Posamezna Itevfl* k« I Din mesečno, če se sprejema list v upra H, naročnina 4 Din na dom in po polti dostavljen list 5 Din Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din četrtletna 13 Din Cen« inse-ratoro po dogovora VOHEDEIIJSKI Uredništvo Kopitarjeva ul it b lil. Telefon St 205-1 tn 2906 — List izha-ia vsak ponedeljek Uprava. Kopitarjeva ulica Stev 6 Poštni ček račun. Ljubljana 15 17«). Telclon štev 2S92 JRZ za obnovo slovenskega zadružništva Važne resolucije seje banovinskega odbora JRZ v Cellu Celje, 10. januarja. Danes ob 10 dopoldne se je pričela seja banovinskega odbora JtlZ, ki je trajala do 14. Navzoči so bili polncštevilno vsi člani banovinskega odbora Predsedoval je minister dr. Krek, ki je opravičil odsotnega predsednika, notran ega ministra dr. Korošca, ki mu je odbor priredil navdušene ovacije in mu sporočil pozdrave. Nato je dr Krek podal poročilo o političnem položa;u in o delu vlade. Poročilo je sprejel odbor z odobravanjem. Nito je banovinski odbor izčrpno razpravljal o aktualnih političr:h, socialnih in gospodarskih vprašanjih. Debata je pokazala enodušnost in veselo iniciativnost vseh odbornikov. Po izčrpnih razpravah je banovinski odbor sprejel sledečo resolucijo: 1 Banovinski odbor JRZ je na seji dne 10. ja- kreditnega zadružništva. Prejšnji režimi so s svojo I gospodarsko in kreditno politiko uničili kmetu kredit, povzročili zamrznjenje vlog in razvrednotenje zemljiške rente ter s tem kmetu onemogočili plačevanje dolgov. V stanju, v kakršnem je kmet in v kakršnem je organizirani kmečki kredit, so bili nujno potrebni ukrepi, da se sedanja vrednost zemljiške rente vsaj deloma prilagodi višini obremenitve kmečkih posestev. Ker je kmečki stan sam prešibak, je bilo treba za njegovo ozdravljenje pritegniti tudi druge panoge gospodarstva. Ta uredba je rešila vprašanje razdolžitve kmetov po zgledu nekaterih drugih držav, kjer se je pojavila prav-tako huda kmečka zadolžitev kakor pri nas. Uno-števajoč tako ugodnosti kakor tudi trdote uredbe, je banovinski odbor sklenil, priporočiti somišljenikom in javnosti, naj uredbo izvršuje ter s tem pomaga doseči njen namen: rešiti zadolžena kr>eč- nnarja 1927 v Celju obravnaval uredbo o likvida- i ka nosestva in vrniti kmečkemu gospodarstvu trdno ciji kmečkih dolgov in o likvidnosti slovenskega ' podlago. Na merodajne činitelje apeliramo, da uredbo izvajajo z vso potrebno uvidevnostjo, da se doseže ta njen prvi in edini namen. 2. Banovinski odbor ugotavlia, da je bilo pri nas kreditno zadružništvo temelj kmečkega gospodarstva in navaja, da je bil njegov napredek večji kakor kjerkoli drugod. S tem, da je bilo zadružništvo pod silo razmer in neuvidevnostjo prejšnuh režimov pahnjeno v nelikvidno stanje, je bilo naše kmečko gospodarstvo radi tega tudi huje prizadeto kakor kjerkoli drugod v državi. Banovinski odbor ugotavlja, da je ozdravitev našega kmečkega gospodarstva neizvedljiva, ako se istočasno z razdolžitvijo kmeta ne reši tudi vprašanje likvidnosti banovinskega kreditnega zadružništva. Zato zahtevamo, da se z lavnimi sredstvi obnovi likvidnost nn'ega kmečkega zadružništva, kakor so to storile druge države za svoje zadružništvo. Deset turških divizij na me/i sandžaha Atexandre((e Pariz, 10. januarja. TO. Državni podtajnik zunanjega ministrstva nadaljuje posvetovanja v zvezi s položajem, ki je nastal v Siriji z ozirom na sandžak Alexaudrette, ki ga hoče Turčija odcepiti od sirske države. Izredno dolga so bila posvetovanja z generalom Oesingerjem, poveljnikom francoskih oboroženih eil v Siriji ter s turškim veleposlanikom Suadom. Francoski minister V i en no t je turškemu veleposlaniku razodel, da ima točne informacije, da ie Turčija zbrala celih 10 divizij v bližini »irske meje v zaledju sandžaka Alexan-drette in da francoska vlada nc razume, čemu zbiranje čet. ko se še niti poganja niso začela. Francoska vlada bi smatrala zbiranje turških čet za nedovoljen pritisk, ki bi ga morala odMoniti. Obnašanje turške vlade je takšno, da se more iz njega sklepali, da Turčiji ni za mirno rešitev nastalega spora in da na vsak način hoče svoje zahteve uveljaviti s silo. Turški veleposlanik S u a d je izrazil svoje začudenje nad informacijami o zbiranju turških čet na sirski meji. Njemu o tem ni nič znanega. Turške čete se iz svojih garnizij niso premaknile. Ce se garnizije turške armade nahajajo na jugu države nedaleč od Alexandrette. ni to kaj novega, marveč mora bili francoski vladi znano, ker stoje vojašnice tam že deset let in se tam isto dobo let nahaja tudi glavni stan turške armade. Turški veleposlanik ie nadalje povdaril, da hoče Turčija mirne rešitve, da ni nikoli zahtevala, da naj se sandžak Aexandrette priključi turškemu ozemlju, da tega tudi sedaj noče, marveč samo to, da se v tem ozemlju, kjer prebiva močna turška narodna manjšina, snoštujejo vse pravice, ki so bile tej deželi obljubljene, ko je Zveza narodov, onosno v njenem imenu Francija prevzela nad njo mandatno (nadzorno) oblast. Agencija Havas pa priobčuje izjavo voditelja turške narodne manjšine v sandžaku Alexandrette Abdiul Gani Age, ki živi v Atiohiji in je dejal o sporu med Turčijo in Francijo: »Mi klobučarji (klobučarji se imenujejo tisti Turki zaradi tega, ker že od zdavnaj nosijo klobuk mesto tur-bana ali fesa. Op ur.) imamo samo to željo, da nas ne priključijo k sirski državi. To odklanjamo. Na drugi strani pa vemo, da tudi turška država noče, da bi bila naša dežela njej priključena. Torej nam naj dajo neodvisnost pod nadzorstvom Zveze narodov. to se pravi, naj se za nas nadaljuje režim, pod katerim smo živeli do sedaj, odkar smo po razkroju Turčije prišli pod mandat Zveze narodov, odnosno pod nadzorstvo Francije. Naj ostane pri starem, pa bo vse v redu.« Časopisje mnogo razpravlja o novem načrtu rešitve spora, ki ga je predložil turški zu-nanaji minister Ruždi Aras. Turška vlada ima po lem načrtu namen predložiti, naj se 6andžak (dežela) Alexandrette spremeni v neodvisno dr. žavo. ki bi sicer ostala kot zvezna država v okvirju pod skupnim prolektoratom Francije in Turčije. V Parizu ne verjamejo, da bi takšen načrt bil izvedljiv. Sandžak Alexandrette ie upravna enota v sirski državi. Prebivalstva ima okrog 000.000, od katerih jih je dobra polovica Turkov. Ruždi Aras daje pomiritve iz(ave Ankara, 10. januarja. AA. Včeraj se je sestal poslanski klub vladne večine, kateremu je zunanji minister Ruždi Aras obširno poročal o pogajanjih s Francijo zaradi ifkenderun=kega sandžaka. Minister je potrdli. da je o priliki svojih razgovorov z zastopniki francoske vlade ugotovil, da je Francija zares nripravliena sporazumeti se a Turčijo o usodi Turkov v Siriji. Kakor poroča anatolska agencija, je zunanji minister dr. Ruždi Aras v svojem ekspozeiu med drugim dejal, da je imel Iran-coski poslanik premalo časa. da bi lahko turški vladi pred'ožil nove francoske predloge. Potrdil je, da sta turška in francoska vlada soglasno sklenili zahtevati odsrovoditev zasedanje sveta Zveze narodov. Naglasil je. da vlada v vseh prijateljskih državah veliko zanimanje za ureditev tega Irancosko-turškega spora. Čeprav še nima nikake materijalne osnove, da bi lahko sklepal na polek tega spora, je dci.il, naj naglasim, da je francoska vlada pri; pravljen resno proučili to vprašanie in da želi. da bi se čimprej dosegli novoljni rezultati. Potrebno je, počakati na nadaljnje razgovore. Razen zunanjega ministra je na seji (»-lanskega kluba govoril tudi ministrski predsednik Ismet Ineni, ki je podal povsem slične izjave kakor Ruždi Aras. Naglasil je, da se mora vprašanje sandžaka urediti z neposrednim sjiorazumom med Francijo in Turči;o, ker ji bo ta sjiorazuin mnogo laže doseči, kakor sporazum, za katerega bi posredovala Zveza narodov. 'Brousse »Ankara %sjv?s Umirim - o-gajanja so so svoje, dni v Berlinu že Začela, toda morali so jih prekiniti, ker je bilo treba rešiti nekaj »vmesnih vprašanj. Nemčija se je od trgovinske pogodbe nadejala ogromne dobičke, ne toliko na gospodarskem, kakor na duhovnem polju. Mislila je, da bo sedaj njena industrija prišla na vrsto, da pomaga oborožiti avstrijsko armado in da sc bo na ta način potom industrijskega vpliva na avstrijsko vojsko mirno lahko selil Čez mejo tudi narodnosocialistični duh. Ves Dunaj je v tem smislu govoril še nekaj tednov. Politični krogi so to vprašanje resno prerešetavali, samo tisk o njem ni smel poročati. Danes pn je naenkrat časopisni molk prekinjen s člankom, ki je izšel v Schusch-niguovem listu ■ NeuigkeitsvveltblatU, ki je bolj podoben poluradni vladni izjavi, kakor navadnemu članku. Tam beremo med drugim: V razpravljanju vprašanj, ki so nastala po podpisu avstro-neinškcga sporazuma dno 11. julija 1931). jc posebno v inozemstvu, a tudi v nekaterih avstrijskih nacionalnih krogih prevladovalo mne-nje, da ho avstrijska vojska postala čisto navaden obesek nemške armade in da jc ta razvoj naraven in neizbežen. Nasproti takšnim trditvam je treba šc enkrat z vso odločnostjo pribiti, da si ne moremo misliti kaj bolj brezsniiselncga. kakor pa so takšne domneve, ki so istovetne s trditvijo, da bo Avstrija svojo neodvisnost prodala. Avstro-nemški sporazum pa jc ravno neodvisnost avstrijske države potrdil in zanj dobil slovesno jamstvo berlinske vlade. No razumemo, zakaj nekateri to jasno dejstvo neprestano drugače razlagajo. Nemška vlada se je do sedaj tudi tako obnašala, da nI bil dan noben povod za mnenje, kakor da bi sc hotela polastilno vmešavati v naše avstrijske razmere. Avstrijska armada jo majhna in skromna. Njena naloga jc, da hrani mejo domovine. Avstrijska vlada pa jc, kot znano, vsako udeležbo pri kakšnem državnem bloku odklonila. Ravnotako jo slovesno zanikala tudi možnost, da bi bila i Nemčijo sklenila kakšno posebno zvezo. Takšno stališče jc za Avstrijo edino mogoče. Naj nas torej inozemstvo pusti na miru in naj nas nikar ne obmetava z razlagami, ki bistveno nasprotujejo dejstvom in tudi osnovani avstrijske politiko. Ravnotako bedasto jc tudi mnenje, da bosta sedaj avstrijski in nemški generalni štab sodelovala. Avstrijska vojska bo branila samo svojo meje, izven območja svoje častne države pa je 110 bomo uporabljali. Clankar so dviga tudi proti trditvi, da se mora sedaj Avstrija takorekoč vreči okrog vrutu Nemčije na gospodarskem polju. Ali jo svetovno javno mnenje pozabilo, piše lisi, da inora Avstrija vsak izvoz svojega blaga v Nemčijo drago plačati z isto količino blaga, ki ga mora v Nemčiji kupiti. Na kakšno okrepitev trgovinskih odnošajev z Nemčijo sploh ni mogoče misliti, dokler svouli trgovinskih pogodb z drugimi državami nismo temu primerno preosnovali, za kar so zu enkrat 110 vidimo nobene nujnnslnc potrebe. Sicer pa jo Jugoslavija ze doživela svoje razočaranje / Nemčijo, ko jc mislila, da bo njnfeno trgovinsko poslovanje zanjo ugodno, a se je nasprotno izkazalo, da je bilo ravno nasprotno in da je Ncmčiia priložnost izkorislila in svoje blago v preveliki meri v Jugoslavijo uvažala, od Jugoslavije pa sorazmerno manj kupila. Avstrija sc mora iz tega učiti, da ho v trgovinskih ndnošajih z Nemčijo previdna, da bo trgovino z njo Ic postopno razširila. Na Dunaju trdijo, da Je s tem flnnkom avstrijska vlada hotela jasno povedati, da nc bo dovolila, da hi sc narodni socializem širil čez mejo niti v avstrijsko vojsko, niti s pomočjo gospodarskega sodelovanja. Avstrijske meje 11111 ostanejo slciko-prej zaprto. Tenerifa, 10. jan. AA. TukajSnja radijska postaja je razglasila nasledn e vesti: Ponoči so nacionalisti prodirali dalje po cesti proti C o ru n i. Zavzeli so dvorec Zarzuelo, ki se nahaja blizu vasi E 1 P r a d o. Snoči je prišlo do letalskega spopada nad zapadnim madridskim predmestjem. Zaenkrat še ni znano, kako se je ta spopad zaključil. Vsa nacionalistična letala so se vrnila nazaj k svoji bazi nepoškodovana. Madrid, 10. ian. AA. Posebni poročevalec agencije Havas, ki se je včeraj mudil na fronti pri Časi de Campo, je zbral naslednje informacije: Borbe, ki so se včeraj vršile na cesti, ki vodi proti C o r u n i, so se zaključile s tem, da je bil rdeči nasprotnik pognan še lz zadnjih, doslej še ne zavzetih postojank, na katerih se je utrdil neposredno nad reko Manzanarez. Oooldne so nacionalisti dosegli breg Questa de las P e r d i -ces, odkoder jim je bilo lahko odbiti nasprotnika proti periferiji Madrida in proti griču EI Prado V tem boju je bilo ubitih okrog 30 nasprotnikov in nacionalisti so zajeli tudi tri tanke. Vse kaže, da je usoda Escoriala zapečatena in da se bo v najkrajšem času pričela tudi s te strani ostra nacionalistična ofenziva. Saiamanca, 10. jan. AA. (DNB) Včeraj dopoldne se 'e razvila nova borba na vseh sektorjih okrog Madrida. Med Avaraso in madridsko periferijo so komunisti uporabili v borbi osem ruskih tankov. Nacionalna čete pa so prodrle do same obale reke in uničile en tank. Rdeči miličniki prestopajo k?r v skupinah na nacio-slistično stran. Vsa poročila se sklada'o v tem, da vlada v Madridu zelo veliko nezadovoljstvo. Rdeči pr.!znavcr:o Barcelona, 10. jan. AA. (Havas) Delavska radijska postaja je snoči ob 21.30 razglasila tale ko-niuivke: Na centralnem sektorju madridske fronte ie položaj nadalje zelo ugoden za republikance. Na vsem severnem sektor u pa trajajo še zmerom hude borbe. Sovražnik še nadalje izvaja močan pritisk posebno pri Aravaci. Republikanske čete so dobile ukaz, da se ne umaknejo na našo drugo obrambno črto. Nasprotnik je v borbi uporabljal zelo veliko število tankov. Pri teh bojih je sodeloval tudi velik oddelek Nemcev. Kljub temu smo ujeli 30 nasprotnikov. Popoldne je sovražnik izvršil nov napad po zelo intenzivni artiljerijski pripravi. Madrid, 10. januarja, b. Strašne in krvave borbe za osvojitev Madrida so se po kratkem prestan-kti spet pričele z vso divjoatjo in krutostjo. Obe strani se borita z orlov:l(Q hrabrostjo ter z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Na dnevnem redu so strašni napadi motoriziranih čet ter hudo bombardiranje z letali. Nemške udarne čete SA so pretrjiele v zadniih bojih resne izgube na vsem severozapad-nem sektorju, kjer so hotele z naglimi nastopi zavzeti strategično važne po tojauke rdečih. Napad je bil ctlbit na vsej črti Poziiela-Pardila-Las Rosas-Muja Dohonda. Na obeh straneh so padle ogromne žrtve. Bojišče je na mnogih krajih vse pokrito s trupli. Ko so nacionali ti videli svoje neuspehe na enem sektorju, so takoj z vso silo skušali prodreti na drugih sektorjih. Čeprav je Escorial močno ogrožen, da odrežejo od njegove glavne baze. se borci pod poveljstvom generala Mangade še vedno dobro držijo in imajo tudi zvezo z Madridom. Prekinitev te zveze pa je eden izmed glavnih ciljev nemških batalionov. Na severozapadnem boiišču okrog Ovieda se čuje neprestano grmenje težkega topništva. Fska-dra nacionalističnih letal je včeraj ponovno bombardirala Bilbao. Politična tecrSa chrog Španije ,Prostovo!;ci', protesti, odgovor'.. Lizbona, 10. jan. AA. Portugalska vlada je objavila tekst svojega odgovora na francosko-angleške predloge glode tujih prostovoljcev v Španiji. V svojem odgovoru je vlada načelno pristala na prepoved pošiljanja prostovoljcev iz Portugalske v Španijo. Naglasila pa je. da se vprašanje prostovoljcev ne sme uredjti ločeno od ostalih vprašanj, ki se nanašajo na vmešavanje inozemskih sil v špansko državljansko vojno. Za urejanje mednarodnih vprašanj, ki se pojavljajo s špansko državljansko vojno, jo kompetenten že londonski nevtralnostni odbor. Francosko-angleška inicijntiva bi lahko samo Se bolj zmanjkala ugled te mednarodne ustanove. Portugalska vlada je v noti nazadnje izjavjla, da vztraja pri rezervah, ki jih je navedla v svoji noti z dne 21. avgusta 1936, Franeova ofenziva Usoda Escuriata zapečatena Francoska v kateri je obrazložila svoje stališče glede španske državljansko vojne. Bruselj. 10. jan. AA. (DNB) Zunanje ministrstvo je včeraj objavilo noto, kj jo je belgijska vlada dva dni prej poslala j>o svojem odpravniku poslov v Madridu španskim boljševikont. Nota proglaša republikance v Valenciji za odgovorne za umor barona Borckhgraveja, ki je v zadnjem času vodil belgijsko poslaništvo v Madridu. Sklicujoč se na načela mednarodnega prava je belgijska vlada v svoj j noti postavila naslednje zahteve: 1. vlada v Valenciji se mora uradno in pismeno opravičiti ter izraziti svoje sožalje, 2. zagotoviti mora prevoz zemskih ostankov ubitega diplomatskega zastopnika ter jzkazati vse vojaške časti, 3. belgijski vladi mora izplačati 1 milijon frankov za sorodnike žrtve, 4. izdati mora -vse odredbe, da bodo krivci kaznovanj. London, 10. jan. AA. (DNB) V zvezi s protestom angle-kega |>oslanika v ltendayu zaradi pre-kršilve mednarodnih odredb glede varnostne cone v Madridu se je izvedelo z nacionalistične strani naslednje: Neglede na morebitno poznejše uradno stališče napram noti je treba vedeti, da je bila varnostna cona določena za zatočjšče žena In dece. Ugotovilo pa se je medtem, da so boljševiki že od vsega početka sabotirali humano nameno generala Franca in da so nalašč pošiljali deco in žene v ogrožene kraje, medtem pa varnostno cono izrabljali kot zavetišče za svoje ljudi. Ta cona je dejansko služila centrali boljševiškega jn anarhističnega rovolucijonarncga štaba. Maroh razburja Nemčija: Niti en sam vojak.. Italija: Nepotrebna nervoznost Francija: Tudi v Rio del Oro Berlin. 10. januarja. AA. Glede na neke vesti, ki so se razširile v inozemskem tisku o dozdevnem prodiranju Nemcev v španski Maroko, je odsek agencije DNB za inozemstvo pooblaščen izjaviti, da njti r Španiji, niti v španskem Maroku ni ni-kakega nemškega vojaštva. Rim. 10. Januarja. AA. Agencija Štefani pravi v nekem svojem poročilu, da so povsem brez osnove vse vznemirljive Testi, ki so se pojavile v nekih tajili listih glede španskega Maroka, razen one. ki govore, da je tam narasla boljseviška no-varnost. Po svojem potovanju v Berlin in Berchtes-gaden je zunanji minister grof Ciano formalno izjavil, da bosta italijanska iu nemška vlada spoštovali nucjonalno in kolonijalno suverenost Španije. I!ascdanje stanje na Sredozemskem morjn je zajamčeno pit itidijunskn-aiiglcškeni sredozemskem sporazumu. Zaradi tega vznemirjenje zaradi dozdevnega izkrcavanja nemškega vojaštva r španskem Maroku ni niti najmanj upravičeno. Bržkone so le vesti razširili agentj komunistične propa-pamle. Pariz, 10. januarja. AA. »Oeuvre* poroča, da so Nemci začeli prodirali tudi v špansko kolonijo Rio del Oro. Njihovo tamkajšnje delovanje povzroča tamkajšnjim francoskim kolonijalnim krogom vedno velike skrbi. Nemci so namreč pričeli že utrjevati mejo te kolonije napram francoski Mavretanijl. Rio del Oro je važna vojaška točka, ker je mogoče od tam ovirati promet med francoskim Marokom in ostalimi francoskimi kolonijami ▼ zapadni Afriki. V zadnjem času je opaziti zelo velikp nemško delavnost tudi na M a d e i r i in na okoliških portugalskih otokih, kjer so pričeli gradjti skladišča za petrolej in druge vojaške napravo. Tja je prispelo že več nemških izvedencev, ki izbirajo primerne kraje, itn katerih bi so zgradila pomorska letalska opiralisčn. Francos io brodov\e v maroš'"š,i Dodnh Casablanca, 10. jan. b. V teku sobote so priplule v luko prve enote francoskega brodovja. Danes pa je priplulo še ostalo irancosko sredozemsko brodovje Skoraj istočasno jc priplula v luko Tanger tudi nemška križarka »Adm'ral Graf von Spet:«, ki se je vsi-lrala poleg ostalih nemških vojnih ladij v tej luki. Po zanesljivih vesteh so francoske kolonialne čete v Alžiru in Maroku stalno pripravbene, da stopijo v potrebi v akcijo. Govori se, da bo tudi britansko brodovje priredilo svoje manevre ob maroški obali, vendar pa la vest doslej še ni potrjena. zunanja potittka „Odhlan!amo vsak oritrsk Belfnrl, 10. jan. AA. (Havas) Državni podtajnik pri predsedstvu vlade de Feasan je imel na banketu radikalno-sociallstične stranke v Bolfortu jiomemben zunanjepolitičen govor. O angleško-italijanskem sredozemskem sporazumu je dejal, da pomonj ta sporozum instrument za pomirjenje na Sredozemskem morju. Ta pakt izključuje vsako zemeljsko izpremembo in daje novo jamstvo za ojačenje onih pogodb, ki zagotavljajo doslej pridobljene pravtce vsem prizadetim, ne le v jio-ntorstvu, nego tudi glede mej v Afriki. Franciji Je v prvi vrsti na lem, da se ohranj rlosedanie stanje. Zalo je z zadovoljstvom sjirejela na znanja sporazum med Italijo in Anglijo, to pa toliko bolj, ker jo je angleška vlada sproti obveščala o poteku pogajanj za ta sporazum. Ministra Delbos in Eden sta jasno izrabila popolno nngleško-franeosko soglasnost ne le glede položaja na Sredozemskem morju, temveč tudi glede ostalih vprašanj. Francija hi pač v nobenem prjmcru ne dopustila, da bi se kakorkoli oškodovali njeni bistveni interesi in lell v sodelovanju z vsemi narodi, ki so dobre volje, uredit) vsa pereča vprašanja. Sodim, je delal, da sta nemški in Italijanski oduovor glede ftpanile takega značaja, dn bo na niuni osnovi mogoča obča rešitev raznih evropskih vprašanj. Francija je bila vedno zato. dn se vsn vprašanja uredijo s pogajanji, n j koli pa ne bo dovolila, da bi se vršil kakršenkoli pritisk nn njo. Pri tem so zuveda svojih pravic In svojih prijateljskih zvez Nizozemska prestotionnslednrca medene tedne na Pol-shem Varšava. 10. januarja. AA. Nizozemska presto-lonaslednlca Julijana in njen soprog princ Bernand sta prispela snoči v znano polj;ko letovišče Kry-nico, ki leži 100 km daleč od Krakova v bližini češkoslovaške meje. Nastanila sta se v hotelu, ki je last znanega poljskega pevca Jane Kjenure. V njunem spremstvu so minister dvora in trije privatni tajniki. Ni znano, koliko časa bosta mladofioročen-ca ostala v Krynici. ..Zborooci" Niš. 10. jan. m. Včeraj je bil tukaj shod >7.bo-rac, na katerem sta govorila Stanislav Krakov in podpredsednik »Zbora« Jurij Koredič. Oba govornika sta ostro napadala komunizem. Ob koncu sta navzoče pozdravila z dvigom desne roke. Iz vofaške službe Belgrad. 10. jan. m. Vojni minister je ime' noval člane izpitne komisije za čin sanitetnih poročnikov in apotekarskih poročnikov in za kape-tane II. razr. iste stroke. V tej komisiji je ua-mestnik predsednika sanitetni brigadni general dr. Rudolf Kobal, namestnik enegti izmed članov pa je apoteknrski major Ludvik Medvošček. V eni izmed izpitnih komisij iste stroke je predsednik brigadni general dr. Rudolf Kobal. V izpitni komisiji za čin inženjerskega kape-tana II. razr. in v izpitni komisiji za aktivne nižje vojaške kontrolorje IV. razr. in pisarje IV. razr. pa je član tudi pohotnt kapetan Slavko Farkaš. Izpit za položaj pehotnega majorja je položil kapelan I razr. Nikola Pavlič, za čin aktivnega pehotnega kapetana II. razr. poročnik Franjo Rupnik, za člana aktivnega inženjerskega kapetana II. razr. poročnik Cvetko Dolenc, za čin rezervnega pehotnega kapetana II. razr. rezervni poročniki Mirko lančiguj, Milan Bano, Franc Dolničar in Alojzij Ivane. Vojni minister je dovolil ženitev pehotnemu poročniku Milovanu Lazareviču z gdč. Jelico, hčerko Josipa Vandota, ujiokojenega železniškega uradnika. Ljubljanske vesti Ljubljana, 10. januarja. Nocoj je potoval skozi Ljubljano z Bleda vojni minister, general Maric, General Maric je na Bledu preživel pravoslavni božič ter se sedaj vra-6i v Belgrad. Poroka. V župnijski cerkvi v Šiški v Ljubljani sta danes stopila v zakon gosp. Avguštin Kuhar, uradnik K1D mi Jesenicah, in gdč. Pavla Kopačeva iz. ugledne družine v šjški. Poročne obrede jo opravil ženinov bral dr. Lojze Kuhar, urednik : Slovenca*. Novo|>oročencema, ki sta si za svoj veliki dan izbrala ravno praznik sv. Družine, želimo obilo sreče in božjega blagoslova na novi življenjski poli. Katoliško prosvetno društvo v Šiški vabi ua zanimivo predavanje: Turško izlamske značilnosti in narodna pesem v Bosni. Pojasnjuje g. Pleničar. Vmes gedba — na gramofonu! Predavanje bo danes ob 8. zvečer v samostanski dvorani. Številni Belgrajčani. ki so s posebnim vlakom »Putnika« prišli za pravoslavne praznike v Slovenijo, so se nocoj ob 8. vračali skozi Ljubljano proti domu. Srbski izletniki so imeli prvi dan slabo deževno vreme, zato pa so imeli drugi in vse naslednje dni krasno vreme. Snoči ob tričefrt na 10. je padel s tramvaja trgovski potnik Milan Piki, stanujoč na Tržaški cesti 27. Reševalni avto da je prepeljal v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima le lažje rane ter je bil že danes dopoldne izročen domači oskrbi. ife/ajte psvsod naš list! Dva nevarna požara tih Ljubljane Ljubljana, dne 10. januarja. Najbližja ljubljanska okolica je bila v zadniih 24 tirali prizorišče dveh nevarnih požarov. Oba požara so ljudje k sreči o pravem času opazili ter poklicali gasilce na pomoč, ki so preprečili nevarnost za sosedno poslopja in celo za obe naselbini. Prvi požar je bil najbrže podtaknjen, drugega pa je povzročila nevšečna okolnost. Snoči, kakšnih 20 minut pred 10 je izbruhnil požar v Zalogu. Goreti je pričelo v gospodarskem poslopju posestnice Marije Ložarjeve, Zalog 3. To poslopje je bilo tik na koncu vasi in nevarnost je grozila vsemu Zalogu. Proti večeru je pihala močna burja, ki pa je v nočnih urah odjenjala. Ce bi burja še divjala, bi bil ponoči ves Zalog — in to je zelo močna delavska in kmelska naselbina — takoj v plamenih. K sreči pa je veter odjenjal, tako, da so mogli gasilci kaj kmalu zadušiti požar. Kmalu potem namreč, ko so ljudje opazili požar, so Že prihiteli zaloški in j>a ljubljanski prostovoljni gasilci z brizgalnami. Gospodarsko poslopje Marijo Ložarjeve je obsegalo dva skednja, oziroma kozolca, k tema pa je bila najbližja še slara in zapuščena hišica. V gospodarskem poslopju je bilo spravljenega obilo sena, slame in druge krme ter se je v nočni jamini razvil ogromen plamen, ki pa zaradi mirnega zraka in naporov gasilcev ni mogel škodovati vasi Zalogu. Pogorela so do tal vsa Iri poslopja. Gasilci so delali neutrudno do 4 zjutraj pri reševanju gorečih poslopij ter pri zavarovanju Zaloga pred požarno katastrofo. Tudi orožniki iz Vevč so požrtvovalno pomagali pod vodstvom poveljnika svoje postaje g. Sušnika pri me.jevanju in gašenju požara. Orožniki sedaj preiskujejo vzrok požara, ki ni povsem pojasnjen. Odkar jo pod ključem znani piroman. ki je z užitkom in brez kakšne stvarne koristi zažigal poslopja na Barju, ni bilo dolgo ničesar čuti o kakšnem ognju na Barju. Po več mesecih pa ie danes, sredi najlepšega zimskega dne, zopet gorelo. Ob približno tričetrt na dve popoldne so iz Salezijansliega zavoda na Rakovniku opazili, da se nedaleč od njih dviga velik ditn in da žari plamen. Obvestili so takoj o tem ljubljansko poklicno gasilsko postajo in že so odhiteli na Barje mestni gasilci t motorno brizgalno. Kmalu za njimi so prišli gasilci z Barja, nalo pa prostovoljni gasilci iz mesta. Gasilci so na Dolenjski in ižanski cesti sicer od daleč videli velik ognjeni plamen, pot do požara pa so si morali poiskati sami. Gorelo je na Ursičevem stradonu. to je na mali nasuti poti če?, Barje, južno Galjevice. Vnelo se je gospodarsko poslopje posestnika in mizarja Jožefa Kušarja. Delavnici je solastnik poleg Kušarja tudi Ludvik Venturini. Na mah sta bila okoli pol dveh popoldne v ognju dvojni Kušarjev kozolec in pa prizidana delavnica. V zadnjem trenutku se je domačinom posrečilo rešiti izpod kozolca še nekaj desk. med tem, ko niso mogli iz kozolca več rešiti niti naložene krme. ne orodja in napravljenega pohištva iz goreče delavnice. Vnemati pa se jo pričela tudi že stanovanjska hiša, ob kateri sla bila prizidana kozolec in delavnica. Ljubljanski poklicni gasilci so napeljali skozi svojo brizgalno vodo iz bližnjega vodnjaka v že vnemajočo se hišo, prostovoljni gasilci pa so morali napeljali vodo iz larkn ob Lahovem stradonu. Le skupnemu naporu gasilcev se je posrečilo, da so rešili vsaj Kttšarjevo hišo pred požarom. Po/ar je nastal očitno zaradi kakšne motnje v mizarski delavnici. Nemara se je vnel pepel, ki je ostal v mizarski pečici, nemara pa je nastal kratek stik. Kakšen zloben požig je v tem primeru najbrže izključen. Škoda znaša več deset tisoč dinarjev, zavarovalnina pa je mnogo nižja. Slovenska kri v Južni Srbiji Mnogo slovenskih fantov je tu doli na jugu odslužilo svojo vojaško službo, a o teh ne govorim, ker so se oni prav kmalu po odslužitvi vrnili zopet domov. Več bi Vam lahko povedal o onih Slovencih, ki jih je državna služba semkaj nanesla. Skoro ni večje vasi, kjer bi še pred kratkim ne našel slovenskega moža ali fanta, orožnika ali linancarja. Tako živo mi je še pred očmi, ko sem na svojem prvem službenem mestu tu doli na jugu najprvo krščeval otroka slovenskih staršev, poročal slovenski par, pokopaval malega Slovenca, ki je izdihnil na obali prostranega Ohridskega jezera. Koliko solza je zdrknilo po licih užaloščenih slovenskih mater in žena, ko so prihajajoč iz slovenskih mest in vasi zagledala malo tuje obraze, nenavadne obleke in nepoznane običaje. Koliko vzdihov se je dvignilo globoko iz prr, proseč milosti in pomoči. Prihaiali so mnogi v strahu za življenje pod vtisi raznih starih zgodb in pripovedovanj, pa so se kmalu prepričali, da za življenje tu zares nobene revarnosti ni, ker so komiti in ka-čalti že v preteklosti. Vendar se niso mogli popolnoma učiveti, ostali so si tuji in želeli so si nazaj v stari kraj, zlasti še, če so imdi otroke za šolo. Mnogim se je njihova vroča želja izpolnila, drugi pa se še nadejajo in čakajo. Neki; . ri so se zares izgubili; odpadli so od vere v nadi za kako korist. Večina pa je šele tu spoznala lepoto svoje vere in jo znala vse više ceniti nego preje. Veselili so se obiska svojega duhovnika in k sluJbi božji so prav radi prihajali. Mnogokrat sem jih slišal ponavljati: Sedaj šele razumemo, kaj smo imeli, dokler smo bili doma, pa nismo znali ce.iitil Če pridem še enkrat v svoj kraj, vedno bom hodil k sv. maši! Drugi pa je dejal: Božični prazniki so prišli, Tam nekje na al-bnnski meji sem služboval. Sam sem bil katoličan. Nisem vzdržal v hiši. V božični noči sein šel ven- kaj v mrzlo noč in jokal sem ob obali Črnega Dri-ma. Vse bi dal, da bi samo za trenutek smel poslušati zvonenje slovenskih zvonov na božični večer in se za hip pridružiti množicam slovenskih vernikov, hitečih k polnočnici. Kako srečni so, pa ne vedo. Slovenski naseljenci Poglavje zase pa so slovenski naseljenci v Južni Srbiji. Sem in tja se je že zapisala kaka beseda o njih, a jasne slike še nikdo podal ni. Tega ne nameravam niti jaz, ker je to nemogoče v teh kratkih vrsticah. Naseljevali so se tukaj doli skoro izključno sami slovenski begunci iz Italije. Dobili so od države vsak lep kos zemlje, hišo in še kako malo pomoč. Zemlja tu doli ni slaba, saj so še pod turško oblastjo živele tu ogromne množice ljudstva, še preje pa so bila tu cvetoča in bogata naselja, bogata mesta in vasi. Vojne so zares mnogo uničile. a zemlja in njene sposobnosti so ostale. Seveda je treba dela in truda. Vsak začetek je težak. A brez dela tudi v Sloveniji kmetu njiva ne rodi. Prihaiali so od vseh strani polni nad in želja po čimprejšnji obogatitvi. Pa je bilo treba prijeti za delo. Sonce je žgalo precei huje kol v stari domovini. Zemlja zahteva poseben način obdelovanja. Pritisnila je še bolezen: malarija. Tudi komarjev in tako zvanih popadačev nt manjkalo, ki so človaku grenili nočni počitek. Zemlja pa le ni hotela rodili cekinov... Zato je vstajalo, rastlo nezadovoljstvo , .. Največja slovenska naselbina jc bila v Bi-strenici na Vardarju pri Demir Kapiji, Naj-rodovitnejša zemlja je. Kot organizatorja te naselbine se večkrat navajata belgra:ski advokat dr. Čok in bivši velik žunan dr. Baltič. Oba imata tu velike kose lepe in rodovitne zemlje. V Baltičevi kleti se vedno lahko dobi — seveda za denar — dobro vino. Ljudje so si v začetku zelo želeli katoliške cerkve in duhovnika. Zaradi nomnnjka'ija duhovnikov v skopljanski škofiji je duhovnik seveda le redko lahko do njih prišel. Vendar so takrat skoro vsi redno pristopali k sv. zakramentom. — Prevzvišeni škof g. dr. Ivan Fr. Gnidovec si ie silno veliko prizadeval, da bi dobil tamkaj primerno mesto za cerkev, pa ni bilo mogoče nikjer dobiti potrebnega mesta. V tem času pa se je zgradila nad vasjo pravoslavna cerkev, četudi v vasi ni bilo še skoro nobenega pravoslavnega vernika. V vasi je začela velika propaganda za prestop v pravoslavje Pripovedovalo se je, da so obljubljali celo velike nagrade in podpore. Med slovenskimi naseljenci sta s tem nastali nujno dve stranici. Nastali so med^boini boji. Življenje v Bistrenici je postajalo bolj napeto. Končno se je le posrečilo dobiti za drag denar od nekega orožnika v Bistrenici zemljišče za katoliško cerkev. Dolge mesece so trajali boji in spori za cerkev. Na najvišjem mestu je bilo končno rešeno v korist cerkve. Cerkev se je zgradila na čast sv. Jožefu. Prej se je z gotove strani večkrat poudarjalo, da katoličani tu niso ravnopravni, češ, da niti cerkve ne smejo imeti. Sedai je bil ta prigovor uničenj. Kaj storiti? Še pred dovršitvijo cerkve je izšel tajni nasvet bislreniškim katoličanom, naj se izselijo iz Bistrenice. Če gredo takoj, da smejo prodati vse stvari razen zemljišč in hiš, brez ozira na to, čigave so, kdo jih je kupil in da se jim odpiše ves dolg, kar ga imajo pri zadrugi. — In iskali so ugodne prilike, prodati hitro svoje stvari in oditi, S seboj so odnesli, po pripovedovanju mnogih, precej denarja, četudi so prej vedno vzdihovali, da ničesar unimajo in da potrebujejo pomoči. Sedaj je ostalo v Bistrenici le še malo katoliških slovenskih družin. Nekaj pa jili je še v drugih naselbinah: v Moranah, Pepelištu in Dojranu. Nekaj slovenskih družin pa se je naselilo ludi na Kosovem polju; v bližini UroScvua, PHStine In Obi-liča. Oni iz okolice Uroševca in Prištine so zelo marljivi delavci, seveda pa imajo velike za :etniške težave. Nai jih dobri IW podilra! Vi rojaki, pa se lih spomnite v molitvah in s slovenskimi knjigami. Slovenska dekleta. To ie najbolj žalostno poglavje. Koliko slovenskih deklet je semkaj zašlo; nekatere so same prišle za službo, druge so bile povabljene od svojih prijateljic, tretje pa so bile semkaj zvabljene z raznimi obljubami. Prihajale so zdrave in poštene. Rade so prihajale v cerkev, k sv. zakramentom, pa tudi v svoj dom: Dom sv. Marte v Skop-lju. Pa so počasi zečele pešati. V cerkev niso mogle ali smele, potegnila jih je za seboj slaba družba, obljubljanje poroke. Zašla so na kriva pota, zato jim ni več dišala družba v njihovem domu. Zahajale so v park, v gostilne, v beznice... Pokvarjenci se javno norčujejo, da so slovenska dekleta najcenejša ... Dekleta pa propadajo na duši in na telesu. Nekatere se poročijo v pravoslavni cerkvi, drugi odpadajo, še več pa jih živi v divjih zakonih. Celo v muslimanskih hišah jih ne manjka. Zato, prosim Vas, slovenske očete in matere, da nikdar ne puščate Vaših hčera tukaj doli v službo, Bolje je, iisočkral bolje, da so doma lačne, pa poštene, kot da v službi delajo sramoto slovenskemu imenu in staršem. — 90% slovenskih deklet tukitj moralno propade. Kdo Vam jamči, da bo vaša hčerka ostala dobra m poštena. Ne varajte sel Ako pa je vaše dekle že v Skoplju, naročite ji, da zahaja ob prosit m času redno v dom sv. Marte, Skoplje, Karndjordjeva cesta, kjer slovenske usmiljenke pazijo na vse, jim nudijo pouk in razvedrilo. Slovenski rudarji Skoro v vsakem rudniku zaslediš poleg ostalih tudi slovenskega delavca. Nekdaj jih je bilo veliko več, a niso mogli v ceni vzdržali konkurence z domačini, ki so silno skromni. Zaposleni so v velikem angleškem rudniku Trcpča pri Kosovski Mitrovici. Največ jih je v Novem Brdu pri Gni-lanah, v Nerezih pri Skopl;u, v tovarni cementa v General Jankoviču. Zelo so raztreseni, zato se čutilo dosti zapuščene. Tok življenja iih je potegnil za seboj. Športni dan v Ratečah Klubsko prvenstvo SK Ilirije in SK Rateče-Planica Rateče, 10. januarja. Danes sta imela tukaj svoje smučarske tekme za prveustvo klubov SK Ilirija ter SK Rateče-Pla-nica. Vreme je bilo danes, kakor nalašč za tekme. Po včerajšnji burji, ki smo jo čutili deloma tudi pri nas, je bil danes sicer mrzel, toda izredno sončen in miren dan. Tudi eneg je bil takšen, kakršnega si moren vo le želeti. Na trdi podlagi je več prstov debelo pršiča, tako da je smuka idealna. Za klubsko prvenstvo je vladalo že nekaj časa izredno zanimanje in so se fantje nanj pridno pripravljali. Tekmovalo so skupno člani Ilirije in SK Rateče-Planica, izven konkurence je nastopil član SnvKI Ljubljana ler član SSK Maribora. Pro $e so vse potekale izpred Mlekarne v Ratečah. Za senjorje je proga proti meji, pri čuvajnici jireko proge, nato nazaj jx> de:ni strani proge, mimo vseh treh skakalnic, kakih 500 in nad Ilirijinim domom, potem naprej v Tamarje, kjer se obrne, pa-sira nazai grede llirijin dom. nakar zavije na desno v Podkoren. Proga je merila okrog 15 km ter so po njej tekli senjorji. Druga proga, za letnike 1018—1020 je potekala po senjorski do male skakalnice, kjer se je odcejiila ter zavila proti vljaduktu, kier je zopet prišla na -enjorsko ter po njej potekala do cilja pred Mlekarno. Merila je okrog 8 km. Tretja proga za letnike 1921-1024 je potekala jio senjorski progi do srednje skakalnice, kjer se je odcepila ter zavila istotako samo po krajši smeri kakor druga proga — proti vijaduktu ter se na istem mestu kakor druga, združila s senjorsko |>ro-go. Ta, tretja prog-a je merila 4 km Tekmovalci so — vsaj v senjorski skupini — sami naši stari znanci. Med njimi je dominiral Leo Knap, o katerem je bilo že vnaprej slutiti, da bo odnesel prvenstvo in da bo poslal klubski prvak Ilirije. Zanimiva pa je bila seniorska tekma ludi radi tega, ker so nastopali hkratu na tekmi tekmovalci, o katerih še nismo imeli mnogo medsebojnih primerjav (Knap-Mrak-Pribovšek-PrlverSek). Poleg tega je bilo zanimivo vedeti, kako se bo odrezala novo-nastopajoča mladina. Ratečani so spremljali tekme z velikim zanimanjem. Pred Mlekarno, kjer je bil start to cilj, se je zbralo mnogo ljudi, ki so s samoobsebi umevno izkušenostjo dajali svojim tekmovalcem zadnje nasvete. Posebno je veljalo to za mali drobiž, ki se je poganjal na itiri-kllo-meterski progi. Celotna kvalifikacija Pn doseženih rezultatih — ako kvalificiramo tekmovalce v vrstnem redu, kakor so dosegli rezultate — dobimo sledečo tabelo; Senjorji: t Knap Leo (Ilirija) 39.12, 2. Mrak Franc (Ilirija) 42.14, 3. Petrič Anton (Rateče-Pla-niča) 34.00. 4. Pribovšek Franc (Ilirija) 56.25, 5. Gregorij Franc (Ilirija) 57.55, 6. Priveršek (izven , konkurence, član SSK Maribora) 58.05, 7. Primožič Ludvik (Ilirija) 59.10, 8. Štolcer Jože (Ilirija) li0!.06. Letniki 1918-1920! t. \rih Miha (Ilirija) 28.29, 2. Rožič Andrej (Rateče-Planica) 30.52, 3. Mežik Ivan (Rateče-Planica) 32C8, 4. Tome Vlado (Ili-! rija) 32.25, 5. Likar Fric (Ilirija) 34.58, 6. Cukato | Vinko (Ilirija) 35.34-, izven konkurence »ta nastopila v tej skupini Stopar Branko (ča6: 29.05) ter Zaje Tone (čas: 31 37). Letniki 1921—1924: 1 Kajžer Franc (Rateče-! Planica) 24.04, 2. Ozvald Lojze (Ilirija) 24.08, 3. Ro-I žič Janez (Rateče-Planica) 25 35, 4. Kavalar Bogo (Rateče-Planica) 26.31). Klubski prvaki Člani posameznih klubov, ki so dosegli v eni izmed teh treh skupina najboljše čase, so postali klubski prvaki za lelo 1937. Potemtakem so si pri današnjih tekmah pridobiti letos prvenstvo «le- deči: SK Ilirija; senjorski prvak Leo Knaj». iuniorski Arih Miha in mladinski Ozvald Lojze. SK Rateče-Planica: seniorski prvak Petrič An-' ton, junjorski Rožič Andrei in mladinski Kaižer I Franc, Shakan'e Popoldne jc bile mladinsko skakanje Bile sc najprej nameravane tudi skakalne tekme, a so tekmo opustili ter priredili nekako propagandno skakanje oziroma skakanje za trening. Nastopili so zopet najmlajši — Novšakova garda. Novšak je dobil nekak pregled o sposobnosti svojih varovancev Z velikim zanimanjem so sledili skakanju številni smučarji, ki se mude v domu Ilirije in v Ratečah. Celotne tekme so bile izvedene brezhibno in v veliko zadovoljstvo tekmovalcev in gledalcev, Vrhovni vodja tekmovanj je bil g Jalen, dočim je za tehnično plat odlično preskrbel in vodil g. Osterinan. Skakalna tekma v Partenkirchenu " v * 'v ,vi ..* t- ." 1 mm'.' M1" »UH5.T . t- ■ r; ',■. " i 'V. U Vf pr> jfi& n^i-z II ^r- f ; •M i « !r Jt-fctj j .jiii U '».: * rejeto, je podal g. llovar, ki je pokazal v kratkem tole sliko: Celokupni promet je znašal 227.887.24 Din. Dohodki 111.159.25 Din, izdatki 112.432.00 Din, toruj v blagajni minus za Din 1272.65. Neplačanih računov pa je za 30.737.05 Din. Klub se od zadnjega občnega zbora ni zadolžil in je finančno stanje na tem občnem zboru ostalo fsto, kakršno je bilo tedaj, ko ga je sedanji blagajnik, odnosno sedanji upravni odbor prevzel. Iz gospodarskega poročila, ki ga je podal g. Breskvar, posnemamo, da ima klub precej inventarja, vendar gospodar poudarja, da jo treba kljub temu nabavili več opreme, kakor žoge, čevlje in drese. Za tehnični odsek jo poročal g. B ulje vi č, ki je povedal, da je Imel ta odsek 5 članov. Dalje omenja, da je bil klub uvrščen v ligo in da je moral prestati veliko preizkušnjo. Dosegli smo — pravi dalje — sedmo mesto v ligaški tabeli jesensko sezone, s čemer pn ne moremo bili popolnoma Neznana ženska pod vlakom Kamniški vlak povozil 20 letno žensho, ki je skočila pred lokomotivo na železniški lir zadovoljni Več požrtvovalnosti bi bilo treba in tudi financ hi potrebovali najmanj 50 odstotkov več. Z današnjimi sredstvi sc ne bomo mogli dvigniti. Tehnični referent naj se v bodoče bavi samo s tehničnimi posli, ne pa z nabiranjem in beračenjem denarja za potovanja nogometne enaj-storice. kar je hil doslej slučaj. Klub ima 97 veri ficiranih in nad dva ducata neverificiranih nogometašev. Vrste ho treba malo razčistiti, kajti klub Ljubljana rabi samo 00 aktivnih članov. Mnenja pa je, da hi si manj sposobni nogometaši nabavili opremo sami. Dotaknil se je ludi vprašanja amaterizma in profestonallzma. katerega bo treba vendar enkrat rešiti. Mnenja |e. da se je najbolje držati zlate sredine Klub je igral 30 javnih tekem, fn sicer šestkrat Izven Ljubljane, 24 v Ljubljani, med tem 15 krat na svoiam igrišču. Prvo moštvo je igralo pet prijateljskih in eno mednarodno tekmo. S skupnim uspehom 31:10 golov v korist kluba Ljubljana ter 9 prvenstvenih tekem z rezultatom 9:14 v škodo kluba. V prijateljskih tekmah sta zabila največ golov, in sicer po šest Lah in Pepfak, v prvenstvenih pn Janežič in Lah, in sicer vsak po tri. Največkrat je nastojdl Ronrelj. in sicer 16 krat. Poročilo g. Buljeviča je bilo sprejelo soglasno in z odobravanjem. Volitve Po krajšem odmoru so sledile volitve upravnega odbora, ki so dale tate rezultat: na čelo i kluba je bil izvoljen reprezentančni odbor, kate-! roga tvori 25 članov, odličnih in uglednih športnih in drugih javnih delavcev. Upravni odbor pa sestavljajo: predsednik g. Šibenik, podpredsednik I g. dr Puc Boiis. podpredsednik II. g. Dolinar Jakob, tajnik 1. g. Peric, tajnik II. g. Skerlj, blagajnik L g. Deti. blagajnik II. g. Kušar, tehnični referent g. Mar ura t ti, zdravstveni referent g. dr. Prodan, finančni referent g. Wolf, gos|iodar g. llo var, odborniki: gg. Betetto, Turk Albin, Verovšek. dr. Buljevič, Bnlje.vič Nedeljko, Goslar Branko In Jerala. Revizorji: gg. Fajdiga, inž. Kuljiš, Nahtigal. Kavčič in Ivančič. Razsodišče: gg. dr. Jenko, dr Dougan, dr. Kuhelj, Zalokar in dr. žužek. Lista novega ujiravnega odbora je bila spre jeta z vsemi proti dvema glasovoma. Neumesten napad na tisk Pri slučajnostih, pri katerih se je oglasilo nekaj članov, bi bilo omeniti edino napad g-Nahtigala, ki ga je naslovil na rnčun našega tiska, češ, da vse premalo pod|>ira SK Ljubljano, pri čemer se je skliceval na lokalni patriotizem drugih centrov naše države. Kako neumesten je bi) njegov napad, bo imel g. N. priliko morda Se spoznati v teku bližnje bodočnosti, vendar pa že danes poudarjamo, ad tega naš tisk z ozirom na njegovo veliko naklonjenost in širokogrudnost glede na nogometni šjiort in še zlasti na SK Ljubljano prav gotovo ni zaslužil. Nobena športna panoga v Sloveniji ni zavzela toliko športnega prostora v naši dnevnikih kakor ravno nogometna, in še nikdar nI bilo toliko reklame v listih za noben šport, kakor ravno za ligaške tekme SK Ljubljane. Sai smo čltali 4 do 5 dni pred vsako njeno tekmo dolge vrste pod debelimi naslovi naših športnih rubrik. In ves la prostor ho dajali listi brezplačno na razpolago, dočim mora vsak nešportnik drago plačati svojo reklamo. Ako misli g. N., da je s tem najiadom nnpravil kako uslugo SK Ljubljani ali morda našemu nogometnemu športu, ae jako moti. Sicer je bil pa njegov napad tako prozoren, da ni bilo težko uganiti, kam je naperjen. Če misli, da mora slovensko časopisje o športnih tekmah, ki jili igra SK Ljubljana, po-ročati tako, da bo to samo v njegov prid neglede na to, kako Igrajo in kako se obnašnjo posamezni njegovi igralci napram svojim nasprotnim lovari šem, potem mu moramo danes povedati, da tega noben pravi športnik ne bo mogel napraviti, pa naj bo še tako velik lokalpatrijot. Šport je šport in je treba kot takega vzeti in o njem poročati nepristransko, pn nnj Igra potem pri nas naš največji sovražnik, in zato ne smemo nikdar dvigati svojih ljudi nad njega, zlasti če igrajo naši slabše In morda še bolj surovo. Hvaležni smo g. N., da je tako odkrito povodni svoje mišljenje, katerega ip Ljubljana. 10. januarja, lik [»staje Jezica se je davi okoli tričetet na 7 pripetila smrtna nesreča na kamniški železniški progi. Ob tem ča.-ui vozi vlak iz Kamnika proti Ljubljani. Vlak je bil zaradi nedelje bolj prazen kakor drugi; dni. Noč je bila v mesečnem soju jas na ter se je že svetlikalo sonce, lako da je bil pregled čez progo dobro viden. Vlak jc imel lokomotivo, ki je vozila ritensko, ker v Kamniku j>ač še | nimajo okretišča, vozil j>a je s jx>lno paro. Kurjač na vlaku je nižje od |x>;-taje naenkrat za|>azil neko žensko, ki je skočile na progo. Strojevodja in kurčjač sta začela ustavljati stroj, da bi preprečila nesrečo. Lokomotiva pa je kljub temu dobila ženfko |Kidsf ter jo nekaj časa valjala |ired seboj. Ko se je strojevodji le posrečilo vhk usta viti, sta s kurjačem potegnila nesrečno žensko izpod koles stroia. Ženska je bila v sredini trupla popolnoma zvita, drugače pa ni bilo opaziti na njej nobenih zunanjih fioŠKOdb. Bila je še živa. kar so dognali iz odprtih in trepetajočih oči iu pa. ker ' je še dihala, vendar pa je bila žc nezavestna. Že- lezničarji so položili truplo ob progo ter obvestiti pristojne oblasti, nakar je vlak desetih minutah nadaljeval vožnjo proti Ljubljani. Vsi potniki v v|a ku so se globoko zresnili nad žalostno smrtio mlade ženske. Se pred odhodom vlaka jc ženska zaradi hudih notranjih |K>škodb umrla. Prišli so orožniki in pa ježenski župan g. Sever. Ugotovili so, da je ženska stara okoli 20 let, visake rasti, lota slabega telesnega sestava. Na Ježici ženske nihče ne pozna. Pri njej tudi ni bilo nobenih dokumentov. Ženska je bila bolj slabo oblečena. Na sebi ima črne nogavice in črne zimske čevlje, na rokah črne rokavice. Oblečena je temno moder plašč in ima na glavi črno barelko. Po barvi soleč je morala ženska za nekom žalovati. Ježenski župan je dal po ogledu triiplo položiti v krsto in prepeljati v mrtva--ni k Sv. Juriju o Stožicah. kjer bo jutri najbrže oh dukcija. Po raznih okonostih -sklepajo, dn je neznana ženska šla v prostovoljno smrt. Zborovanje posestnikov novih hiš Ljubljana. 10. januarja Danes ob 10. dopoldne so imeli jx»seftiiiki novih hiš v dvoranj novega frančiškanskega kou-vikla sestanek, ki je bil izredno dobro obiskan. Dvorana je bila nabito polna, kar dokazuje, da se to društvo zelo agilno razvija, in pa obenem, da vlada med posestniki novih hiš veljko zanimanje za trenutno važna vprašanja in zahteve. To društvo, ki je moglo še pred dvema letoma spraviti na svoje zborovanje komaj kakšnih petdeset čla-t nov, jih je danes spravilo s skromnimi naznanili v Časopisju že več sto. Zborovanje Društva posestnikov novili hiš je i vodil sedanji predsednik g- Janko Kos. Pozdravil ' je zastopnike podružnic iz Kranja, škofje Loko. Jesenic. Trbovelj, Novega mesta in 1'ragerskega. Glavni in domalega edini govornik je bil na tem zborovanju g. Janko Kos sam. Z neko nenavadno retoriko je znal /.borovnice zadržatj skoraj do konca zborovanja. Gospod Ko« jo opisal vse šte viluo organizacijsko delo društva, zlasti pa glavni ' uspeh, namreč, da je na prošnjo deputacije društva ljubljanski žnjian dr. Adlešič odpisal gostaščino. : Resolucija, ki jo je društvo na svojem sestanku i sredi lanskega leta sklenilo, pomenja program | dela tega društva. To resolucijo je društvo poslalo \ Belgrad. Finančno ministr4vo In ministrski svet sta to resolucijo pretresala, nista pa je mogla j sprejeti, ker nista našla zakonske osnove, pač pa i si jo je osvojil predsednik parlamenta C I r i č. kj jo bo predložil jiarlamontu, tako da bodo njene zahteve po možnosti uresničene vsaj v prihodnjem ! finančnem zakonu. tudi večina članstva SK Ljubljane — kakor je občni zbor pokazal — delila ž njim, vendar nam je žal, da je bila dostojanstvenost in rosnost toga občnega itbora s toni nastopom močno okrnjena, kajti stremljenje vseh jiravih nogometnih prijateljev na tem občnem zboru jo bilo. da se naš nogomet dvigne, da naša Ljubljana za.-ede mesto, ki ji gre. Da je bilo delo vseh vodilnih krogov SK Ljubljane res iskreno in skrb za njen napredek res velika, nam dokazuje tudi novoizvoljeni odbor, ki ga tvorijo vse sile, ki so nekdaj v obeh 1 taborih nekaj delale in pomenile. Za ta napad pa g. Nalitigalu SK Ljubljana ne bo inogel izkazovali prevelike hvaležnosti. Jugoslavija : Hašk 2 i 0 Belgrad, 10. jan. m. Jugoelavija : Hašk 2:0 (1*)). Prvenstvena tekma se le vršila v precejšnjem mra7.11. Hašk nI bil na višku. V teainu Jugoslavije je hil igralec Lojančtč precej surov in je najiadel vratarja Halka. Tekmo je sodil Vaša Štefanovič v škodo Hašku. ★ Split, 10. jan. b. Gradjanski : Hajduk 1:0. Zngreb, 10. Jan. b. Concordia : reprezentanca Zagreba 3:1. Aleksandrija. 10. jan. b. Admjrn : združeni egiptski klubi 7:4 (5:3). Osijek, 10. jan. b. Vienna : Bata 4:2. Pod|>redsednik Weber je jioročal o obisku deputacije društva v Belgradu. Omenjal je, da so deputarijo s polnim umevanjem sprejeli ministra dr. Korošec in dr. Krek, dalje raz.rii načelniki. parlamentarni klub JRZ in razni načelniki v finančnem in drugih ministrstvih. V stik so prišli ljubljanski delegati tudi z, Belgrajčani. Gos|iod Janko Kos je imel nato jiolemičen govor, v katerem je oslro obračunal s Frelihovim DruStvom hišnih posestnikov (starejših posestni kov) ter zatrjeval, da je edini usjieh tega drušlva le to, da je pred :e.stimi leti general Živkovič imenoval predsednika Freliha za ljubljanskega občinskega svetnika. Dolga, pa vendar duhovjtn so bila izvajanja g. Kosa o }H>jmu .špekulacije. Novim posestnikom namreč očilnio. dn so svoj čas špekulirali, ko so gradili nove hi>e. Naglasil je. da špekulant ni tistj, ki si zgradi nujno potrebno stanovanje, temveč tisti, ki ga z obrestmi odira. Navajal je zato prav posrečene primere, kako lastniki novih hjš še vedno tiče v dolgovih, čeprav so že odplačali najeti kapital. Resnični špekulanti so bili tisti, ki so računali i. obrestmi posojenega kapitala. Poročal je o resoluciji, ki so jo jiredstav-niki posestnikov novih hiš predložili v Belgradu vsem odločujočim činiteljem. Obresti na hipoteko naj so znižajo, ker je napetost med 2% na vloge in H% na jx>sojila pre visoka. Zgradarjna naj se zniža za nove hiše na 3%, za kar ima finančni minister možnost, ker je bilo povišanje na določeno samo za eno lelo. Podaljšanje davčnih olajšav naj bo določeno nn 20 let. Ta resolucija zahteva tudi za-ščilo onih novih hišnih jiosestnjkov. ki so brez lastne krivde prezadotŽeni. Gosp. Ja ne bo odklonil le olajšave. Ome njal je članek »Slovenca', ki protestira jirott hišnim posestnikom, čos. da ne marajo družin z mno go otroki. Zagotavljal je. da se to novih hišnih jioseRtnikov ne tiče. ker so sami očetje številnih družin in dn noben novi hjšni posestnik, ki je zgradil hišo zn «vo|o družino, ne bo odklanjal družino, ako Ima več. otrok. Zahteval jn dalje, dn imajo novi hišni posestniki zastopnike v davčnem, reklamne!jskem jn drugih odborih, obenem pa je poročal o osuulku novega dimnikarskega reda Naglašal je zahtevo, da za nove hi:e, ki so zgrajene po vse bolj točnih gradbenih pravilih, pojiol notna nič ni potrebno, dn bi bilo dimnikarjem potrebno ometa I i vsnk mesec djmuik, temveč le vsake tri mesece. V splošni debati se je oglasil prof. Sever, ki je izrekel vse priznanje odboru ter obenem sprožil misel novega glasila. Iu Iii nove hišne |K>-sestnike sproti obveščalo o novjh važnih dogodkih. Otroška, šestletna deklica je Imela |iunčko in mačko. Gospod jn vpraša za šalo, katero od obeh ima najrajšn. Deklica nekaj časa molči, nalo pa se skloni h gos|iodii in mu pove na uho: »Najrajši imam mucko, pa tega nikar ne povejte moji punčki dnevi na Goriškem V naslednjem nam prijatelj našega lista pripoveduje zanimivo zgodbo, ki je tem bolj značilna, ker so se italijanske politične oblasti zavzele za Slovence in jih zaiščitile pred krivičnimi izpadi nekaterih članov fašistične organizacije. Na Goriškem je navada, da se pri polnočnici na božič in v božičnih praznikih sploh med latinsko peto sv. mašo pri darovanju okrog oltarja pojejo tudi starodavne slovenske božične pesmi. Te pesmi jx>je v zboru vse v cerkvi zbrano ljudstvo. Takšna navada je tudi v Podgori pri Gorici. Nekateri člani fašistične organizacije pa so hoteli to preprečiti Ko je župnik za to namero zvedel, je zelo pametno odredil, da se med božjo službo slovenske pesmi ne bodo pele ampak šele po sveti maši. Obvestil je o tem tudi goriško kvesturo, ki je poslala k polnočni službi božji večje število po; licijskih agentov da preprečijo vse nerede, če bi jih hoteli izzvati omenjeni ljudje, lako je bila pol-nočnica opravljena v največjem redu in verniki so po službi božji nemoteno prepevali stare božične pesmi Nemirneži se petja niso upali motiti, ker so se zbali policijskih agentov. V nedeljo, dne 27. decembra pa se je zgodilo, da je bil od zgoraj imenovanih nemirnežev orga-nist Lojze Bratuž obenem s pevcem Nacetom Le-hovcent, Simonitijem uslužbencem Katoliške knjigarne v Gorici in še dveh drugih domačih pevcev povabljen, naj se javi na sedežu fašija v Podgori. Tam je bil vsak posebej zaslišan in so vsakega prisiliti, da je popil iz četrtliterskega kozarca neko tekočino, o kateri 60 pozneje zvedeli, da je rici-nusovo olje. Preiskava, ki so jo uvedle politične oblasti, je dognala, da je bilo to dejanje organizirano od sedem članov fašija. Imena vseh sedmih fantov so oblastem znana. Od štirih nesrečnikov, ki so morali piti rici- niki so ga natančno preiskali ter pravijo, da jc nevarno, da se mu ne zmrači um. Strokovnjak iz bolnišnice za duševne bolezni je predlagal njegov lirenos v njegov oddelek, toda predlog ni bil sprejet. Podgorski župnik je takoj zaprl cerkev in poslal poročilo o dogodku nadškofijskemu ordina- j rijatu v Gorico, kjer so takoj vložili pritožbo na prefekturo in na državno pravdništvo ovadbo proti krivcem, ki so motili božjo službo. Pritožbo je vložil tudi župan. Prefektura je takoj odredila preiskavo in je nadškofi i .'k emu ordinarijaitu obljubila, da bo krivce strogo kaznovala ne glede na kazni, ki jim bodo prisojene od sod;šča na osnovi ovadbe državnega tožilstva. Tainik fašija v Podgori Stefanelli ie nekam izginil in ga politične oblasti tudi iščejo. Primorske vesli Dr. Otokar Rybar je umrl dne 12. januarja 1926 in je torej preteklo ravno deset let, odkar je zatisnil oči velik Slovenec iz Julijske Krajine, ki je poslal tudi odličen diplomat nove jugoslovanske domovine. Pokopan je na belgrajskem po-koplišču, kjer bodo njegovi rojaki ter številni prijatelji desetletnico smrti svečano obhajali. — Dr. Otokar Rybar se je rodil v Postojni kot sin Ceha inž. Ivana Rybarja in slovenske matere Mohorči-čeve iz. Motovuna. Kot advokat je deloval predvsem po Istri, a se je končno naselil v Trstu, kier je stopil v ospredje političnega življenja. Leta 1907 je prišel v avstrijski parlament, kjer je ostal poslanec do razpada avstro-ogrske monarhije. Po razpadu je bil 1. 1918 povabljen od belgrajske vlade, da se udeleži mirovne konference v Parizu, kjer je ostal do 1. 1020. V diplomatski službi se je udejstvoval predvsem kot vodja naših delegacij pri raznih konferencah med našo državo in Italiio in je tudi podpisal netunske pogodbe 1. 1925. Ob desetletnici njegove smrti je prav, da se spomnimo odličnega moža, ki je bil v svojem življenju, čeprav Ceh po rodu velik branitelj Slovencev. Častni kanonik prof. Delfabro v Gorici je te dni umrl. Profesor Delfabro je poučeval dogmatiko na osrednjem bogoslovnem učilišču v Gorici ter je bil tudi podj>redsednik cerkvenega sodišča goriške nadškofije. Pokojnega prelata je pokopal sam nad-sof Margotti ob veliki udeležbi duhovščine in goriških oblastnih odličnikov. Prof. Delfabro je bil tudi med goriškim ljudstvom priljubljen. Zanimive vojaške vaje na Planini pri Cerknici so imeli fantič fašistične organizacije, kot poroča • Popolo di Triesle«. Vojaškim vajam je poveljeval major Meniš. Fanlje so bili oboroženi z modernimi puškami in strojnimi puškami Tržaški list zelo hvali zadržanje fantkov, ki so brezhibno izvrševali povelja ter v vsakem oziru dosegli popoln uspeh. Vajam je prisostvoval tudi pokrajinski tajnik stranke in poveljnik obmejne cone, ki sta fantkom priredila kosilo ter jih pohvalila, da se sijajno pripravljajo na službo za domovino in za italiianski imperij. Sirotič Anton, ki je na željo italijanskih oblasti odšel v Italijo, od koder je svoje dni ušel čez mejo brez potnih listov je bil naiprej na italijanski meji prijet, a je bil te dni izpuščen na svobodo. Sodiijski postopek proti njemu pa se nadaljuje. Mariji Logar v Jablanici so svoje dni, kot smo poročali, odvzeli gostilniško obrt ter ji odpovedali tudi trafiko. Vse njer>o Imetje je bilo sedaj na dražbi prodano za 9000 lir. Hišo je kupila občina, ki je v njej pripravila stanovanje za policijsko stražo. , . Iz Abesinije sta se vrnila po končani vojni dva fanta iz Vodic, Može Josip (Šuštarjev) in Ivan-čič Josip (Bršljančev). Nekoliko pregostobesedno sta pripovedovala o svojih abesinskih doživljajih po vsej okolici, ki se je zanimala za novice. Za to je zvedela policijska oblast, ki je oba mladeniča odvedli v zapor, kjer čakajo sodnijskega postopka. Na Reki primanjkuje živil, tako pišejo tržaški lisli »Piccolo« in »Popolo«, lo pa zaradi tega, ker nekateri trgovci skrivajo živažne zaloge, odnosno jih tajno razprodajajo. Posebno trpi takoimenovana prosta cona v pristanišču. V mednarodni svobodni coni so do sedaj mogli dobivali razne živežne pridelke po skrajno nizkih cenah. Moka je brez carine prihajala iz Jugoslavije, sladkor iz Češkoslovaške. Sladkor se je na primer v svobodni coni prodajal za dve liri kilogram (4 Din za kilogrami). Toda zaradi najnovejših deviznih odredb prebivalci svobodne cone niti teh stvari ne morejo plačati uvoznikom iz Jugoslavije in Češkoslovaške, iz Italije pa prihajajo semkaj draga živila, a še teh zadnje čase ni mnogo Na Reki je bila uvedena racionalizacija moke, kruha, masti, surovega masla in sladkorja. Pekarno so zaprli peku Alojziju Šubanu pri Komnu. Bil je ovaden oblastem, da prodaja kruh, ki vsebuje več vode. kot dovoljujejo najnovejši tozadevni predpisu . Alfred Tominc, znani tržaški slikar, ki ie bil skoraj pol stoletja vodja tržaškega muzeja »Revol-tella«, je v starosti 84 let umrl. Izhajal je iz slovenske rodbine Tomincev v Gorici, a se je kmalu začel smatrati za Italijana in je s Slovenci že davno prekinil vsake stike. Boj med tihotapci in orožniki je nastal v gozdu pri Raspu, kjer so orožniki tihotapce izsledili. Borba ni trajala dolgo časa. Dva izmed tihotapcev, Mesr.ar Franc m Božič Jože sta se kmalu vdala, Mesnar je bil lažje ranjen v nogo. Ostalim se je posrečilo, da so pobegnili. Pri aretiranih so našli večjo količino saharina, ki sta ga hotela prenesti v Jugoslavjo. , Dva požara, enega v Modrejah pri Sv. Lucip, kjer ie zgorela hiša Ivana Valentinčiča, drugi pa v Bukovici, kier je zgorel senik Preglja Josipa, javljajo iz Julijske krai:ne. Veter ie na obeh krajih požar razširil tako, da je ms'ah škoda visoka. Preglju so škodo ocenili na 10.000 lir. Vzroki požarov v nobenem primeru niso znani. Vladimir Ličan je orožnikom pobegnil, potem ko jih je v pretepu poškodoval. Doma je iz Rifem-berga in je bil zaradi nekega dejanja poklican na orožniško postajo. Sledil je orožnikovemu pozivu, toda na postaji se je začel kakor poroča »Popolo«, nasilno obnašati in mu je končno uspelo, da je ušel. Orožništvo Vladimirja sedaj pridno išče in je izdalo navodila vsem obmejnim (»stajam in pre- hodom, naj ga ustavijo, 6e bi 6e slučajno kje pojavil. Cene živil so poskočile v Julijski krajini. Slanina, ki se je še lani prodajala jx> 6 lir kilogram (12 Di-n), stane letos že 8.20 do 8.50 lir (17 Din). Nekako v istem razmerju se je zvišalo vse drugo. Drva so se prodajala po 10 lir (20 Din) za meter-ski stot na vago. Izgubili so veljavo srebrni kovanci po 10 lir, in sicer s 1 januarjem, kot so razglasile oblasti |x> vsej deželi. Duhovniška vest. Za župnega upravitelja v Dolini pri Trstu, od koder je bil, kot znano, župnik Bidovec odgnan v konfinacijo na Tretnitske otoke, je bil imenovan g. Placid Sancin, do sedaj ka|>lan v Postojni. Smodlak Avgust je bilo ime mlademu mozu, ki je bil dne 25. novembra od karabinerjev ustreljen v bližini Doline, ker ni imel luči na kolesu. Zapustil ie vdovo z majhnim otrokom. Orožje in vojni materiial ie izginil v Opatiem selu kot pišejo tržaški listi. Prijavo je napravil neki' priseljeni Italiian Marheda. ki je prišel v Julijsko krajino iz Kaiabriie. Deial ie. da ie imel nod svoiim varstvom rečie skladišče hoinega mateniala, ki so ga pobrali na bivših bojiščih iz svetovne voine m tudi n"kai modernega orožia in pripadajočega materijala. Machoda je orožnikom izjavil da sumi tatvine nekega Slovenca Pahona Aloizna. ki co "a oblasti na o=novi te ovadbe tudi tako* aretirale "ter naročile sodno prei-kavo Tržaški listi trdiio. da ie izven vsakega dvom- '•< ie l aMr zakrivil tatvino in da bo moral nač o ti posledice za svoie de'anie. Italiianski zakon predvideva za tatvine vojaških predmetov zapor in daljšo kon-finaciio. Trgovino so zaprli trgovcu Frančišku Ohre-kairiti v Trbušah. ker se mu je na obnovi ovadbe so!ke fašistične organizariie — kot jwrofa »Popolo« — baie dokazalo, da ni redno označeval cene blatni, ki sra ie razstavlial v izložbenem oknu Tečaie za sirar«tvo <-o v velikem obsegu trvHli po vsei Tolnvnski kotlmi Tečain se mora udeležili liud-tvo v velikem številu. V<=aka hi^a je rovab"ena. da ixr.be svojega zastopnika Pole" splošnih si-rar^.kih tečaiev so uvedeni še oc«ebni. v knt~r;h se bodo vzgaiali podeželski strokovmaki v mle kar:tvu. Udeleženci teh drugih tečarv morajo biti vri včlanieni v fašistični oroanizfciii in morajo plačati gotove vpisne in tečajne prispevke Slovenska društva na Koroškem pred razpustom V zadnji številki »Ponedeljskega Slovenca« smo objavili razburljivo vest, da nameravajo avstrijske, odnosno koroške deželne oblasti razpustiti vsa društva, ki se bavijo z vzgojnimi in izobraževaj-nimi vprašanji, ker spada ta stroka v področje edino dovoljene državne organizacije domovinske fronte. Vsa slovenska društva na Koroškem — poleg nekaterih nemških — spadajo pod poglavje »vzgojnih in izobraževalnih društev« in bi torej bila v kratkem času razpuščena. V naše poročilo pa se pomotoma vrinila vest. da je cirkularni odlok razposlal koroški varnostni nadzornik g. Perko. ki se je vsled našega članka razburil in se pritožil na osrednjo zvezno vlado na Dunaju, da ona protestira. V kolikor tiče g. Perko ta, obžalujemo naše poročilo, ker smo sedaj poučeni, da ni on zakrivil te zloglasne okrožnice, marveč da so je razposlali okrajni glavarji na Ko; roškem po nalogu deželne vlade. V bistvu na stvari ni ničesar spremenjenega in je stvar sedaj za slovenska društva še hujša, ker vemo. da se za njihov razpust briga fiolitična uprava Avstrije. Po najnovejših j*>ročilih je zvezna vlada ukrenila, da se niladin ki zakon, na osnovi katerega naj bi se tudi slovenska druMva razpustila in naj bi domovinska fronta prevzela izključno vodstvo vzgoje mladine, uveljavi še le s t. aj->rilom. Bržkone ima ta odlog samo ta namen, da da raznim nemškim društvom, ki so jk> mladinskem zakonu tudi prizadeta in bi se morala razpustiti, da dovolj časa. da svoja pravila primemo »popravijo« in se spravijo v varno zavetje. Ko to objavljamo, prosimo vse merodaine kroge naj storijo potrebne korake, da slovenska društva na Koroškem, plod deset in desetletij trdega kulturnega dela in danes še edini up za ohranitev slovenskega kulturnega življenje, ne izgincio jxxl udarccm, ki jim je namenjen dne I. aprila 1937. Materinske govorice sladki g las - na Koroškem! Uboj Iz Sv Lenarta v Slovenskih goricah nam jio-ročajo- Pri posestniku Krajneu Ivanu v Partinju so kuhali žganje. Kakor navadno se je zbralo v žganjariji več oseb. Med temi sta bila tudi Sene-kovič Albin, posestnikov sin v Partinju. in Zvajkar Friderik, viničar istotam. Ko sta šla dne 8. januarja ob treh domov, stu se v pijanosti skregala. Brez vsakega nadaljnjega povoda je zagrabil Zvajkar ročico in udaril Senekoviča s tako silo po glavi, da se je ta zgrudil mrtev na tla. Nemec zna ceniti sladki glas materinske govorice. Nemška pesem poje: Muttersprache, Mutterlaut, wie so \vonnesam, 60 traut... Vsak Nemec, ki je hodil v šolo, pozna to pe: sem saj Nemec hoče, da njegove otroke v soli vzgoje v ljubezni do nemške materinske govorice. In splošno se smatra za dolžnost in nalogo šole, da deco vzgoji v ljubezni do materinske govorice. To ie povsod tako — samo na Koroškem ne! Vsaj, kar zadeva slovensko deco. V knjigah, iz katerih se uči slovenski otrok na Koroškem, nikjer ne stoji slavospev na materinsko govorico »Muttersprache, Mutterlaut — wie so wonnesam, so traut.« Naravno saj vendar šola na Koroškem s slovenskim otrokom postopa kakor oni hudobni, sprijeni, brezsrčni otroci, ki izdirajo pticam jezike! Taka brezsrčna, hudobna, zločinska naprava je koroška šola! In upajmo in verujmo, da kakor človeka, ki bi pticam izdi.ral jezike, doleti pravična kazen, da bo prej ali slej doletela prav-Čna kazen tudi veliko koroško zločinko — ponemčevalno šolo! Na Koroškem toliko govorijo o .dleimatliebe« in »Heimattreue«, o ljubezni in zvestobi do domovine A kaj je domovina brez materinske govorice? Materinska govorica prav bistveno spada k pojmu domovina. Lahko rečemo: kdor zatira tn uničuje materinsko govorico, zatira in uničuje domovina Koroška šola uničuje slovensko materinsko govorico ona uničuje Slovencem domovino! Koroška šola' ie pravi roparski volk. ki mešani naddeset-isočglavo množico slovenskih otrok! Koroška so-a je rabelj, ki ubija naš narod na Koroškem -Smrt temu roparskemu volku, smrt temu rabeljnu! Laž in hikavščina je. kar govorim slovenskim otrokom v koroških šolah o »Heimatliebe« in »Hei-mattreue«! Ta šola Slovencem na Koroškem ub.ja ^"^"Koroškeii. se zdaj trudijo,, da bi privatno učili slovenske otroke brati in pisati. To je gotovo nujno in hvalevredno prizadeva. ,e pr. obstoječih razmerah. A vprašat, moramo: Ali m to dolgost šole. da nauči slovenskega otroka na Koroškem slovensko č tati in pisati? - Gotovo je to dolžnost šote! A šola te svoje bitne in bistvene do žnos i ne izpolnjuje! Sai je nasprotno smoter h, namen te šok! dV ponemči slovenske otroka in s tem slovenski narod na Koroškem! Ta šola jc smrtni sovražnik našega naroda ^ KN°ektk,i?mški koroški list je pisal pred. par meseci- »Muttersprache. Mutterlaut - wie so woimcsam so traut... Kdo ne pozna visoke pes-r-kfZ jo peli že kot otroci in v kater, spev znava no svojo ljubezen do domovinske govorice? Kdo T pozna veselja, ki ga občutimo če nam v tujih deželah zadonijo na uho ljubki zvok. naše materinščine in zbudiio v nas dremaioce hrepenenje po domači grudi? Blaga čustva nas obhamto pri spominu na otroška leta. na srečni čas. ko smo prisluškovali ljubim besedam in pesmim svoje ma- tere. Lepe so tudi besede, s katerimi hvalimo in slavimo materinsko govorico. Ce pa materinsko govorico res ljubimo, jo hočemu tudi gojiti in negovati 'n obvarovati pred popačenjem (Ka. T 3e blatt 18. X. 1936). Članek potem govori o nekaterih napakah, ki jih ljudje (Nemci) delajo pri rabi nemške govorice. Materinska govorica je velika moralična dobrina. Vsak narod ima naravno pravico, da se jx>-služuje, da neguje in da se izobražuje v svoji materinščini. Tudi naš narod na Koroškem ima to neodvzemljivo pravico! Poroka nizozemske prestolonaslednice Julijane in princa Berharda v Haagu. >Dve klobasi zn gospoda Pivka Is >Ena je zadosti, saj je tako v rožcah, da vse dvojno vidi.« »Vem — saj je naročil štiri klobase.« »Torej ste že spet začeli piti pivo, ko sem vam vendar povedal, da boste manj naglušni, če piva ne boste pilil« »Go>|iod doktor vse, kar sem slišal, še zdavnaj ni tako dobro ko pivo!« Po mariborskih dvoranah Maribor, 10. januarja. Lepa prireditev mariborskih obrtnikov Obrtno društvo v Mariboru je pod vodstvom svojega izredno agilnega predsednika g. Sojča in ostalih odbornikov priredi'o sinoči v d vrani na Aleksandrovi cesti 6 družabni večer, ki je sijajno uspel ter je predstavljal pravo manifestacijo obrtniške samozavesti in složnosti. Dvorano so prireditelji krasno dekorirali, zelo posrečeno so rešili pri tem vprašanje spojitve stranskih prostorov z glavno dvorano, poskrbeli so za dobro pijačo in jedačo, igrala je izvrstna obrtniška godba in tako se je samo od sebe ustvarilo razpoloženje med mnogoštevilnimi obiskovalci, ki so prišli na prireditev s svojimi družinami. Dvorana je bila zasedena do zadnjega prostora, toliko ljudi je prireditev posetilo. Poleg obrtnikov smo videli tudi številne predstavnike drugih 6tanov. Navzoči so bilj tudi mariborski župan dr. Juvan, okrajni glavar dr. 1'ojiovič, predstojnik mestne policije dr. Trstenjak, podžupan Franjo Zebot, številni občinski svetniki, predsednik Združenja trgovcev gosp, Pinler in mnogi drugi odličniki. Pelteln'ca društva „Nanos" Danes dopoldne se je vršil v prostorih Narodnega doma občni zbor društva primorskih emigrantov »Nanos«. Bil je to že peti občni zbor te agilne emigrantske organjzarije, s katerim stopa sedaj v peto leto svojega obstoja. Zborovanje, ki je bilo izvrstno obiskano, je vodil predsednik društva Marino Kralj. Savez emigrantskih društev je zastopal predsednik ljubljanskega »Tabora« dr. Dekleva, »Sočo« iz Murske Sobote Gabrijelčič, ^Beograjski akademski klub emigrantov« Udovič, mariborski »Jadran« dr. Fornazarič, Narodno odbrano prof. dr. Dolar. Pred otvoritvijo občnega zbora so zborovalci primerno počastili spomin vseh žrtev, ki so morale plačati s svojim življenjem delo za boljšo bodočnost na"-ega naroda v Primor-ju. Nalo je podal predsednjk Marino Kralj obširno jioročilo, v katerem je orisal delovanje društva od ustanovitve do danes. Izčrpna so bila tudi poročila tajnika, blagajnika in predsednikov posameznih odsekov. Društvo ima dramski in veselični, narodnoobramhnj, socialni, prosvetni, pevski, man-dolinski in ženski odsek. Društvo šteje 810 članov. Imelo je precej prireditev zlasti kulturnega značaja. Pomemben je bil zlasti narodnoobrambni tabor emigrantskih društev dne 13. in 14. junija 1036. »Nanos« je ob tej prilik; razvil svojo zastavo. Delovanje uprave se ni izčrpavalo samo v ožjem društvenem poslu, temveč je stremelo predvsem za tem, da se olajša grenka usoda emigrantskega življenja. Živahno je deloval zlasti socialni odsek s svojimi številnimi intervencijami, s katerimi je spravil marsikaterega rojaka do kruha. Posebnega pomena je bila ustanovitev »Gradbene in zajioslitvene zadruge«, ki ima predvsem namen ustvanovjti v Mariboru emigrantski dom, v katerem bodo namočeni kuhinja, ogrevalnica in prenočišče za begunce, obenem pa bi v njem dobila svojo streho emigrantska društva s svojimi odseki. Društvo je imelo lani 51.091 Din dohodkov in 49.760 Din izdatkov, premoženja pa ima 12.893 Din. — Zaključilo se je zborovanje z volitvami. Predsednik je Marino Kralj, odbor pa je ostal v glavnem dosedanji. _„,.„u,,n« Banovinski uslužbenci si ustanavliaio organizacito Kakor državni, tako so si tudj banovinski uslužbenci osnovali svojo stanovsko organizacijo, ki naj ščiti njihove interese. V Ljubljani obstoja že centralni odbor, v Mariboru pa se je osnoval jiododbor s predsednikom inž. Šturmom na čelu. Danes pa so se sestalj banovinski uslužbenci iz mariborskega območja v dvorani hotela Zamorc v Mariboru, da se podrobeje razgovore o svoji organizaciji in njenih nalogah. Za sestanek je vladalo izredno živahno zanimanje. Glavna poročila so podali funkcijonarji osrednjega odbora iz Ljubljane, in sicer predsednik Pire, tajnik Granda in blagajnik Pogačar. V svojih poročilih so orisali dosedanji razvoj organizacije ter začrtali osnove, po katerih naj bi se razvijala v bodoče. Živahna razprava se je vršila o pravilniku odseka kmetij-sko-gospodinjskih učiteljev, o pravilniku cestarskega odseka, o poslovniku za poslovanje okrajnih pododborov, o posmrtnjnskem in bolniškem zavarovanju ter o pravilniku za dajanje fiosoji!. Debata je poka7.ala, da se banovinski uslužbenci v Mariboru živo zanimajo za svojo novo organizacijo. Občni zbor akvaristov Društvo »Akvarij« v Mariboru je imelo danes dopoldne občnj zbor v hotelu Orel. Zbralo se je lepo število prijateljev tega zanimivega športa, med njimi je bil tudi predsednik društva graških akvaristov Franc Jahn. Poročali so predsednik Koser, tajnik Hlebš, blagajnik Praznik, revjzor Ekariu8, knjižničar Sinc.hen, referent za tisk Kos in referent za prireditve Bernhard, v imenu tovarišev iz Gradca pa je pozdravil zborovalce predsednik Jahn. Iz vseh poročjl se vidi, da društvo lepo napreduje, da vrši živahno propagando ter si pridobiva vedno več novih članov. Razpolaga z lepim inventarjem, z veliko zbirko strokovnih knjig in publikacij ter je imelo tudi lepe prireditve in razstave. Letos namerava prirediti v okviru Mariborskega tedna večjo razstavo s sodelovanjem graških akvaristov. Pri volitvah je bil izvoljen jx> večini dosedanji odbor s predsednikom Tugomerom Koserjem na čelu, le podpredsednik inž. Dušan Tomšič in revizor Kleinvviichter sta nova člana odbora. ★ Žetev smrti. V Vinarju št. 13 je umrl v starosti 74 let tesarski mojster Boštjan Požavko. — V bolnišnici je ugrabila bela žena zasebnico Terezijo Brumen jn na Vojašniškem trgu 2 je umrl bivši sluga Matija Munda. — Naj počivajo v miru! Z vrčem mieka pobit do nezavesti. V hlevu posestnika Janžekoviča v Košakih so našli nezavestnega moža s okrvavljeno glavo. Prejxxsnali so v njem 35 letnega delavca Jožefa Selaka iz Koša-kov, katerega so komaj spravili k zavestj ter so ga nato priklicani reševalci odpeljali v bolnišnico. Selak se skraja sploh ni mogel spominjati, kako je prišel v hlev in na kak način je dobil hude poškodbe na glavj. Naposled pa se mu je le posvetilo, da izvira vse to od silovitega udarca z vrčem mleka, ki mu ga je zadal njegov znanec Adolf B. V prepiru ga je udaril z dvaliterskim vrčem, polnim mleka. Kdo pa je potem nezavestnega Selaka spravil v hlev ter ga s tem obvaroval, da ni zmrznil, se še ni ugotovilo. Tatinski prsti pri delu. Gostilničarju Mati Mileti v Cvetlični ulici je segel nekdo skozi odprto okno v stanovanjsko sobo ter mu izmaknil obleko in perilo v vrednosti 1000 Din. — Okra-dene so bile tudi kuharice Javne kuhinje na Slomškovem Irgu.