61 Jezikoslovni zapiski 26  2020  2 s Uzana Todorović Cobiss : 1.01 V prispevku so prikazane glagolske oblike, ki jih govorci miljske istrobeneščine upo- rabljajo v vsakodnevni komunikaciji. Za posamezne načine upovedovanja prikazujemo spregatve pomožnih glagolov ˈeṡer ‘biti’ in γaˈver ‘imeti’ ter spregatvene vzorce za pravil- ne glagole s končnicami -ar, -er in -ir. Pravila rabe miljskih glagolskih oblik so podobna pravilom, ki jih narekuje italijanska slovnica, izvzemši rabo konjunktiva in pogojnika, predvsem pri tako imenovanem hipotetičnem dogodku. Ključne besede: miljski narečni govor, istrskobeneško narečje, glagolski časi, glagolske oblike, dialektološka raziskava A Short Grammar of the Muggia Vernacular: Verb Tenses and Selected Verb Forms This article presents the verb forms that speakers of the Muggia Istrian-Venetian dialect use in everyday communication. Presented are the conjugations of the auxiliary verbs ˈeṡer ‘be’ and γaˈver ‘have’ for individual forms of verbalization and the conjugation pat- terns for regular verbs ending in -ar, -er, and -ir. The rules for using the Muggia dialect verb forms are similar to those dictated by Italian grammar, except for the subjunctive and conditional, especially in relation to hypothetical events. Keywords: Muggia vernacular, Istrian-Venetian dialect, verb tenses, verb forms, dialec- tological study u vod V italijanskem istrskem mestecu Milje (Muggia) domačini poleg knjižne in stan- dardne italijanščine govorijo tudi istrskobeneško narečje, ki spada v italijansko beneško narečno skupino. Italijanski jezikoslovec Alberto Zamboni (1979: 18–19) je beneščino, ki jo govorijo v Istri, Kvarnerju, Dalmaciji, na robu furlanskega območ ja in vzdolž obalnega pasu – tj. na območju italijanskih krajev Videm (Udi- ne), Palmanova, Spilimbergo, Codroipo, Gorica (Gorizia), Trst (Trieste), Milje (Muggia) –, uvrstil v skupino kolonialnih beneških govorov (it. veneto coloniale). Jezikoslovec Gianfranco Folena (1968–1970: 331–376) pa je jezik, ki so ga Bene- čani ob koncu srednjega veka s svojo politično ekspanzijo razširili v omenjenih re- gijah, označil kot veneziano »de là da mar« ‘benečanščina na drugi strani morja’. Istrskobeneško narečje je bilo do konca druge svetovne vojne glavni spora- zumevalni jezik vseh Istranov; domačini slovanskih korenin, ki so sicer v zaledju obalnih mest vselej govorili le narečje slovanskega izvora, so bili večinoma dvo- jezični, saj je bilo zanje znanje istrobeneščine in tržaške italijanščine ključno pri 1 https ://doi .org /10.3986/Jz .26.2.05 o snovna slovni Ca miljskega iStRSkObeneškeGa GOvORa: GlaGOlSki čaSi in izb Rane glagolske oblike 62 Suzana Todorović  OsnOvna slOvnica miljskega istrskObeneškega gOvOra ... 62 trgovanju z meščanskim prebivalstvom. V mestih, kamor so se odpravljali zelo pogosto, so namreč prodajali kmečke in druge pridelke. Zaradi intenzivnih stikov z Istrani romanskih korenin so še danes v slovanskih istrskih narečjih prisotni številni starejši in mlajši romanizmi. Meščansko (istrskobeneško govoreče) pre- bivalstvo je bilo večinoma enojezično, njihovo narečje pa je zaradi dominantne vloge več stoletij ohranjalo višji sociolingvistični položaj. Po drugi svetovni vojni, ko je istrska mesta zapustilo devetdeset odstotkov Istranov italijanskega rodu, je istrobeneščina izgubila znatno število svojih govorcev. Danes jo v formalnih in neformalnih govornih položajih v vsakdanji rabi ohranjajo pripadniki italijanske narodne skupnosti. Istrskobeneško govorno območje vključuje mesto Milje, slo- venski obalni pas z neposrednim zaledjem ter vzhodno in zahodno obalo hrvaške Istre (Todorović 2019: 86). Miljčani, ki svojemu današnjemu narečju pravijo mujeˈżan, sebi pa mujeˈżani, so pred beneško nadvlado govorili jezik ladinskega tipa (Filipi 1993: 275–284). Podatke o zgodovini Milj in njihovem narečju smo objavili v članku Osnovna slovnica miljskega istrskobeneškega govora: od fonemskega sestava do zaimkov (Todorović 2019b). Milje so edino italijansko mesto, kjer domačini govorijo istrsko različico ita- lijanskega beneškega narečja; za Trst, ki ne leži na istrskem polotoku, je značilna tržaška italijanščina. 1 Ta se od istrobeneščine razlikuje predvsem po številu prev- zetih slovenizmov, širini/ožini naglašenih samoglasnikov e in o ter izgovarjavi fonemov ṡ in c ter ż in ʒ (na primer v Miljah ˈrẹċa ‘uho’, ˈpanṡa ‘trebuh’, żoˈγa- tolo ‘igrača’, v Trstu ˈreċa, ˈpanca, ʒoˈγatolo). 2 Omenjene fonetične posebnosti smo zasledili tudi v krajih Bertoki in Hrvatini, 3 kjer domačini romanskih korenin 4 govorijo različico beneščine, ki so jo oblikovali po vzoru tržaške italijanščine. Tukajšnji prebivalci so bili namreč v preteklosti močno povezani s Trstom; tu so pogosto našli zaposlitev in prodajali kmečke pridelke, saj si Koper z domačimi iz- delki oskrbovali paolani – kmetje, ki so živeli v mestu, a so vsak hodili obdelovat zemljo na koprsko podeželje. MetOdOlOški pRiStOp in način pRikazOv anja pOdatkOv Gradivo za pripravo pričujočega prispevka smo pridobili med narečjeslovno raziska- vo, ki smo jo opravili v Miljah v drugi polovici leta 2018 (prim. Todorović 2019b). Informante smo spodbujali k prostemu govorjenju o dogodkih, umeščenih v seda- njost, razširjeno sedanjost, preteklost, prihodnost in zunajčasovnost. Na osnovi pri- dobljenega korpusa smo prišli do nabora rab glagolskih časov, za katere smo skušali prepoznati osnovna pravila rabe. Pri interpretaciji slednjih smo se oprli na aktualno 1 Tudi to narečje uvrščamo v beneško narečno skupino. 2 Neobjavljeno gradivo, ki ga hrani avtorica monografije. 3 Oba kraja spadata v Mestno občino Koper. 4 V obeh krajih živijo tudi Istrani slovenskih korenin, ki govorijo rižansko podnarečje. 2 63 Jezikoslovni zapiski 26  2020  2 63 italijansko slovnico (Dardano – Trifone 2013). Posnete pogovore in pripovedi smo transkribirali 5 s slovenskimi in italijanskimi fonetičnimi znaki, ki smo jim dodali znake ṡ – fonem med mehčanim in mehkim š (ˈeṡer ‘biti’), ż – fonem med mehčanim in mehkim ž (ˈkuˈżir ‘šivati’) in ċ – fonem med č in ć (ċor ‘vzeti’). Narečni govorci, ki so sodelovali pri raziskavi, so bili: 6  Franco Stener, rojen 18. junija 1952  Marco Stener, rojen 24. julija 1958  Sergio Norbedo, rojen 31. avgusta 1955  Lucilla Ugo, rojena 24. septembra 1938  Francesco Russignan, rojen 18. junija 1940 MiljSki GlaGOlSki čaSi in izbRane GlaGOlSke Oblike Miljska istrobeneščina pozna, tako kot knjižna italijanščina, štiri glagolske nak- lone – povedni, vezalni, pogojni in velelni naklon (it. indicativo, congiuntivo, condizionale in imperativo) s sledečimi glagolskimi časi in glagolskimi oblikami: sedanjik, sedanjik konjunktiva, prihodnjik, sestavljeni prihodnjik, perfekt, perfekt konjunktiva, imperfekt, imperfekt konjunktiva, predpreteklik, predpreteklik ko- njunktiva, sedanji pogojnik, pretekli pogojnik, velelnik, gerundij, pretekli gerun- dij. Glagolski časi so lahko enostavni (na primer sedanjik – lavoro ‘delam’) ali sestavljeni, tj. tvorjeni iz spreganega pomožnega glagola in preteklega participa (na primer sestavljeni prihodnjik – avrò lavorato ‘bom delal’ itd.). Pri prikazovanju miljskih glagolskih časov smo se oprli na sistem, ki smo ga uporabili za opis slovničnih posebnosti drugih istrskobeneških govorov, in sicer koprskega, izolskega, piranskega (prim. Todorović 2016: 193–253), hrvatinskega (Todorović 2017: 207–226) in bertoškega (Todorović 2018: 245–264) govora. Pri opisu rabe enostavnih glagolskih časov smo v nadaljevanju navedli spre- gatve pomožnih glagolov biti in imeti, tj. ˈeṡer in γaˈver, ter pravilnih glagolov z nedoločniškimi končnicami -ar, -er in -ir; pri razlagi sestavljenih glagolskih časov smo poleg rabe prikazali tudi njihovo tvorbo. Slednjo smo predstavili tudi za pre- tekli deležnik, velelnik, gerundij in pretekli gerundij. Za vse oblike smo zapisali več primerov iz narečja. Sedanjik S sedanjikom (it. presente indicativo) istrskobeneško govoreči Miljčani upove- dujejo dejanja, aktualna v trenutku pripovedovanja, na primer Mi ˈleğo el ğorˈnal ‘Berem časopis’, in tista, ki se bodo zgodila v prihodnosti, na primer Doˈman ˈvado inγruˈmar i ˈkaki ‘Jutri grem pobirat kakije’. 5 Zvočne posnetke hrani avtorica članka. 6 Od narečnih govorcev smo dobili dovoljenje za objavo podatkov. 3.1 3 64 Suzana Todorović  OsnOvna slOvnica miljskega istrskObeneškega gOvOra ... Omenjeni glagolski čas uporabljajo tudi za opisovanje preteklih dogodkov (historični sedanjik), na primer ˈEla la ˈṡalta ˈfọra ˈdala fiˈneṡtra, la ˈvara ṡe kˈwal- keˈdun la ˈvedi e la ˈkori drijoˈman ˈvija ‘Ona skoči skozi okno, pogleda, če jo kdo vidi, in takoj steče proč’, in za dejanja v zunajčasovnosti, kot v večnih resnicah, pregovorih, na primer ˈLa maˈdona kandeˈlora ṡe la vˈjen kol ˈṡol e ˈbora de linˈver- no ˈṡemo ˈfora, ṡe la vˈjen ko pˈjova e ˈvento de linˈverno ˈṡemo ˈdentro ... ‘Če pride svečnica s soncem in burjo, zime ne bo več, če pa pride z dežjem in vetrom, smo še sredi zime’. Pomožna glagola se spregata takole: osebni zaimek ˈeṡer ‘biti’ γaˈvẹr ‘imeti’ mi ṡon γo ti ti ṡon γa lu el że γa ˈela la że γa nuˈaltri 6a ˈṡemo γaˈvẹmo vuˈaltri 6b ṡe γaˈvẹ ˈlori i że γa ˈlore le że γa -ar ṡpeˈtar ‘čakati’ -er beˈver ‘piti’ -ir dorˈmir ‘spati’ mi ṡˈpẹto ˈbẹvo ˈdormo ti ti ṡˈpẹti ˈbẹvi ˈdormi lu el ṡˈpẹta ˈbẹvi ˈdormi ˈela la ṡˈpẹta ˈbẹvi ˈdormi nuˈaltri ṡpeˈtẹmo beˈvẹmo dorˈmimo vuˈaltri ṡpeˈtẹ beˈvẹ dorˈmi ˈlori i ṡˈpẹta ˈbẹvi ˈdormi ˈlore le ṡˈpẹta ˈbẹvi ˈdormi Modalni glagoli in drugi glagoli, spregani v sedanjiku:  ṡaˈvẹr ‘vedeti, znati’ (ṡo, ṡa, ṡa, ṡaˈvẹmo, ṡaˈvẹ, ṡa)  voˈlẹr ‘želeti’ (ˈvojo, ˈvol, vọl, voˈlẹmo, voˈlẹ, ˈvol)  poˈdẹr ‘moči’ (ˈpoṡo, ˈpol, ˈpol, poˈdẹmo, poˈdẹ, ˈpol)  doˈvẹr ‘morati’(ˈdẹvo, ˈdẹvi, ˈdẹvi, doˈvẹmo, doˈvẹ, ˈdẹvi)  ṡˈtar ‘stati, počutiti’ (ṡˈtaγo, ṡˈtaγi, ṡˈta, ṡˈtẹmo, ṡˈtẹ, ṡˈta)  ənˈdar ‘iti’ (ˈvado, ˈvadi, ˈva, ənˈdẹmo, anˈdẹ, ˈva)  dir ‘reči’ (ˈdiγo, ˈdiżi, ˈdiżi, diˈżẹmo, diˈże, ˈdiżi)  ċor ‘vzeti’ (ˈċoγo, ˈċoli, ˈċol, ċoˈlẹmo, ċoˈlẹ, ˈċol) 6a Tudi nu in nojˈaltri. 6b Tudi vu in vojˈaltri. 65 Jezikoslovni zapiski 26  2020  2 Sedanjik konjunktiva Sedanjik konjunktiva nekateri istrskobeneški govorci uporabljajo za izražanje že- lje, dvoma, težnje, nestrinjanja, mnenja in podobno. Raba tega glagolskega časa je med Miljčani razmeroma redka, za istodobna dejanja v sedanjosti namreč večino- ma uporabljajo običajni sedanjik. Primeri: ˈMi no ˈṡon ṡiˈkuro ke ˈElda la ˈγabi (sedanjik konjunktiva) un laˈvọr, Mi no ˈṡon ṡiˈkuro ke ˈElda la ˈγa (sedanjik) un laˈvọr ‘Nisem prepričan, da ima Elda službo’. Pomožna glagola se spregata takole: ˈeṡer ‘biti’ γaˈver ‘imeti’ mi ˈṡija ˈγabjo ti ti ˈṡija ˈγabi lu el ˈṡija ˈγabi ˈela la ˈṡija ˈγabi nuˈaltri ˈṡẹmo ˈγabimo vuˈaltri ˈṡẹ γaˈvẹ ˈlori i ˈṡija ˈγabi ˈlore le ˈṡija ˈγabi Prihodnjik Miljčani s prihodnjikom (it. futuro semplice) napovedujejo dejanja, ki se bodo uresničila v prihodnosti, na primer Doˈman parlaˈro ˈkon kˈwel faraˈbuto ‘Jutri bom govoril s tisto barabo’ ˈeṡer ‘biti’ γaˈver ‘imeti’ mi ṡaˈro γavaˈro ti ti ṡaˈra γavaˈra lu el ṡaˈra γavaˈra ˈela la ṡaˈra γavaˈra nuˈaltri ṡaˈrẹmo γavaˈrẹmo vuˈaltri ṡaˈrẹ γavaˈrẹ ˈlori i ṡaˈra γavaˈra ˈlore le ṡaˈra γavaˈra 3.2 3.3 66 Suzana Todorović  OsnOvna slOvnica miljskega istrskObeneškega gOvOra ... 3.4 -ar inγruˈmar ‘pobirati’ -er ˈkorer ‘teči’ -ir ṡinˈtir ‘čutiti, slišati’ mi inγrumaˈro koreˈro ṡintiˈro ti ti inγrumaˈra koreˈra ṡintiˈra lu el inγrumaˈra koreˈra ṡintiˈra ˈela la balaˈra koreˈra ṡintiˈra nuˈaltri inγrumaˈrẹmo koreˈrẹmo ṡintiˈrẹmo vuˈaltri inγrumaˈrẹ koreˈrẹ ṡintiˈrẹ ˈlori i inγrumaˈra koreˈra ṡintiˈra ˈlore le inγrumaˈra koreˈra ṡintiˈra Sestavljeni prihodnjik Narečno govoreči iz Milj uporabljajo sestavljeni prihodnjik za prikazovanje za- dobnih dejanj glede na neko napovedano dejanje, ki je izraženo s prihodnjikom, na primer Ko te veńaˈra in ˈċeża mi ṡaˈro ˈża ˈla ‘Ko boš prišel v cerkev, bom že tam’. Ta glagolski čas je tvorjen z glagolom ˈeṡer ‘biti’ ali γaˈver ‘imeti’ v prihod- njiku in z ustrezno obliko preteklega deležnika. Perfekt S perfektom (it. passato prossimo) govorci narečja upovedujejo dejanja, ki so se zaključila v preteklosti. Tvorijo ga s pomožnim glagolom ˈeṡer ‘biti’ ali γaˈver ‘imeti’ v sedanjiku in z ustrezno obliko preteklega deležnika. Obrazila preteklih deležnikov iz glagolov s končnicami -ar, -er in -ir: -ar taˈka ‘zlepil’, ṡpaˈra ‘ustrelil’, iγruˈma ‘pobral’, ṡerˈka ‘iskal’ -er ṡkriˈveṡto (ṡkˈrito) ‘napisal’, voˈleṡto (voˈlu) ‘želel’, doˈveṡto (doˈvu) ‘moral’ -ir viˈńu ‘prišel’, forˈbi ‘počistil’, moˈri ‘umrl’ Ob rabi pomožnega glagola ˈeṡer se obrazilo preteklega deležnika prilaga- ja glede na spol in število, na primer mi ṡon parˈtido ‘odpotoval sem’, mi ṡon parˈtida ‘odpotovala sem’, ˈlori i że parˈtij ‘odpotovali so’, ˈlore le że parˈtide ‘odpotovale so’; če glagol zahteva rabo pomožnega glagola γaˈver, se obrazilo preteklega deležnika ne spreminja, na primer el γa baˈla ‘plesal je’, ˈlori i γa baˈla ‘plesali so’. Navedeno pravilo velja za vse analitično tvorjene glagolske čase, tj. tvorjene z glagolom biti ali imeti in preteklim deležnikom (sestavljeni prihodnjik, perfekt, perfekt konjunktiva, predpreteklik, predpreteklik konjunktiva, pretekli pogojnik, pretekli gerundij) (Todorović 2018: 257). Primeri: Гo ˈperṡo ˈmeża jorˈnada ˈpar ˈfar ˈṡta ˈroba ‘Izgubil sem pol dneva, da bi naredil to stvar’, Ti γa pronˈta la ˈtola, ke że ˈora de maˈńar ... ‘Si pripravil (pripravila) mizo; čas je za obedovanje ...’, La γa ˈmeṡo na bluˈżeta ˈnova, ke γe ṡˈtava pˈropjo ben ‘Oblekla si je bluzico, ki ji je prav pristajala’, Ti γa ˈonto ˈben la farˈṡora, pˈrima de ˈmeterla ṡul ˈfoγo? ‘Si dobro naoljil (naoljila) ponev, preden si 3.5 67 Jezikoslovni zapiski 26  2020  2 jo dala na ogenj?’, ˈEl ṡe γa maˈċa ˈduto el viṡˈtito ‘Umazal si je vso obleko’, ˈPar el karneˈval la γa kuˈżi un ˈmuċo de viṡˈtiti ‘Za pusta je zašila veliko oblek’. Perfekt konjunktiva Perfekt konjunktiva govorci obravnavanega narečja uporabljajo razmeroma redko. Tvorjen je s sedanjikom konjunktiva pomožnih glagolov ˈeṡer ali γaˈver in pre- teklim deležnikom, na primer ˈEla la kˈredi ke ˈel ˈṡija anˈda ˈvija ‘Ona misli, da je odšel proč’. Analiza pridobljenega korpusa je pokazala, da govorci omenjeni glagolski čas nadomeščajo z običajnim perfektom, na primer ˈEla la kˈredi ke ˈel że anˈda ˈvija. Imperfekt Z imperfektom (it. imperfetto) narečni govorci upovedujejo istodobna dejanja gle- de na neki pretekli dogodek, pretekla stanja, ponavljajoče se pretekle dogodke, trajajoča dejanja v preteklosti ter nerealne hipotetične dogodke. ˈeṡer ‘biti’ γaˈver ‘imeti’ mi ˈjero γaˈvẹvo ti ti ˈjeri γaˈvẹvi lu el ˈjera γaˈvẹva ˈela la ˈjera γaˈvẹva nuˈaltri ˈjerimo γaˈvẹvimo vuˈaltri ˈjeri γaˈvẹvi ˈlori i ˈjera γaˈvẹva ˈlore le ˈjera γaˈvẹva -ar ṡiˈγar ‘kričati’ -er ˈverżer ‘odpreti’ -ir viˈńir ‘priti’ mi ṡiˈγavo leˈǧẹvo viˈńivo ti ti ṡiˈγavi leˈǧẹvi viˈńivi lu el ṡiˈγava leˈǧeva viˈńiva ˈela la ṡiˈγava leˈǧeva viˈńiva nuˈaltri ṡiˈγajmo leˈǧejmo viˈńivimo vuˈaltri ṡiˈγavi leˈǧevi viˈńivi ˈlori i ṡiˈγava leˈǧeva viˈńiva ˈlore le ṡiˈγava leˈǧeva viˈńiva Primeri: Гe ˈjera na ˈlama de ˈakwa e el muˈleto ˈjera ˈduto konˈtento, ˈbateva i ˈpije ke ˈjera neˈga ˈfin ˈṡora i kaˈvej ‘Tam je bila luža in deček je bil ves vesel, teptal je z nogami, da je bil moker od glave do pete’, El ṡtriˈkava ke no lo żveˈjava niˈanka un ˈton ‘Tako je smrčal, da ga ne bi zbudil niti grom’, Le pˈjere ˈjera ˈdute fruˈγade a ˈforṡa de γraˈtarle kon la ṡkarˈtaṡa, ˈakwa e ṡaˈvọn ‘Kamni so bili obrabljeni zaradi drgnjenja s krtačo, vodo in milom’, ˈJera un ˈmuċo de ˈtole in ˈparte laˈṡade daj 3.6 3.7 68 Suzana Todorović  OsnOvna slOvnica miljskega istrskObeneškega gOvOra ... muraˈdori ‘Ob strani je bilo veliko ploščic, ki so jih pustili zidarji’, El γaˈvẹva in ṡpˈala un ˈbaliγo de ṡtˈraṡe ‘Na ramenih je nosil culo s cunjami’, ˈJero in boteˈγin ˈdela vendeˈriγola kwa in ˈkale dˈrijo el kanˈtọn e γo ˈviṡto ko la ˈkoda del ˈoċo ke el muˈleto γe γa beˈka do ṡarˈjeże ‘Bil sem v trgovini s sadjem in zelenjavo tukaj takoj za vogalom in sem videl mulca, ki ji je vzel dve češnji’. Z imperfektom (indikativa) 7 lahko govorci predstavijo tudi pretekle hipote- tične dogodke, za upovedovanje katerih italijanska slovnica narekuje strogo rabo (predpreteklika) konjunktiva in (preteklega) pogojnika, na primer knjižno italijan- sko Se ci avessero invitato ci saremmo andati volentieri, miljsko istrskobeneško Ṡe i ne inviˈtava, anˈdavimo volentˈjeri ‘Če bi nas povabili, bi šli rade volje’. Imperfekt konjunktiva Govorci uporabljajo imperfekt konjunktiva (it. congiuntivo imperfetto) predvsem v odvisnih stavkih, če je v glavnem stavku (v sedanjiku, pretekliku ali imperfektu) izražen dvom, želja težnja in podobno, na primer No kˈredo ke el poˈdeṡi ajuˈtarlo ‘Ne verjamem, da bi mu lahko pomagal’, Maˈrija la kreˈdeva ke Luˈiża le faˈṡeṡe kˈweṡto pjaˈṡer ‘Marija je verjela, da ji bo Luisa naredila to uslugo’. Imperfekt konjunktiva zasledimo tudi v enostavčnih povedih, ki izražajo že- ljo, na primer Maˈγari ˈMarjo veˈniṡi a ˈċorme! ‘Ko bi Marjo le prišel pome!’. Rabo omenjenega glagolskega časa smo zasledili tudi v pogojnih povedih, v tako imenovanem realnem ali možnem hipotetičnem dogodku. Za tovrstna upove- dovanja italijanska slovnica narekuje rabo sedanjega pogojnika v glavnem stavku in imperfekta konjunktiva v odvisniku, na primer Se avessimo tempo, andremmo con loro, miljsko istrskobeneško Ṡe γaˈveṡimo ˈtenpo, andaˈrijimo ko ˈlori ‘Če bi imeli čas, bi šli z njimi’. Možni hipotetični dogodek narečni govorci lahko upovejo po vzoru knjižne italijanščine ali s poljubno rabo imperfekta konjunktiva in sedanjega pogojnika tako v glavnem kot v odvisnem stavku, na primer Ṡe ˈela la viˈńiṡi a lavoˈrar in peṡkeˈrija, ne aiute’rija ˈṡaj (imperfekt konjunktiva, sedanji pogojnik), Ṡe ˈela la venˈrija a lavoˈrar in peṡkeˈrija, ne ajuˈtaṡi ˈṡaj (sedanji pogojnik, imperfekt ko- njunktiva), Ṡe ˈela la viˈńiṡi a lavoˈrar in peṡkeˈrija, ne ajuˈtaṡi ˈṡaj (imperfekt ko- njunktiva, imperfekt konjunktiva), Ṡe ˈela la veneˈrija a lavoˈrar in peṡkeˈrija, ne ajuteˈrija ˈṡaj (sedanji pogojnik, sedanji pogojnik) ‘Če bi prišla delat v ribarnico, bi nam zelo pomagala’. 7 Raba imperfekta za signaliziranje preteklega hipotetičnega dogodka je značilna tudi za italijan- ski pogovorni jezik, na primer Se lo sapevo, te lo dicevo ‘Če bi vedel, bi ti povedal’, knjižno italijansko Se lo avessi saputo, te lo avrei detto. 3.8 69 Jezikoslovni zapiski 26  2020  2 ˈeṡer ‘biti’ γaˈver ‘imeti’ mi ˈfoṡi γaˈveṡi ti ti ˈfoṡi γaˈveṡi lu el ˈfoṡi γaˈveṡi ˈela la ˈfoṡi γaˈveṡi nuˈaltri ˈfoṡimo γaˈveṡimo vuˈaltri ˈfoṡi γaˈveṡi ˈlori i ˈfoṡi γaˈveṡi ˈlore le ˈfoṡi γaˈveṡi -ar ṡkanˈpar ‘bežati’ -er żˈmẹter ‘nehati’ -ir kuˈżir ‘šivati’ mi ṡkanˈpaṡi żmeˈtẹṡi kuˈżiṡi ti ti ṡkanˈpaṡi żmeˈtẹṡi kuˈżiṡi lu el ṡkanˈpaṡi żmeˈtẹṡi kuˈżiṡi ˈela la ṡkanˈpaṡi żmeˈtẹṡi kuˈżiṡi nuˈaltri ṡkanˈpaṡimo żmeˈtẹṡimo kuˈżiṡimo vuˈaltri ṡkanˈpaṡi żmeˈtẹṡi kuˈżiṡi ˈlori i ṡkanˈpaṡi żmeˈtẹṡi kuˈżiṡi ˈlore le ṡkanˈpaṡi żmeˈtẹṡi kuˈżiṡi Predpreteklik Predpreteklik govorci uporabljajo, ko orisujejo preddobna dejanja glede na nek ip- retekli dogodek, ki je upoveden z imperfektom ali perfektom, na primer Maˈrija γa konpˈra duˈte le ˈrobe par la ˈkaża koj ˈbori ke γe γaˈvẹva manˈda ṡu ṡoˈrela ke viˈveva in Ameˈrika ‘Marija je kupila vse stvari za hišo z denarjem, ki ji ga je poslala njena sestra, ki je živela v Ameriki’. Primeri: ˈjerano torˈnaj ‘so (bili) prišli’, γaˈveva eduˈka ‘je (bil) vzgojil’, ˈjerano parˈtide, ‘so (bile) odpotovale’, γo kapeˈla ‘sem se (bil) zmotil’ in drugo. Predpreteklik konjunktiva Predpreteklik konjunktiva Miljčani uporabljajo za upovedovanje preddobnih de- janj glede na neka pretekla dejanja, izražena z imperfektom ali perfektom, a mora glavni stavek izražati dvom, željo, težnjo, nestrinjanje in podobno, na primer Me paˈreva ke ti γaˈvẹṡi fiˈka el ˈpije intel pˈloċ pˈjen de ˈakwa ‘Zdelo se mi je, da si vtaknil nogo v lužo, polno vode’. Predpreteklik konjunktiva je tvorjen s pomožnim glagolom ˈeṡer ‘biti’ ali γaˈver ‘imeti’ v imperfektu konjunktiva in ustrezno obliko preteklega deležnika, na primer γaveˈṡi ṡaˈveṡto ‘si/sem/je vedel / bi vedel’, ˈfuṡi anˈda ‘si/sem/je šel / bi šel’. S tem glagolskim časom in s preteklim pogojnikom, na primer Ṡe no la ˈfuṡi ṡˈtada ˈṡenṡa edukaˈṡjọn, lu non ṡe ṡaˈrija rabˈja ‘Če ne bi bila neolikana, se on ne bi razjezil’, govorci opisujejo nerealni hipotetični dogodek. Tudi v tem primeru lahko poljubno uporabijo konjunktiv in pogojnik, na primer Ṡe no la ˈfuṡi ṡˈtada 3.10 3.9 70 Suzana Todorović  OsnOvna slOvnica miljskega istrskObeneškega gOvOra ... ˈṡenṡa edukaˈṡjọn, lu non ṡe ˈfuṡi rabˈja; Ṡe no la ṡaˈrija ṡˈtada ˈṡenṡa edukaˈṡjọn, lu non ṡe ṡaˈrija rabˈja. Sedanji pogojnik Miljski sedanji pogojnik narečni govorci uporabljajo, da bi izrazili svojo željo, namero, nasvet, mnenje in podobno, na primer Mi diˈrija ke faˈra bel ˈtenpo ‘Re- kel bi, da bo lepo vreme’, Ṡaˈrija ˈjuṡto ˈdirγe ˈduto a Luˈiża ‘Prav bi bilo, da bi povedali Luisi’, Volaˈrija parˈtir ma no γo niˈṡun ke me konˈpańi ‘Rada bi odpo- tovala, a nimam nikogar, ki bi me spremljal’. Pogosto ga nadomeščajo z imperfektom konjunktiva, in sicer tudi v prime- rih, v katerih italijanska slovnica zapoveduje rabo sedanjega pogojnika, na primer Come pittureresti questa camera?, miljsko istrskobeneško ˈKome ti pituˈraṡi ṡta ˈkamera? ‘Kako bi ti pobelil to sobo?’. Izpostavili smo že, da govorci s sedanjim pogojnikom in imperfektom opisu- jejo realni hipotetični dogodek in da ju lahko uporabljajo poljubno, v glavnem in/ ali odvisnem stavku. ˈeṡer ‘biti’ γaˈver ‘imeti’ mi ṡaˈrija γavaˈrija ti ti ṡaˈrija γavaˈrija lu el ṡaˈrija γavaˈrija ˈela la ṡaˈrija γavaˈrija nuˈaltri ṡaˈrijimo γaˈvarijimo vuˈaltri ṡaˈriji γavaˈriji ˈlori i ṡaˈrija γavaˈrija ˈlore le ṡaˈrija γavaˈrija -ar kapeˈlar ‘zmotiti se’ -er ˈbever ‘piti’ -ir bruṡtoˈlir ‘pražiti’ mi kapelaˈrija beveˈrija bruṡtoliˈrija ti ti kapelaˈrija beveˈrija bruṡtoliˈrija lu el kapelaˈrija beveˈrija bruṡtoliˈrija ˈela la kapelaˈrija beveˈrija bruṡtoliˈrija nuˈaltri kapelaˈrijimo beveˈrijimo bruṡtoliˈrijimo vuˈaltri kapelaˈrija beveˈriji bruṡtoliˈriji ˈlori i kapelaˈrija beveˈrija bruṡtoliˈrija ˈlore le kapelaˈrija beveˈrija bruṡtoliˈrija Pretekli pogojnik Pretekli pogojnik uporabljajo, ko opisujejo zadobna dejanja glede na neko pre- teklo dejanje, ki je opisano z imperfektom ali perfektom, na primer ˈElda ne γa ˈdito ke ṡaˈrija anˈdada a Triˈjeṡte de ṡu moˈrożo ‘Elda nam je povedala, da bo šla k zaročencu v Trst’. 3.12 3.11 71 Jezikoslovni zapiski 26  2020  2 Pretekli pogojnik je sestavljen iz pomožnega glagola ˈeṡer ‘biti’ ali γaˈver ‘imeti’ v pogojniku in iz ustrezne oblike preteklega deležnika, na primer ṡaˈrija ənˈdada ‘bo šla’, γaˈvarija vu ‘bom/boš/bo imel’. S tem glagolskim časom govorci lahko opisujejo nerealne hipotetične dogod- ke, in sicer s poljubno izbiro preteklega pogojnika in predpreteklega konjunktiva v glavnem in/ali odvisnem stavku. Velelnik V preglednicah prilagamo velelniške (it. imperativo) oblike za drugo osebo ednine in množine pomožnih glagolov ˈeṡer ‘biti’ in γaˈver ‘imeti’ ter za pravilne glagole na -ar (na primer ṡkanˈpar ‘zbežati’), -er (na primer żˈmẹter ‘nehati’) in -ir (na primer kuˈżir ‘šivati’). ˈeṡer ‘biti’ γaˈver ‘imeti’ ti ti ˈṡi ˈγabi vuˈaltri ˈṡe γaˈvẹ -ar -er -ir ti ti ṡˈkanpa żˈmẹti ˈkużi vuˈaltri ṡkanˈpẹ żmeˈtẹ kuˈżi Primeri: Inγˈruma kˈwele ṡkoˈvaṡe ‘Poberi tiste smeti’, ˈTaṡime un fja de preˈṡẹmo- lo pel ṡuˈγẹto ‘Nasekljaj mi nekaj peteršilja za omakico’, ˈVerżi el ṡkatoˈlọn ko le boˈtiĺe de vin ‘Odpri škatlo s steklenicami vina’. Sedanji in pretekli gerundij Miljski narečno govoreči uporabljajo tudi sedanji in pretekli gerundij. V pregle- dnicah prilagamo oblike pomožnih glagolov ˈeṡer ‘biti’ in γaˈver ter pravilnih gla- golov na -ar (na primer inγruˈmando ‘pobirajoč’), -er (na primer beˈvẹndo ‘pijoč’) in -ir (dorˈmindo ‘speč’). ˈeṡer ‘biti’ γaˈver ‘imeti’ ˈṡendo γaˈvendo -ar -er -ir inγruˈmando beˈvẹndo dorˈmindo Primeri: El ˈdindjo kamiˈnava fra le ˈvide faˈṡendo la ˈroda e ṡerˈkando de ˈbakar l’uva ‘Puran je hodil med trtami tako, da je vozil kočijo in poskušal kljuvati groz- de’, Maˈńando kuˈṡi te diventa’ra na baˈlena ‘Če boš tako (toliko) jedel/jedla, boš postal/postala kit’. 3.14 3.13 72 Suzana Todorović  OsnOvna slOvnica miljskega istrskObeneškega gOvOra ... Pretekli gerundij je tvorjen s pomožnim glagolom ˈeṡer ‘biti’ ali γaˈver ‘ime- ti’ v sedanjem gerundiju in s preteklim deležnikom, na primer Ṡenˈdo parˈtidi de bonˈora no γaˈvẹmo podˈẹṡto ṡaluˈtar niˈṡun ‘Ker smo odpotovali zgodaj, nismo utegnili pozdraviti nikogar’. s kleP Milje so istrsko mestece, v katerem domačini govorijo istrskobeneško narečje, ki sodi v beneško narečno skupino, natančneje v skupino kolonialnih beneških go- vorov. V članku Osnovna slovnica miljskega istrskobeneškega govora: od fonem- skega sestava do zaimkov (Todorović 2019b) smo predstavili miljske foneme in nekatere oblikoslovne posebnosti, v pričujočem prispevku pa smo prikazali gla- golske čase in izbrane glagolske oblike. Narečjeslovne podatke smo dobili med raziskavo, ki smo jo opravili v letu 2018. Miljska istrobeneščina pozna štiri glagolske naklone in več glagolskih časov ter glagolskih oblik – sedanjik, sedanjik konjunktiva, prihodnjik, sestavljeni pri- hodnjik, perfekt, perfekt konjunktiva, imperfekt, imperfekt konjunktiva, predpre- teklik, predpreteklik konjunktiva, sedanji pogojnik, pretekli pogojnik, velelnik, gerundij, pretekli gerundij. Iz pridobljenega narečnega korpusa smo razbrali načine in pravila upovedo- vanja aktualnih, preteklih, prihodnjih in zunajčasovnih dogodkov ter preddobnih, zadobnih in istodobnih dejanj glede na neko osrednje dejanje. Za vse glagolske čase in izbrane glagolske oblike smo določili spregatve pomožnih glagolov ˈeṡer ‘biti’, γaˈver ‘imeti’ in pravilnih glagolov z nedoločni- škimi končnicami -ar, -er in -ir; pri razlagi sestavljenih glagolskih časov smo poleg rabe prikazali tudi njihovo tvorbo. Vse razlage smo opremili z več primeri iz narečja. Raziskava je pokazala, da so istrskobeneški načini upovedovanja podobni ti- stim, ki jih pozna knjižna italijanščina, izvzemši rabo vezalnega naklona. Narečni govorci razmeroma redko uporabljajo sedanjik konjunktiva in perfekt konjunkti- va, imperfekt konjunktiva in predpreteklik konjunktiva pa pogosto nadomeščajo s sedanjim in preteklim pogojnikom, predvsem pri tako imenovanem hipotetičnem dogodku, kjer – v popolnem nasprotju z italijansko slovnico – poljubno izbirajo konjunktiv in pogojnik tako v glavnem kot (tudi) odvisnem stavku. 4 73 Jezikoslovni zapiski 26  2020  2 v iRi in liteRatuRa Dardano – Trifone 2013 = Maurizio Dardano – Pietro Trifone, Grammatica italiana con nozioni di linguistica, Bologna: Zanichelli, 2013. Filipi 1993 = Goran Filipi, Istriotski jezikovni otoki v Istri, Annales: series historia et sociologia 11 (1993), 275−284. Folena 1968–1970 = Gianfranco Folena, Introduzione al veneziano »de là da mar«, Bollettino dell’Atlante linguistico mediterraneo, 10–12 (1968–1970), 331–376. Todorović 2016 = Suzana Todorović, Narečje v Kopru, Izoli in Piranu, Koper: Libris, 2016. Todorović 2017 = Suzana Todorović, Narečna raznolikost v okolici Kopra, Koper: Libris, 2017. Todorović 2018 = Suzana Todorović, Raznovrstnost narečnih govorov na Koprskem, Koper: Libris, 2018. Todorović 2019a = Suzana Todorović, Istrobeneščina v krogu drugih jezikov in govorov v sloven- skih obmorskih krajih, Koper: Libris, 2019. Todorović 2019b = Suzana Todorović, Osnovna slovnica miljskega istrskobeneškega govora: od fonemskega sestava do zaimkov, Jezikoslovni zapiski 25.2 (2019), 97–111. Zamboni 1979 = Alberto Zamboni, Le caratteristiche essenziali dei dialetti veneti: guida ai dialetti veneti, ur. Manlio Cortelazzo, Padova: Cleup, 1979. s ummaRy A Short Grammar of the Muggia Vernacular: Verb Tenses and Selected Verb Forms This article presents the verb forms that speakers of the Muggia Istrian-Venetian dialect use in everyday communication. The material for presenting this segment of the Muggia dialect grammar was obtained through a dialectological study conducted in 2018. Present- ed are the conjugations of the auxiliary verbs ˈeṡer ‘be’ and γaˈver ‘have’ for individual forms of verbalization and the conjugation patterns for regular verbs ending in -ar, -er, and -ir. The rules for using the Muggia dialect verb forms are similar to those dictated by Italian grammar, except for the subjunctive and conditional, especially in relation to hypothetical events. The study showed that the Istria-Venetian forms of verbalization are similar to those in standard Italian, except for the use of the subjunctive. Dialect speakers use the present and the perfect subjunctive relatively rarely, and they often replace the imperfect and past perfect subjunctive with the present and past conditional, especially for hypothetical events.