi časi, ko srečna sva bila nekdaj, ko tebe sem imel, a zdaj te od nikoder ni. Ne mine ura, dan in noč, povsod je tvoj lik navzoč. 8. avgusta je minilo štiri žalostna leta, odkar si me za vedno zapustila draga žena MARJANCA LOGAR TVOJ MOŽ ANDREJ ZAHVALA Ob slovesu naše dobre žene, mame, babice, prababice in tete POLDKE DOLENC rojene JAMNIK se najlepše zahvaljujemo dr. Jerajevi, dr. Rupnikovi za zdravljenje, gospodu Grojzdcku za lepo opravljen pogrebni obred, stražiškim pevcem za petje, sosedom, prijateljem in znancem za cvetje in sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Tone, hčerka Tončka z družino in ostalo sorodstvo. Kranj, Ljubljana, Šk. Loka ZAHVALA V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš ... V 72. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta, tašča in svakinja ANA MARKIČ rojena Bukovnik, z Golniške c. 18 Iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkin pomagali in nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, ter mamo pospremili k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni Gastroenteronološkemu oddelku bolnišnice Jesenice, še posebej pa dr. Pclku in dr. Šolarju za zdravljenje in lajšanje bolečin v času bolezni. Enaka zahvala dr. Jerajevi. Prisrčna hvala sodelavcem Merkurja, župniku Milanu Grđenu, pevcem, pogrebniku g. Jeriču in izvajalcu Tišine. VSI NJENI, sin Marjan z Meto, hčerke Vika in Majda z družinami. Kokrica, Naklo, Dvorje, 2. avgusta 1995 NESREČE NESREČE Kriminalisti ovadili nekdanjega inšpektorja I. K. iz Trboj Služil z odsluženimi barvami in olji 52-letni I. K. osumljen šestih kaznivih dejanj goljufije. Preiskava še ni zaključena. Kranj, 11. avgusta - Kot je na ponedeljkovi tiskovni konferenci povedal načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj Boštjan Sladic, so kriminalisti istega dne poslali kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo v Kranju. 52-letni I. K. naj bi v imenu svojega podjetja oziroma zadruge z referencami, ki jih v resnici nima, ukvarjal z vnov-čevanjem posebnih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi. Zakon o ravnanju z odpadki in pravilnik o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi, točno določata, kdo, kdaj in na kakšen način se z odstranjevanjem nevarnih odpadkov lahko ukvarja. Za manipulacijo z odpadnimi snovmi mora biti podjetje registrirano in mora imeti veljavno soglasje republiškega sanitarnega inšpektorata. I K. vsega tega ni imel, so v obsežni preiskavi ugotovili kriminalisti. Kot nekdanji visoki dižavni uslužbenec - bil je republiški delovni inšpektor -je seveda dobro poznal predpise, znan je bil tudi kot Človek, ki se ukvarja z inšpekcijskimi posli. Imel je torej dobre reference. Z njimi je uspel zavesti več podjetij, v katerih so verjeli, da izpolnjuje vse pogoje, ki jih za ravnanje s Eosebnimi odpadki terjata za-on in pravilnik. Kriminalisti so tudi ugotovili, da po zakonu o zadrugah zadruga lahko posluje le, če ima najmanj tri člane. Zadnji ustanovitelj in član zadruge je iz nje izstopil že 1992. leta. Po tem datumu bi moral I. K. kot direktor v enem letu bodisi pridobiti nove člane ali pa zadrugo ukiniti. Storil ni ne prvega, ne drugega, pač pa pod okriljem zadruge posloval naprej sam. Tako je njegova zadruga konkurirala na razpisu podjetja Tuba Ljubljana. Zaradi cene in referenc, s katerimi je I. K. nastopal, je posel dobil. Novembra 1993 in februarja 1994 je iz Tube odpeljal 8000 kilogramov odpadnih barv in lakov. Za odvoz in uničenje mu je Tuba plačala 1.260.000 tolarjev. Okolju nevarne poliestrske smole, "uskladiščene" v vasi Bojana nad Kobaridom. Brfkone so kljub odločbi o obvezni odstranitvi še vedno tam... - Foto: UNZ Kranj Vendar je I. K. očitno posloven človek. Del odpadnih barv je, namesto na uničenje, za katerega ni bil usposobljen, odpeljal domov, za del barv pa je z lažnim prikazovanjem, da so barve še uporabne in obljubljanjem spremljajočih dokumentov ter strokovnih analiz spravil v zmoto dva kupca, ki sta barve od njega kupila. Tako je kupec iz Štanjela pri Kopru prevzel 5300 kilogramov barv in jih začel prodajati zasebnim avtoličar-jem na območju Krškega. Ko je ugotovil, da gre v resnici za odpadne barve iz Tube, je od I. K. zahteval, da jih vzame nazaj. Barve so bile shranjene v vasi Mali Kamen pri Krškem v napol odprtem kozolcu. Osumljencu jc zanje že plačal najmanj 30.000 tolarjev. Drug kupec je od I. K. prevzel 800 kilogramov barv in kasneje prav tako ugotovil, da gre za odpadek iz Tube. Na enak način kot v Tubi je I. K. z dobrimi referencami in poznanstvi spravil v zmoto tudi odgovorne ljudi v Adni Air-ways. Sprejeli so njegovo lažno pisno ponudbo za odvoz in uničenje odpadnih olj. V A A so mu 1993. leta dali uničiti 2000 kilogramov odpadnih olj. I. K. je olje odpeljal in izstavil račun za 600.000 tolarjev. V AA mu ga zaradi pretirane cene niso plačali, saj bi bil račun v drugih firmah, ki se z odpadki dejansko ukvarjajo, nižji. Naslednji primer goljufije lesko podjetje Kemoterm, ki se ukvarja z destilacijo odpadnih lakov iz begunjskega Ela- na. Rezultat destilacije je snov. ki se vrne v Elan, in poliestrske smole, ki so okolju nevaren odpadek. Z lažnim prikazovanjem svojih poslovnih zvez pri uničenju odpadkov v Romuniji je I. K. direktorja tega podjetja spravil v zmoto in iz firme odpeljal 7000 kilogramov nevarnih poliestrskih smol. Kemoterm mu je za to plačal 1,250.000 tolarjev. I. K. odpadkov ni uničil, temveč jih je uskladiščil v vasi Bojana nad Kobaridom. Kljub odločbi odpadkov od tem ni odstranil. I. K. je z goljufijo oškodoval Tubo, Adrio Ainvavs in Kemoterm za skupaj 2,8 milijona tolarjev. Od tega si je 2,5 milijona že pridobil kot protipravno premoženjsko korist. Kriminalisti preiskave še niso zaključili, včeraj so na tožilstvo poslali ovadbo za šest dokazanih kaznivih dejanj. Načelnik UKS Boštjan Sladic je povedal, da se v zvezi z lastništvom odpadkov pojavlja pravni problem. Lastnik odpadkov je tisti, ki jih povzroči, čeprav je odvoz, skladiščenje m uničenje odpadkov že plačal. Takšno je namreč tolmačenje ministrstva za okolje in prostor. Zato gre v primeru osumljenega I. K za kaznivo dejanje goljufije, ne pa tudi obremenjevanja okolja. • H. Jelovčan Neprevidno na domače dvorišče Martuljek - V ponedeljek, 7. avgusta, nekaj pred eno popoldne je 51-letni Janez R. iz Kranjske Gore pripeljal po magistralki od Rateč proti domu. Pred odcepom za domače dvorišče je začel zavijati levo in pri tem očitno spregledal mopedista Mateja M., starega sedemnajst let, z Belce. Matej se je umikal proti levi, vendar je kljub temu trčil v desna sprednja vrata avtomobila, z glavo pa v zunanji del strehe. Vrglo ga je prek strehe, obležal je 3,6 metra od mesta trčenja na cesti. Čeprav je imel varnostno čelado, se je hudo ranil. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico. Nejasne okoliščine nesreče Tenetiše - Okoliščine prometne nesreče, ki se je zgodila v torek ob 14.10 na cesti med Tenetišami in Mlako, niso povsem jasne, zato prometni policisti prosijo morebitne priče, naj se oglasijo, lahko tudi na številko 92. 41-letu«! Jeseničanka Sinja A. je z vis« peljala po regionalki od Teitf tiš proti Mlaki. Na ravnei* delu ceste je začela prehiteva' ti zadnje vozilo v koloni treh Takrat je nasproti pripelj* kolesar Greogr J., ki se i1 avtu umaknil na desno ban* ino. Ko je bila voznica % mimo njega, pa je začefl močno zavirati, avto je zdrsni prek ceste in po 40 metri« obstal ob robu struge potok* Sinjo A. in njeno sopotnic" 27-letno Petro M. iz Kranja, ^ iz vise rešili poklicni gasila hudo ranjeni so odpeljali 1 Klinični center. Sinjo A. nI bi domnevno izrinil s cest' eden od voznikov, ki naj bM kolone zapeljal levo pred nje* avto. Popravek V torkovi številki smo naglici pomotoma preimefl1 vali Tržičana Rudija Kavčtfj ki je umrl v prometni nesreč pred Torovim, v Rudija KriŽ* j a. Za napako se bralcem,* posebej svojcem Kavčič opravičujemo. ° »rtf Prekuhavanje vode ni več potrebno Tržič, IL avgusta - Pred tednom dni so ugotovili kalnost pitne vode iz zajetja Črni gozd v Podljubelju, zato so delavci Komunalnega podjetja Tržič začeli raziskovati okolico zajetja. Ugotovili so, da so pri trgovsko-gostmskem objektu TGT tržiški gradbeniki začeli zemeljska dela za izgradnjo novega objekta Ta dela so zato prekinili. Zavod za zdravstveno varstvo pa je predpisal način vzorčenja za analize kvalitete vode. Zaradi previdnosti so od 4. avgusta svetovali uporabnikom prekuhavanje vode. Le-to od včeraj, 10. avgusta 1995, ni več potrebno, je ocenil delavec omenjenega zavoda, ki še naprej odvzema vzorce vode. Do poročil zavoda in hidrogeologa bodo ustavljena vsa dela na novem podljubeljskem gradbišču. • S, Saje Iz gorenjske prometne statistike Julij ■ najslabši mesec i Kranj, 11. avgusta - Julij je v letošnji črni kroniki zapisa" kot najslabši mesec. V 57 prometnih nesrečah ie umrlo p** ljudi, 33 je bilo huje, 35 pa lažje ranjenih. Letos s* gorenjske ceste terjale že 25 življenj, lani v enakem času 20. Petindvajset hudih prometnih nesreč se je minuli mesec zgodilo zaradi nepravilne strani vožnje, petnajst zarad' neprilagojene hitrosti, osem zaradi izsiljevanja prednosti, pri osemnajstih je bil prisoten tudi alkohol. Enaindvajset nesreč je bilo na območju kranjske, štirinajst radovljiške, dvanajst jeseniške, devet škofjeloške in le ena na območju tržiške policijske postaje. Zanimivo je tudi videti, kateri dnevi v tednu so na gorenjskih cestah najbolj nevarni Julija je bila to sobota, k° se je zgodilo sedemnajst hudih nesreč, ob nedeljah jih jc * bilo deset, ob sredah devet, petkih osem. četrtkih sedem, najbolj varna sta torej ponedeljek in torek. Največ nesreč (15) je bilo julija med četrto in osmo popoldne, druge | najbolj kritične ure pa so med osmo in polnočjo (12); Devetnajst nesreč je bilo na regionalnih cestah, dvanajst lokalnih, enajst na magistralnih in kar Šest (letos najveC-' na avtomobilski cesti. Med hudo ranjenimi je bilo prejšnji mesec Ses mladoletnikov in trije otroci, med lažje ranjenimi Pa dva mladoletnika in štirje otroci. Kolesarji so bi I udeleženi kar v petnajstih nesrečah, od teh so jih trinaj* povzročili. Po štirikrat so bih povzročitelji tudi mopedi* in motoristi. * 11. J. KM Pošta svetuje - na pošiljke napišite točen naslov mi bomo poskrbeli za hitro in pravilno vročitev pošiljke naslovniku. garancija {••pare, «•«!*). a tota aH 100.000 pr«v«a*nlh hm d/yewoo PRI POOBLAŠČENIH PRODAJALCIH In njihovih zastopnikih : ATHEN8 062 ; 25 860 • avto poru* 0808 / 83 328 • aniona merkur pa volan 082 / 771 385 • moblx 0600 / 70 660 • AVTO HIT 068 / 26 077 • avto-dom 0606 / 70 160 • avtoklaparatve krmelj 066 / 44 373 • havraka 0608 / 62 644 • hord. 081 / 851 384 • AVTOTEHNIKA CELJE 063 / 38 811 • avtoaervla maurar 063 / 867 730 • KOMPAS HERTZ 061 / 16 82 007 •arml6 061 /653 746 • Iivlr061 /777 862 • /JmVšjfVJš^finL^ mobll irnpe« 081 / 722 878 • MEO A AVTO 061 / 264 087 • eurotrade 066 / 23 302 L-kSlLiL.^ if5oooe ta kupce v av0u PETKOV VEČERNI PROGRAM Z NATAŠO BEŠTER OD 20. DO 24. 00 URE