Štev 40. Cene edne številke dinar Poštnina v gotovčini plačana. 5. oktobra 1924. Leto XI. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena Novin na.celo leto je: doma 20., v Ameriko 80.Din Cena Marijinoga' Lista na celo leto je: doma 10 D.in., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M List vsaki mesec Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Preleni „Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje”. Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popiist. Cena malih oglasov je do dvajset reči 6 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“tri dinare. Ki naroči 1/4 l/2 ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVlN-. Soglasno sprejeti sklepi na javno zborüvanji SLS v Črensovcaj, dne 28. septembra. 1. Shod izrazi popuno zavüpanje g. dr. Antoni Korošci i Jugoslovanskomi klubi i ga oprosi, naj vodi naprej svojo borbo, da se naša lepa država kak prle uredi, Slovenija s Prekmurjom pa dobi svojo autonomijo. 2. Zahtevamo, da se vse pravice naših verskih šol po zakoni zasigurajo, ravnotak pravice naših cerkev, posebno ki se tičejo patronatov. 3. Zahtevamo, da se ukine Prepoved, štero je izdala pod pritiskom protiverskih strank prejšnja vlada, da se naš prekmurski katekizem ne sme rabiti. 4. Zahtevamo, da postane gimnazija v M. Soboti humanistična. To je žela vseh Prekmurcov. Za njo zahtevamo novo poslopje, i da se potom — gda ta to dobi ustanovi popuna meščanska šola. 5. V zvezi s šolami zahtevamo, da dobi Martinišče, .ki Se je Predkratkim osnovalo, kak vekšo državno podporo. Te zavod je velke važnosti za prekmurske dijake i tüdi za ves naš narod zato, ka ma namen zgajati mladino tak, da bo v živlenji poštena i verna v svojem pozvanji. 6. Protesteramo proti nameni nešternih tüjih agitatorov, ki ščejo Prekmurje spraviti pod Horvacko; mi smo Slovenci i ščemo z brati Slovenci živeti vküp v autonomnoj Sloveniji. Zahtevamo pa, kak smo vsigdar zahtevali, da se naš jezik, naše navade i naše pravico Vseširom spoštüjejo. 7. Zahtevamo občinske volitve, da se v celom Prekmurji brez zjeme vršijo v nájkračišem, časi.. Zahtevamo, da ostanejo do popolnoga zednačenja zakonov pri nas v valanosti naši stari zakoni. V te namen naj se pozove v najkračišem časi seja strokovnjakov štera bo razpravlale v tom pitanji. 8. Pravice naših starih klavnic naj se včasi vpostavijo kak tüdi pravice naših veških tesarov, zidarov i kovačov, ki so brez posebnoga izpita smeli po občinaj zvršavati svojo obrt t 9. Zahvalüjemo se g. ministri Vesenjaki, da je prepovedao izvoz drv iz Prekmurja, ka je naša stranka vsigdar zahtevala i tüdi za to, da so Slovenci potom agrarne reforme prišli do zemle. 10. Zahtevamo, da se da zemla tüdi sirmaškim državlanom drügoga jezika, Madjarom, šteri že dugo V teh krajaj stanüjejo i da se Madjarom na našem ozemli zasigurajo vse menšinske pravice. 11. Zednim tüdi zahtevamo, da se naša vlada briga za Slovence, ki prebivajo na Madjarskom, da se njim Vse menšinske pravice zasigurajo. Obžalüjemo žalostno dejstvo, da nemajo tam prek niedne Slovenske šole, slovenskoga urada i da jih žandarje mantrajo celo, če vzemejo v roke Slovenske molitvenike. 12. Od prometnoga ministra zahtevamo, da se odpre železniška proga Ormož— Ljutomer istočasno. Železnico smo zahtevali mi Prekmurci, zato upravičeno smemo pričaküvati, da se del proge Ljutomer - M. Sobota odpre Zednim z onim Ljutomer— Ormož. 13. Posestnikom, šterim je nova proga razrezala zemlo, naj se izplača odškodnina za odstopleno zemlo. G. veliki župan naj v kratkom razpiše mestni Obhod. 14. Vsem ob priliki trasiranja Oškodovanim posestnikom, ki so meli dotična zemlišče vsejana, naj se iz plača odškodnina za vničeno sejatev. Večina je to odškodnino že dobila, nešterni šče čakajo. 15. Otvori naj se bar z otvorjenjom proge tüdi prekmejni promet z Madjarskov pri Hodoši i D. Lendavi. Stare gospodarske i rodbinske zveze zagotovijo zadosten osebni, uravnave medsebojnih odnošajov med našov kralevinov i Madjarskov pa tüdi zadovoliv tovorni promet. (Gledati trbe pred vsem tüdi na sezonske delavce.) 16. Preskrbeti trbe, da se v M. Soboti zgradi personalna hiša za železniške za-poslence, Šterih število se povekša za kakših 50 oseb. 17. Opremijo naj se prostori za carinarnico. 18. Zahtevamo, da se iz občin, v šterih ne slinavke i parklavke, sme gnati živina na senja skoz občine, v šterih nega te küge. 19. Zahtevamo popuno pregledbo postopanja glede Vodne zadrüge v D. Lendavi i obsojamo nadlegovanje ljüdstva po ljüdeh, Ki so se sami vsilili. 20. Zahtevamo podporo sirmakom, prizadetim od küge i toče, ali odpis davka. Veličasten shod SLS (Kmečke zveze) v Črensovcaj. V nedelo, 28. septembra, po velkoj meši se je zbrala velka vnožina — prek 2000 ljüdi — pri cerkvi v Črensovcaj, v domačoj občini našega političnoga voditela, poslanca g. Klekla. Ljüdje so prišli od vseh strani: domači farani, iz beltinske, turniške, dobrovniške, i dol. lendavske rk. fare; iz protestanskih i kalvinskih far iz sobočkoga okraja, Slovenci, Madjari, prosti možaki, ženice i inteligentje. Vsi so poslüšali na reč, na vabilo svojega ..generala'—kak je g. Klekla imenüvao eden govornik na shodi — odnosno že seroga i zmučenoga generala — kak se je imenuvao na to g. Klekl sam, čüli so njegov .glás na severi, jügi, vzhodi i zapadi naše Slov. Krajine i prišli, da ga poslüšajo, njemi izrazijo zavüpanje i ga prosijo, da njim tüdi na dale pomaga, jih na dale vodi Velka množina je bila zbrana i šümelo je med njov kak šümi v koši, šteri je pun včel. Sto bi mogeo potišiti prek dvejezero ljüdi. Šümelo je vse. Na ednok pa so se prikažali i se bližali toj velkoj vnožini gg. dr. Josip Hohnjec, poslanec, Marko Kranjc, tajnik SLS. v Maribori, dr. Sušnik, profesor i naš narodni zastopnik, naš voditeo — pravo bi oča — poslanec Jožef Klekl. 1 gda so se tej prikazali i prišli do zbrane vnožine, je nastanola grobna tišina. S tihotov, z veličastnim mirom je sprejeo národ svoje bojevnike, voditele, svoje zastopnike, ki v Belgradi i indri iščejo za nje pravico. To tišino je pretrgao g. Klekl Stopo je na govorniško tribuno — ki je bila opletna s cvetjom — pozdravo je vse navzoče, gospodo i prosto ljüdstvo; Slovence i Madjare, šterih je tüdi preci bilo na shodi, je otvoro zborüvanje i je predao reč g. dr. Hohnjeci. G. poslanec Hohnjoc je govoro o političnom položaji. V kratkom je povedao sledeče: Ka je politika? Je briga za javne posle. Zadeve, ki jih ma kmet, so zasebne, zadeve pa, ki se tičejo ljüdstva, so javne zadeve. l za te se briga politika. V našem političnom živlenji se že od začetka bije velki političen boj. Dve stroji si stojita nasproti: centralistična i autonomistična. Centralistična, — štero zastopajo Pašičovi radikali, demokrati, naši samostojni kmetje, je za to, da se obravnavajo vse zadeve v Belgradi. Vsaka prošnja, pritožba i vse bi se moraio pošilati v Belgrad. Nasproti toj pa je autonomistična stroja — štero tvorijo dr. Koroščova ljüdska stranka, Radič i dr. Spahovi muslimani — zato, da se oblast deli; da rešavajo Slovenske zadeve Slovenci, hrvatske Hrvati, v Belgradi pa naj rešavajo srbske zadeve Srbi. Prle so zmagali centralisti i to zavolo toga, ar je Radič ne šteo iti v Belgrad, da bi tam podpirao autonomistično strujo. I centralisti so zglasali centralistično ustavo. Ustava je za državo to, ka so za krščenika n. pr. božje zapovedi. Kak se te morajo spoštüvati, tak se mora spoštüvati v državi ustava. Ta ustava pa je za nas ne dobra, ravno zavolo toga ne, ar je centralistična. Mi ščemo autonomijo. Gda se zmislim na te boj centralistov, mi pride na pamet balkanska Pravlica od Vuka i ovce, Vuk je sreo ovco i jo je šteo požreti. Ta se prestraši i ga pita, zakaj. „Ja“ odgovori te, „zakon narave je takši, da vuk ovco požre. Ona se Ža-, lostno v to vda i ga prosi samo za malo odmora. On joj dovoli i ona nato ide v drüštvo za varstvo živali i tam pove, ka se je zgodilo. „ Mi čuvamo živali samo. proti ljüdem", njoj odgovorijo. Ovca Žalűštno odide, med potjov sreča ovna i njemi potoži svojo žalost. Te pa jo potolaži i jo pela v svojo štalico. Tü vzeme naprej čaren prpeo, ž njim ovco potroši i jo nato pošle k vuki. Te jo komaj zagledne, jo šče pograbiti, a prpeo njemi je vdaro v oči i nos, tak da je ovci ne mogeo Škodüvati. I te si je žalosten zgučao: „Več nega pravico na sveti, da vuk nemre ovce pojesti." — takši so bili centralisti. Mislili so, da majo pravico nas požreti. Mi pa smo njim podržali pri zadnjih volitvaj prpeo pod nos i oči, tak da nam nikaj nemrejo. Naša stranka je Zmagala, pritegnola i spravila v Belgrad tüdi Radiča. Skoro samo njeno delo je, da mamo dnes novo vlado reda i pravice i ona se bo borila tüdi naprej, dokeč ne dobimo popune autonomije, 2 NOVINE 5. oktobra 1924. Za dr. Hohnjecom je govoro g. dr. Sušnik, profesor v M. Soboti od šolskoga pitanja: Šolo ščejo odtégnoti nadzorstvi cerkve. Iz nje ščejo spraviti dühovnika i veronavuk ščejo včiti vučitelje sami, tüdi takši, ki niti moliti ne znajo i ne verjejo. Toga narod ne sme dopüstiti. Šola mora nadale ostati pod nadzorstvom cerkve. V njoj se morajo deca zgajati v krščanskom dühi, po verskih idejah, v božem strahi, ar samo tak postanejo pošteni ljüdje. Brez vere nega poštene i uspešne zgoje. — Gimnazija v M. Soboti je naš kinč; ona nam zgaja bodoče voditele. Zato moremo skrbeti za njo; zahtevati za njo novo poslopje, ar je to nezadostno i neprimerno. Zahtevati moramo tüdi, da se bo včio v njoj namesto francoščine grški jezik, to je da postane gimnazija humanistična. Tüdi moramo skrbeti za Martinišče, ar ono je za naše dijake velkoga pomena. Dijak je v varaši izpostavlen velkim nevarnostam; Martinišče ga obvarüje. Če nam zgoji samo ednoga dobroga voditela, je vredno, da se brigamo za nje i pomagamo k njenomi gorpostavlenji. Za tem govorom je g. Klekl madjarskim poslušalcom madjarski razložo, ka sta govornika povedala. I tej so s „helyes Éljen !“ (Dobro ! Živijo !) vse odobravali i njim naznano, da jedino naša stranka se brigala i briga za njihove pravice i za to, da njihove sirote dobijo zemljo. Zadnji je govoro g. M. Kranjc, tajnik SLS. v Maribori. Popisao je delo naših poslancov i ministrov i delo cele vlade: Prejšnje vlade so ne skrbele za siromaka, šle sta mimo njega — do zdaj bili najmre dve) Pašičova i Pašič—Prebičevičova — kak farizej i levit mimo tistoga sirmaka, ki je spadno med razbojnike. Ne sta se smilüvala nad njim, a nova — tretja — vlada je postala smileni samaritan. Pomilüvala je sirote. Smilili so se njoj invalidi, njüva deca, smilile so se njoj dovice, šterim so v boji sapnoli možje i začnola njim je pomagati. Prvi zakon, šteroga je zdelala, je bio invalidski zakon. Te določa vsakomi primerno podporo, brezplačno zdravlenje, za tiste pa, ki so scela nesposobni za delo, dom, v šterom bodo do smrti brezskrbno lahko živeli. Tüdi za polo-delce skrbi nova vlada. Polodelski minister g. dr. Kulovec je določo poseben polodelski kredit, šteri je namenjeni ravno menšini kmetom. Prejšnje vlade so šle na roko veleposestnikom i velkim trgovcom, ta pa se je smilila sirmaka. Ža napredek gospdarstva so potrebne zadrüge, hranil- nice, štere bi davale potrebnim kmetom za mali intereš podporo, pomoč. Z ustanavla-njom teh se dvigne tüdi gospodárstvo i se pospeši napredek maloga kmeta. Po tom govori je g. Klekl prečteo i tüdi madžarski razložo naše zahteve, sklepe shoda, ki so tiskani na prvom mesti. Zbrani narod je vse navdüšeno sprejeo. — V teh sklepaj zahtevamo tüdi, da se odprejo tam senja, gde nega küge. Za D. Lendavo je od ministra že prišlo dovolenje. — Sklepe so podpisali zastopniki 30 občin. Potem se je g. Klekl zahvalo vsem za trüd i je zaklüčo shod. Narod se je na to merno razišeo. Šče par reči. Kak k srci so gučali govorniki, kaže to, da je med vsemi govori vladala velka tišina, le tü pa tam je zadoneo glasen smeh, če so gospodje go Vorniki povedali zmes ka smešnoga. Posebno vnogo smeha je zbüdila pravlica od Vuka i od ovce. Sploh pa je g. dr. Hohnjec vpleo v svoj govor vnogo šalivoga, ka se je narodi jako dopadnolo. Nasproti njemi je govoro g. dr. Sušnik resno, je govoro z düšov i srcom i povdarjao, da mora ostati v šoli Bog i se morajo odstraniti iz nje novodobni maliki Narod se je resnosti njegovoga govora zavedao, ar je ostao celi čas med njim popunoma meren. Med njegovim govorom je zaklen-kao zvon i naznano poldne. G. govornik je utihno, se prekrižao i molo, narod se je odkrio i glasno molo za svojim „serim generalom" g. Kleklom. To je bio lep prizor, da si lepšega ne je mogoče misliti. Vsem govornikom se je narod zahvalo za njüv trüd z glasnim ploskanjom i »Živijo" klici. Prekmurski narod je Hvale vreden. Brez kričanja se je zbrao od vseh strani". Ne je gledao na dugo pot i drüge neprilike, nego prišeo je. Prišeo je Slovenec, Madjar; kmet, inteligent. Posebno pa moramo pohvaliti naše Madjare, ki so prišli iz tak oddaljenih vesnic, celo iz D. Lendave, iz Prdašinec i Mrtvarjavec. Prišli so celo evangeličanci i kalvinci Vsi so hvalevredni. Shod sam — na Šterom je bila oblast zastopana po g. dr, Bratini — je bio velka manifestacija za Kmečko Zvezo. Le ostani veren prekmurski narod, šče bole tesno so zdrüži v našoj stranki, da bo napredüvala i da dobi šče tistih 30% volilcov — kak je omeno g. Klekl v začetki shoda — Šteri so dozdaj bili v drügom tabori. Le naprej, zmaga bo naša! NEDELA. Po Ris. XVII. Evang. sv. Mataja XXII. 34—46. Najvekša zapoved je ljübezen do Boga, koga moremo iz celoga srca, cele düše, cele pameti i iz vse svoje moči ljübili. Drüga za njov je pa ljübezen do bližnjega. A ne pozabimo, ka ne more ljübiti Boga, koga ne vidi, tisti, ki ne ljübi bližnjega, koga vidi. Tak nam pravi boža reč same. Ljübezen do bližnjega.*) Gobave vrači i vči nevedne. O Jezuš, ti jftjda lübezni! Pred teov pripognemo svoja kolena i te molimo. O Jezuš, naj te nasledüjemo v velkoj lübezni do svojih bratov ! Gospod, ali nam ne poplačaš, če te nasledüjemo i lübimo kak si ti lübo i lübiti zapovedao? Ja, predragi, šče to premislimo na konci, ka nam bo plačilo, čè verno spolnüjemo zapoved: Lübi svojega bližnjega kak samoga sebe! Plačilo za našo lübezen, do bližnjega nam bo predvsem velko i istinsko düšno veselje. Toistoj (ruski pisateo, op.) je v svojoj mladosti doživo nekaj, ka je nepozabno uplivalo na njega. V hiši svojega oče je ednok pomagao slüžabniki razpostaviti kupice po stoli. Po toj maloj uslugi pa je občüto v srci do te nepoznano srečo, da si je pravo: O, kak slab sam bio do zdaj! O da bi bar mogeo postati dober i srečen v Prihodnje! Mladoga moža je napunilo z začüde-njom, da more tak mala djanska dobrota, ska-zana bližnjemi, öbüditi v človekovom Srci tak močno i velko veselje. Znao je s kelkim trüdom i s kelkimi áldovi si kopajo stüdence veselja drügi ljüdje; a to, do Česa se dokopajo, je k vekšemi plitva vodica. Lübezen do bližnjega pa razgible v vsakom srci mogočne sünke veselja, tak da se vtapla v njem düša. — Alban Stolz pripoveduje negdi od smilene sestre, šteroj se je vido vsakši den svetek. Veselje, izvirajoče od požrtvüvalne lübezni do bližnjega, je zalevalo njeno düšo. I ravno to veselje napaja düšo deteta, štero nesebično deli z drügim detetom svoj falaček krűha. Pa tüdi sam velki miljardar Carnegie je morao pripoznati, da je ne bio srečen zavolo svojega bogastva, nego zavolo svoje dobrodelnosti. Davati, to pomeni za mene srečo, je pravo; srečen sam zato, ar morem srečo okoli sebe sipati. *) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani. Glasi. Slovenska Krajina, Prekmurski katekizem. Proti konci vladanja (16. julija) je stara vlada prepovedala rabo prekmurskoga katekizmuša v Šolaj. Naša stranka se bori. da se ta Prepoved odpravi. Še nekaj k Ivanóczijovoj slavnosti. Venec tišinske fare, šteri je meo napis: ..Svojemi oči — tišinska fara,“ je zročila županova hči, Anika Martinec, iz Petrovec: Fabijola ali Cerkev v katakombah. U Boj. Njemi nasproti stoječa gospa pa je obrnola svoj obraz vkraj i ešče, kda njoj je glasno mrmranje lüstva povedalo, da je vse pri kraji, je korajžno stopila nekelko stopajov naprej; si odkapčila plašč, ki ga je mela oprčenoga i ga lazprstrla na usmrčeno mantrnico, jezero zado-volnih lkikov je za zahvalo zagrmelo, za to lepo dejanje plemenite gospe, od vseh strani riva-jočega lüstva. Ona pa je stopila zdaj med lüstvo v čarnoj žalovalnoj opravi ; se preci podala pred sodnika i njemi pravila žalostno pa denok razumlivo: »Gospod, ponižno prošnjo imam do vas. Ne dopüstite, da bi še šče ednok doteknole krvave roke vaših ráblov častilivih ostankov i i oskrunile njo, štero sem bole lübila, kak le koga na zemli. Dovolite, da jo jaz sama prinesem, do pokopališča njenoga očo, ar je bila tak dobroga i poštenoga srca.“ Tertul razkačen odgovori: »Gospa, vaše prošnje nemrem poslühnoti! —Katul poskrbi, da telo vržejo v vodo ali ga pa žežgejo, kak je to navada." »Sodnik, zaklinjam vas pri vašem srci, ki gotovo ni neobčütlivo za žensko batrivnost i jakost; zaklinjam se pri lübečih skuzaj, štere je vaša mati pretakala nad vami, pri milih bese-daj, s šterimi vas je skrbna sestra tolažile v britkosti, pri njenoj roki, ki vas je pomagala v potrebi, rótim vas pri vsem, ka vam je lübo i drago— Poslühnite mojo prošnjo! I če, vam dnes hčerkice naproti priskaklajo i vam küšnejo roko omadežüvano s krvjov one, šteroj enakim biti bi njim bilo ponos — Probajte, da je bote mogli potolažiti s tem, da ste ne odpovedali prošnji ženskoj lehkočütnosti, štero tüdi one za. velko štimmajo.“ Glasneje i glasneje je postajalo mrmranje množice i pomiilivanje, zato se tem bole zadere Sodnik nad njov: -Ali ste tüdi ví krščenica? Ženska nekelko postane tiha, potem pa Odgovori. „Ne sam ne, gospod, ali povem vam če bi me kaj vtegnolo za krščenico včinoti, bi me gvüšno, ka sem dnes vidila ? " „Kak to?« „Da morejo vmreti takša bitja, kak je bila ona, ki ste jo dnes uničili” — skuze so njoj za trenutek vstavile govorjenje, — »samo, da se ohrani državna vera; takše grdobe pa živejo ki niti človeškoga imena ne so vredne Gospod, ví ešče ne vete, komi ste dnes vzeli živlenje; ona je bila najčistejša, najvrednejša najlübezni-vejša, najvernejša i tüdi najsvetejša, ka sem jih jaz poznala; pravi cvet med ženstvom, če ravno je bila ešče skoro dete! I 'bi ešče živela, če bi vzela manjaka, srečolovca, šteri njoj je bio s svojimi neslanimi pnüdbami vsikdar za petami! Ne njoj dao mera, kda je bila v svojem poletnom stanüvanji v vesi, k njoj je hodo v sredo varaša, celo v ječo t — Zares, prav zato je morala vmreti, ar se je ne štela zvezati s tem po-tepačom i ga obogatiti s svojim bogastvom.” Z zaničüvanjvm je pri tej rečej pokazala na Fulvija, ki je skočo nindri izmed lüstva i zakričao z obüpanim glasom: »Laže 1 Sama laž i obreküvanje ! Ve se je Agneška javno pripoznala za krščenico!“ ,,Prosim, gospod, poslüšajte me ešče dale, i njemi Poglejte v obraz, je li res ali ne, ka ga obdužim! —Fulvij, ali si ne dnes prilezo v ječo k nežnoj deklici i ali njoj ne si oblübo, da ostalne pri živlenji, če te vzeme?" Šče veči Ali njoj ne si pravo da bo smela, proti vsem casarskim zapovidim ostati krščenica i živeti, če te poslühne i te vzeme?“ Fulvij, je pri 'tej rečej obledeo kak smrt, stao je, kak če bj ga za dela strela; niti od daleč je ne pričaküváo takše obsodbe! — Sodnik ga nagovori tak le. .Fulvij, tvoj pogled te izda sam i lehko bi te zavolo že obsodo na smrt, pa poslüšaj ráj moj tanač: Nikdar se več javno ne.pokaži ne na javnom trgi, ne na šterom drügom krajih!“ Beži i skrij se po tom tvojem sleparskom ravnanji, da te ne zadene nezadovoistvo poštenjakov i srd bogov!— ,,Ne zamerite, gospa*, jo opita Sodnik, »ali smem znati za vaše ime?* »Fabiola.” Zdaj je bio Sodnik celo prijazen do nje, ar je mislo, da ima bodočo sneho pred seov, kak se je vüpao! „Ne zamerite, gospa, od vas sem že vnogo čüo, od vaših jakosti, prednosti pred drügimi; tüdi ste v rodi s tov vmorjenov sirotov, zato mate pravico do njenoga tela — le Vzemite je! Dale. * 5. oktobra 1924. NOVINE 3 Pantlike sta držali Veronika Škalič iz Gederovec i Mima Bakan iz M. Petrovec. V imenu gederovske občine je položila venec Vilma Gibičar. Belo so bile oblečene i so položile korine tudi: Maričika Horvat iz Tišine, Gregorec, Terezija Kous, Rozika Mataj iz. D. Petanec, dve Aniki Üller iz Rankovec, Kristina Vrečič, Marička Soštarič iz Krajne. Dobrovnik. Dobrovnička fara sí je naročila 3 zvone. Dva v farno cerkev, ednoga pa v kapelo na cintori. Že skoro bodo prišli. V cerkev pa dobimo podobo svétoga Jožefa. Plača celo pobodo sama ženska dovica Kovačova, košta 18 jezero koron. Podobo dela g. kipar Sojč v Maribori. Ustanovilo se je gasilno drüštvo, štero šteje do 60 članov. Je vse dobro, da ne bi meli vaje med večernicami. Izvoz drv iz Prekmurja prepovedan. Dugo časa so naš poslanec g. J. Klekl protesterali proti izvažanji drv iz Prekmurja. Ne je pomagalo nikaj. Zdaj pa se je vseeno posrečilo dosegnoti, da je minister za agrarno reformo g. Ivan Vesenjak izvoz drv prepovedao. Žena Karla Horvat, bivšega notara i poštara v Rogačovcaj je v somboteljskom špitali 22. septembra Vmrla. N. p. v. m. Vojaka. Franc Ščap (dijak, Bakovci) i Jožef Ketiš (dijak, Satahovci) v lepoj pesmici — štere zavolo pomenkanja prostora ne moremo objaviti — pošilata Pozdrav celomi Prekmurji, posebno vsem svojim znancom iz vojaške slüžbe z Varaždina. Učni tečaj za babice. Na drž. babiškoj šoli v Ljubljani se začne 4. novembra t. 1. učni tečaj za babice. Sprejmejo Še ženske v starosti od 24. do 40. leta. Pouk je brezplačen. Prošnje, lastnoročno pisane še morajo vložiti do 10. oktobra t. 1. pri pristojnom srezkom poglavari. Priložiti se njoj mora krstni i rojstni list, poročni list, če so dovice, smrtni list moža. Sirmaške vučenice dobijo hrano brezplačno. Vse prosilke se morajo 4. novembra predp, ob 8. vöri javiti pri ravnatelstvi v Ljubljani, Stara pot št. 3. Črensovci. V nedelo 21. sept. smo v našoj cerkvi obhajali 700 letni spomin vtisnjenja ran sv. Frančiška. Pri toj priliki je prišeo se preč. g Tumpej, lazarist iz Ljubljane, ki je od ranoga jütra prek poldne spovedavao. Pred ranov mešov je držao lepo predgo. Te den je pristopilo k sv. prečiščavanji nad 400 tretjerednikov, ki so to darüvali za Matercerkev i najlepši način svetili 700 letnico vtisnjenja Fran-ciškovih ran. Navuk za odvečara so meli vp. pleb. Klekl. Pp večernici so g. Tum-prej v drüžbi g. Klekla i domačega kaplana obiskali žiškodvke Orle, šterim so g. lazarist držali jako poučlivo predavanje: Slab krčmar. Dečki so ga poslüšali z velkim zanimanjom i so poplačali njegov trüd z gromovitim ploskanjem i lepimi pes mami pa z tamburaškov igrov. Tiskarna v M. Soboti je podignola ceno štampanja. Zato sta Urednika M. Krajine i ..Szabadsága" ne dala vö Preminoči tjeden svojih listov. Na Martinišče je v Dolini, pri D. Lendavi nabralo. Marija Vražič 170 Din. 50 par. Darüvali so v dinaraj. Roza Kocon 10, Franc Lütar 2, Roza Kopinja 10, Marija Matjaše 10, Janoš Tubol 5, Katá Kopinja 10, Jula Jakob 10 Ignac Jakob 3,50, Janoš Jakob 10, Matija Tivadar 3 50 Marija Varga 10, Jula Horvat 3, Margeta Matjašec 10, Jula Sabó 5, Marija Fehér 5, Štefan Gerenčer 4, Roza Jakob 10, Treza Sabó 10, Treza Vöröš 2-50, Marija Vražič 15, Franc Gazdag 5, Julija Koren 3 50, Elizabeta Hozjan 5, Marija Jakab 5, Franc Jakab 3 50. Bog plati! Prekmurska banka v M. Soboti je Martinišči naklonila plemenit dar 400 Din., Zednim je Vodstvo na svojoj seji sklenolo, da kak hitro se bančne razmere Uradna naznanila. Izseljeniški odsek min. za socialno politiko je odredo: Vsi inozemski državlani, ki so rojeni na našem ozemli i stalno prebivajo na njem i zavolo toga po vselje-niškom zakoni Zdrüž. amer. držav spadajo pod našo kvoto, morajo, če že majo potne liste Zdrüž. amer. države, po oblastvaj svojega prebivališča predložiti izseljeniš-komi odseki min. za socialno politiko te svoje istine v Odobritev. Ta naredba vala samo za tiste inozemske državlane, ki potüjejo v Zdrüžene amer. države, a so rojeni v našem državnom območji. Izseljeniški komisarijat je izdao sledečo objavo: 1. Ženam i deci amer. državlanov izdajajo amer. konzulati „do-seljeniški Vizum zvün kvote“, če mož ali oča zdaj prebiva v Zdrüž. ‘amer. državaj i če ma dovolitev amer. ministerstva za delo, da sme ženo i deco pripelati v Zdrüž. amer. države. 2. Če je mož amer. državlan, ki ne prebiva v Zdrüž. amer. državaj a želi s seov vzeti ali ženo, ali deco, se mora osebno obrnoti na amer. konzulat s prošnjov i poroštvom dveh amer. državlanov, štera prebivata tű i ga poznata najmenje leto dni, amer. konzulat pa vroči takšo prošnjo amer. doseljeniškim oblastem, da odobrijo izdajo doseljeniškoga vi-zuma. 3. žena amer. državlana, ki jé pridobo amer. državlanstvo pred 22. sept. 1922., se sme, če je t njim zdana pred tem dnevom, vsaki čas obrnoti na amer. konzulat, da se njoj izda potni list. Deca amer. državlanov od 18 do 21 leta majo pravico samo do prvenstvenoga vizuma, a obremenjujejo kvoto Vse te osebe ki ščejo potüvati v Zgruž. am. drž. zvün kvote se morajo teda obrnosti najprle na pristojni amer. konzulat, da dobijo „doseljeniški Vizum zvün kvote“ i samo potom smejo pristojne oblasti sprejeti njüve prošnje za izdanje potnoga lista i jih po rednoj poti predložiti v odločitev izseljeniškomi odseki ministerstva za socialno politiko, ki jih po pregledanji vroči amer. konzulati zavolo izdaje potnoga lista. Država Zmaga Narodnoga bloka" v Maribori. V nedelo, 21. septembra so se vršile v Maribori občinske volitve. Volili so 41 občinskih odbornikov. Pri volitvaj so nastopile stranke: Narodni blok, v šterom so se zdrüžile vse Slovenske stranke zvün. socialistov i komunistov, Nemci, socialisti, komunisti. Pri volitvaj so dobile: Narodni blok 2405, Nemci 994, socialisti 960, komunisti 190 i Zagorske 43 glasov. Naša stranka je nastopila v Narodnom bloki i dobi v občinskom sveti 15 odbornikov. Nemci, šteri so si domišlü-vali, da je Maribor izda nemški varaš, so dobili samo 4 odbornike, jr Domača politika. Radeičevci vu vladi. Radičovci so se po več letnom zadržavanji itak odločili, da sodelüjejo v političnom živlenji. Več let so ostali doma, če tüdi bi v Belgradi dosta dobroga pripomogli dosegnoti. Zdaj pa bodo delali. Dobijo štiri ministre. Finančni odbor. V Belgradi marlivo delajo, posebno finančni odsek. V zadnjem časi so bili na vrsti vpokojencí i je tem. odsek jako So na roko. šteri so prle dobil svojo plačo v kronaj, dobijo zdaj pokojnino v dinarskom računi. Minister prometa, g. Sušnik je odbori predložo zahtevo, da njemi da odbor za nabavlanje šin 160 miljon dinarov. To je prišlo na glasanje i g. Sušnik bio preglasan. Demokrati i radikali so protiglasali. Ves čas so kričali, da je to pa to potrebno, zdaj pa, da se je Štelo odpomoči, so glasali proti. Štrajk stare vláde uradnikov. Tü pa tam se kaže, da uradništvo dela (demokrati i radikali) proti vladi. Ne pokorava zbolšajo, bo Martinišči pomagala po svojih močaj. Za velkodüšen dar se odbor Martinišča najtopleje zahvalüje banki. se njenim odredbam i dela večkrat tüdi na svojo roko takše, ka bi moglo vladi vzeti zavüpanje. Tak so dali zdaj vő proti voli dr. KorošČa stare odredbo proti našemi katekizmuši. Tak so n. pr. vučitelje na konferenci v D. Lendavi gučali proti dr. Korošci. Proti takšim bo vlada najodločnejše nastopala. Poledelski kredit. Pitanje polcdel-stva je pri nas važno, ar se z njim briga do 80 % vsega prebivalstva. Ravno zavolo toga je potrebno, da naše poledelstvo napredüje, se spopunjava, kak napredüjejo drüge obrti. Napredka pa nega brez penez. Da se teda naše poledelstvo zdigne, trbe dobiti potreben kredit. Kak ga pa dobiti? Da se to pitanje reši, je pozvao poledelski minister dr. Kulovec anketo. Na toj so poznali za potrebno, da se osnüje Osrednja zadrüžna banka, ki v zvezi z zadrüžno zvezami pripomore, da kmet z malimi stroški pride do penez, ki so potrebni za napredüvanje njegovoga gospodarstva. Ta banka naj delüje kak naj Želej i naj bo popunoma nepristranska. Glavno pa je, da je zadružna, ne pa da bi stala pod vplivom državnoga aparata, pod sa-movoljov kakšega ministra ali kakšega drügoga državnoga mogočneža. Država ma nad njov samo pravico kontrole i popuno jamstvo za svoje kredite, štere je dala banki. Svetovna politika. Nemerl v Arabiji. Pred svetovnov vojnov je bila Arabija v rokaj Törkov. Oni so meli v oblasti celo deželo. Že med vojskov pa se je začnolo v Arabiji gibanje, da bi se rešila tőrskoga gospodstva. Po vojni pa je Törčija Arabijo zgübila, ta je prišla pod vpliv drügih velesil. Nastalo je več malih državic, štera vodijo sultani, a so vse pod vplivom ali Francije ali Anglije. Med temi državicami so v zadnjem časi vövdarili nemeri. Edna i drüga se šče rešiti europskoga gospodstva. Posebno znemerja Angleško ozemle Ibru said i on ide za tem, da združi vse arabske dežele i vstanovi od angleškoga vpliva neodvisno federacijo (zvezne države). Poročajo, da že ma nabranih do 30 jezer vojakov. Vojska njegova ma tüdi mašinske puške i štüke. Te čete-so vdrle v jordanske pokrajine, a so jih anleške čete pregnale. Ugodni glasi za tiste, ki majo protin. Po toj svetovnoj vojni jezero i jezero ljüdi trpi na protini i išče sebi zdravila po razni kopališčaj. Medtem, pa je znano, da je mladi ruski apotekar i bakteriolog Dr. Rahlejov najšeo zdravno Radio-Balsamica, edno zvűnredno sredstvo proti vsem vrstam protina. Zdravilo Dr. Rahleja osnava na podlagi protinovih terapij a je prirejeno za porabo spolov. Pri porablanji zdravila Radio-Balsamica protinske bolečine friško minejo i nastopi popolno ozdravlenje. Radio-Balsamica ma tüdi to Prednost, da je ščista srci ne za-püšča nikših sledov niti na koži niti na orga-nizmt i po njenom se celi organizem popravla, od ka svedočijo priznanja kak profesorov i zdravnikov, tak tüdi ozdravlenih betežnikov. Betežniki, šteri so se dugo leta zdravili z raznimi zdravili i kopališči, se ozdravijo z dvema ali tremi kanticami toga čüdotvornoga zdravila. Zdravilo se Izdelüje i dobiva v delavnici Dr: Rahlejevog, Beograd. Kosovska ul. 43. Medjimurje. Radičova Zvezda v Medjimurji pada. Hrvatska politika v Medjimurji kaže znamenja skorašne spremembe. Radičovci so do zdaj meli v vseh občinaj večino, a v najnovešem časi se ločijo med seov i se razhajajo po drügih strankaj. Mi se tomi nikak ne čüdivamo. V teh petih letaj svojega neomejenoga gospostva Radičovci neso stvoríli nikših zadrug, čitalnic, niti posojilnic, a to bi moralo biti fundament vsakšega pravoga kmečkoga gibanja. Na vesti Radičovcov leži prepad vnogih zadrug, kak n. pr. v Cirkovlani, Legradi, Dekan ovci, PRODATE Posestva, gostilne, trgovine itd. želite. Realitetna pisarnica ,SILVaR“ Ljutomer, Stari trg 47. 5. oktobra 1924. NOVINE 4 Goričani itd. Radičovi korteši so se zdrüžili z židovi i zajedničarskimi trgovci i so za njüvo volo Vseširom proti kmečkim zadrugam, rekši da delajo zadruge samo needinost med kmeti. Propadanja Radičovčine se je očividno pokazalo na nedelskom javnom zborovanji v Prelogi. Med tem, da so preminoče leto Radičovci privabili na svoje zborüvanje okoli 6000 ljüdi (Radičovci so javili 9 jezero) je bilo na tom zborovanji, na štero je prišeo tüdi Radič sam, do 3000 ljüdi, pol menje teda kak lansko leto. Broj 3000 je za Radičovce jako mali, če Pomislite, da so oni meli 4 poslance iz Medjimurja i da so računali, da pride na zborüvanje 20 jezer ljüdi. Kakše iznenadenje! Zborüvanje samo je poteklo mérno, skoro bi pravo mrtvo, samo plačani Veški mužikaši so podajali malo Veselosti. Kmetje iz okolice so prišli v malih sküpinaj, da vidijo brado g. Radiča, domači kmetje so se držali Čisto postrani. Niti najvekši Radičovci iz Preloga so se ne dali pregovoriti, da bi stopili v vrsto i čakali Radiča, nego so kak kakši plemenitaši sedeli pred svojimi hišami, kadili pipe i se smejali toj paradi veških ljüdi. Samo konjski küpci so za-jahali svoje konje i šli z njimi pred Radiča, a ne so napravili toga za to, da br njemi-skazali čast, nego da se z lepimi konji malo poštimajo pred kmeti. Jako zabavno je bilo gledati, kak so se nešterni dobro poznani madjaroni štimali s hrvatskimi zastavami. Nam je to jako drago, da so na zadnje tüdi oni prišli do osvedočenja, da je Medjimurje hrvatsko, Zborüvanje je bilo na placi. Govorilo je več Radičovih poslancov, kak npr. Radič od autonomije i od pravic dvolast-nikov na Müri, debeloglavi fiškališ Pernar od vojske i davkov, neotesanec Šalamon je grdio po staroj navadi pope itd. Niti edna nova miseo se je ne čüla. Vse to je bilo znano vsem, ki le količkaj čtejo no-vine. Ljüdem je zborüvanje bilo proti, zato so se na polovici začnoli razhajati, glasno so se razgovarjali i se sprehajali okoli. Vse je zgledalo, kak da bi se samo poslanec Čižmešija razgovarjao z Radičom, ar se je on najbole glasno smejao, odobravao, ploskaó, kričao i s tem je davao znamenje tüdi drügim, da naj zaboga malo kričijo, da ne bi Radič mislo, da so vsi, kmeti proti njemi, ar mučijo. Nešterni Radičovci so nam šteli vbiti v glavo, da je Radič isto, ka Matija Gubec A mi smo jim dobro odgovorili, da se je Gubec ne vozo z automobilom, da ne je meo v Zagrebi palače i Gubec je ne pobegno, da je prišo v stisko, kak je Radič pobegno pred sodnijov k bolševiškiim Rusom. Po zborüvanji je bio v krčmi obed i pijača do kesne noči. Tü je bila zbrana lepa drüžba: Radič i njegovi poslanci, „pokvarjena gospoda" zajedničari i drügi verni korteši. Sirmak Gubec je gotovo v celom svojèm živlenji nej spio telko vina, kelko ga je spio Radič s svojov drüžbov té eden den. . Samo to šče spomenem', da je prišlo iz Varaždina nekših 9 batinašov (hanaoci), ki so že eden den prle lumpali v Koma-rovoj krčmi, da dobijo malo kuraže za to zborüvanje. Tej so pripovidavali, da so prišli, da branijo Radiča i njegovo zborüvanje. To je žalostno svedočanstvo za Radiča, da ga v celom našem Medjimurji morajo braniti batinaši, da ga nebi Medjimurci Stirali. Radičovi korteši so pred zborüvanjom širili glas. da je Radič prvi pod kralom i da ga v Medjimurje slovesno sprevodi eden eskadron vojske, a Sprevodilo ga je samo 9 sumlivih batinašov! Radičova Zvezda v Medjimurji stalno pada, to se več ne da tajiti, Medjimurci prvi stirajo Radiča, a ne z batinami, nego s kruglicami pri prihodnjih volitvaj Pristaši ljüdske stranke, gori glavo, zdaj prede naš čas. Medjimurec. Pošta. Štefan Jakšič. Chicago. Z zahvalnostjov sprejeli 200 Dinarov, z šterov šumov je plačan dug za oglase od 1. 1921. Zdaj je vse v redi. — Gda dobimo Oglas, ka bomo objavili, samo ga pošljite. V. Kralj. Beltinci. Martinišče se zato ne zida v Beltincaj, ar Beltinci nemajo gimnazije. Martinišče je zato, da dobi naš kraj svojo inteligenco. Če Beltinčarje küpijo „mali grad," lehko majo v njem meščansko — ali kakšo drügo šolo i te ne bodo menkale predstave. Ka narod po krčmaj dosta penez zapravi, je žalostna istina, ne samo pri vas indri tüdi. Fr. Kerec. Kneževo. Glasi se razšerjajo v Prekmurji, da je nastopo med delavci pomor, da jih je več že vmrlo i da proti pogodbi ešče po nedelaj morejo delati. Celo se sliši, da je neka dekla, ar je v nedelo ne štela delati, je dobila to kaštigo, da mora to zamüdo cele tjedne dol slüžiti. Dajte odgovor, ka je na tom istine da narod pomirimo! Roza Vrečič. Prosečka ves, zdaj Kneževo. Sprejeli 400 dinarov za Martinišče. Bog plati. Ar smo ti penez ne poso-dili na intereš, ga razdelimo med sirmake, ali pa pridi po intereš i ga obrni, kam ga ščeš. Č. V. Rogašovci. Potrebno včinoli, Vi pa včinite z domačini krogi. A. D. Križevci. (Prekm.) Prošnjo odposlali i priporočili. MALI OGLASI Anton Klemenčič, trgovec v beltincaj na znanjam vsem svojim prijatelom i znancom, da sam dobő vse felej manufakturno blago za zimo, štrikano za velko i malo deco. Dobro blago po nizkoj ceni. -S poštovanjom Ant. Klemenčič. Zahvala. Uprava sekvestr, Veleposestva v Tišini naznanja tem potom, da ie zavarovala svoja poslopja pri zavarovalni drüžbi Jugoslavija’" v Ljubljani zastopniki g. Reichi v Murski Soboti. Pred nekaj tjedni je zgorelo poslopje imenüvanoga imanja v Krogi, Šteromi je gornji zavod zavarovalnino točno izplačao. Važno! Čtite! Saboli! Kramarje! Senjarje! Lepi štofi, primerni za odajo na senjah i za zagotovleno obleko se razodava po zvunredno nizkoj ceni Vsakši si lahko blago osebno ogleda i se naj zazava na oglas v Novinaj. Ne zamüdite ugodne prilike! Naslov pove upravništvo toga lista. Nova bauta! Novo blago! Naznanjam, da sem v M. Soboti pouleg velke oštarije Dobraj, otvoro novo trgovino z moškim gvantom, dobi se gvant vsake vrste po najnižjoj cejni. Prosim prvo kak bi kaj küpili poglednite tóu novo trgovino S poštüvanjom: Horvath Aleksander, krojač. Prodam prvovrstno posestvo, 50 oralov njiv, travnikov, šume zidano veliko stanovanjsko i gospodarsko poslopje, živi i mrtvi inventar, vküp ali ha več delov za 450.000 D. SILVAR * Ljutomer, Stari trg 47. FAL CIGEO I ČREP Puconska ciglenica oda cigeo i črep — zavolo pomenkanja prostora — küpcom, ki ga odpelajo od dnes naprej do konca toga leta, proti plačili v gotovini po naslednik znižanoj ceni: cigeo (za zidanje) po 550 Din. črep 0mb.) po 400 za 1000 falatov. Falo Češko perje! Eden kg. seroga čcsanoga perja 70 Din., na pol belo 90 Din,, belo 100 Din., bolše 120 i 150 Din., mehko 200 i 225 D., bolša vrsta 275 D. Pošiljatve so carine proste, proti povzetji od 300 D. naprej, poštnine prosto. Minta zobston. Blago se tüdi zameni i nedobro vzeme nazaj. Naróčíla se pošilajo samo na BENEDIKT, SACHSEL, L ob ez št. 80 kod Pilzna, Čehoslovaška. Poštne pošil jatve idejo iz Čehoslov. v Jugoslavijo okoli 14 dni. Slovenska Banka d.d. podružnica DOLNJA LENDAVA pláča najbolje dolarje in zlate peneze. Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije. SALONIT je najbolši škrilj (pala) za pokrivanje strehe Je bolši od vseh drügih materialov, lehki, nezgorljivi, dugo drži Vje tüdi najfalejši. Dela se po staroj Hatschkovoj formi "ETERN1T“. Za pokrivanje strehe se da večletna garancija, Izdelavle se v Solini pri Splitu v zalogi je pri Čeh & Gašpar-i, trgovina z mešanim blagom, železninov, polskimi pridelki. MURSKA SOBOTA, Prekmurje. Najboljše bronaste zvonove, po najnižjih cenah v Jugoslaviji dobavlja samo LIVARNA ZVONOGLAS MARIBOR odlikovana z zlato kolajno. Neprekosljiva harmonija, čisti, trajni glasovi, Hitra postrežba, večletno jamstvo. f f Zahvalna pisma č. č. duhovščine so Vsakemu na ogleda Tisk: ERNEST BALKÁNVl Dolnja Lendava.