GLASILO OBČINE DOMŽALE 24. novembra 2000 - letnik XXXIX, št. 14 stran 7 Letošnje prireditve ob prazniku Krajevne skupnosti Jarše-Rodka so bile še posebej slovesne. Kol navadno so se začele s spominom na padle mlade krajane na Golčaju, nadaljevale z. odprtjem moderniziranih dveh ulic in zaključka gradnje dela plinifikacije, največja pridobitev pa je nova dvorana v Kulturnem domu < troblje. Kol navadno so slovesnosti polepšale številne narodne noše. stran 12 Člani TVD Partizan Domžale, ki jih poznamo predvsem po njihovih rednih rekreativnih vadbah ter organizaciji priložnostnih prireditev, so se jeseni zopet lotili urejanja I RIM steze na Sumberku. Blizu 40 mladih in starejših članov in Članic se je pod vodstvom neumornega g, kratica Košaka lotilo čiščenja, popravila orodij in oznak z željo, da I RIM stez.a ostane urejena. Prvi korak do Osrednje slovenske regije. Občine podpisale dogovor o sodelovanju in usklajevanju skupnih interesov stran 5 15. oktobra 2000 so v prostorih Občine Trzin županja in župani občin Domžale, Dol pri Ljubljani, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin podpisali DOGOVOR o sodelovanju in usklajevanju skupnih interesov pri pripravi podlag za program razvoja Osrednje slovenske regije. Pri tem so podpisniki izhajali iz naslednjih ugotovitev: Is 25. 10. 2000 - Podpis dogovora o sodelovanju in usklajevanju skupnih interesov pri pripravi podlag /a program razvoja Osrednje slovenske regije - prvi korak do čvrstejše organizacije občin za sodelovanje in tudi Ai morebitno ustanovitev pokrajine na območju, ki ga pokrivajo <>Im"iik- Dol pn I juliljaiii. Doni/alf. Kamnik. Komenda. I likovna. Mengeš, Moravče in Trzin. KULTURNO DRUŠTVO MIRAN JARC ŠKOCJAN m ŽUPNIJSKA KARITAS DOMŽALE * vabita predšolske otroke na predstavo MIKLA VEČE v torek, 5. decembra 2000, ob 18. uri HALA KOMUNALNEGA CENTRA Predšolski otroci domžalske občine bodo obdarjeni Prireditev je omogočila Občina Domžale _ Informacije o življenju ,n delu v Občini Domžale lahko najdete tudi na internetu Prepričajte se! www.donizalc.si. koledar prireditev VRHUNSKI KULTURNI DOGOMO, V DOMŽALSKEM KULTURNhM DOMU SOLISTI l/ST. PETERSBURGA ŠK DVE PONOVITVI BERGMANOVE DRAME EN SODOBNA KOMRDIJA BOŽIČNI KONCERT NEW SVVING OUARTETA Predstavitev nove knjige dr. Velimirja VuUkića Glasbenik Stane Habe V sredo, 8. novembra, je bila v okviru prireditev ob SO-letnici prof. Staneta Habeta v Poročni dvorani Glasbene Bole Domžale predstavitev nove knjige dr. Velimirja Vuli-kiča z naslovom Glasbenik Stane Habe (Vrhničan v Domžalah). Avtor jo je posvetil g. Stanetu Habetn, glasbeniku, dolgoletnemu ra\ nate-I ju glasbene šole, zborovodji, kulturnemu in družbenemu delavcu ter častnemu občanu občine Domžale ob njegovem jubileju. Po pozdravu g. Tonija Savni ka, ravnatelja Glasbene Sole Domžale, ki je o g. Stanetu Habetu govoril kot o prvem častnem občanu, nepogrešljivem kulturnem delaven in glasbeniku s srcem, se je z avtoričin knjige pogovarjal /nam radijski novinar g. Matjaž Brojan, ki jc poudaril, da je nova knjiga Se eno v vrsti uspešnih dejanj dr. Vulikiča. v kateri je opisal življenjsko zgodbo enega najbolj dragocenih Dom-/aleanov g. Staneta Habeta. stran 5 PLINIFIKACIJA OBČINE DOMŽALE Spoštovane občanke, občani! V letli 19X7 je Občina Domžale prislo-pila k načrtni plinifikaciji območja mesta Domžale, ki je predvideval priključevanje večjih skupin kotlovnic, večjih stanovanjskih in javnih objektov ter industrije. Priključevanje individualnih potrošnikov ni bilo načrtovano. / rastočim obsegom plinifikacije v Sloveniji in možnosljo oskrbe individualnih potrošnikov jc v Občini Domžale nastala potreba po načrtovanju razširitve plinifikacije tudi za ostala naselja in individualne uporabnike. V Občini je bila v začetku aprila 1999 imenovana Projektna skupina za izgradnjo plinifikacije z nalogo, tla pripravi vse potrebno za (Kidajo koncesije za izgradnjo plinifikacije. Projektna skupina ocenjuje, da bo prišlo do podpisa koncesijske pogodbe v začetku leta 2001, kar bo omogočilo začetek izvedbe v drugi polovici leta 2001. Z namenom, da vse seznanimo s projektom plinifikacije Občine Domžale, vam bomo v decembru poslali zgibanko z nekaj informacijami o uporabi zemeljskega plina. Informacij bo v nadaljevanju več, saj vas bomo sprotno seznanjali 0 aktivnostih na tem področju. Za boljše in lažje informiranje občanov o izvedbi projekta plinifikacije bodo v posameznih KS ustanovljeni gradbeni odbori, v občinskih prostorih pa bo vzpostavljena informacijska pisarna. V njej bo moč dobiti podrobnejše informacije o nameravani izgradnji plinifikacije. O vsem tem in o ostalih zadevah vas bomo pravočasno in sproti seznanjali. CVETA ZALOKAR ORAŽEM Županja Občine Domžale ROMAN KURMANŠKK Vodja projektne skupine za izgradnjo plinifikacije Občina Domžale vabi 27. novembra 2000 ob 17. uri v Osnovno šolo Domžale na predavanje in predstavitev izkopanin z območja Dragomlja. Predavatelj: Dr. Peter Turk, kustos v Narodnem muzeju Slovenije Dobrodošli! STRAN i- OBČINSKI SVET 2-3 Pišemo o 20. seji Občinskega sveta Občine Domžale in posebej v pogovoru z g- Markom Faturjem, direktorjem JKP Prodnik, predstavljamo problematiko povišanja cen vodarine posebnem sestavku pa pišemo tudi o povišanju cene kanalščine. Tokrat v rubriki Predstavljamo svetnike lahko podrobneje spoznate mag. Petru Pengala, LDS. STRAN 1 BANKA DOMŽALE -NASA BANKA Vsak lahko v vsaki bančni enoti dobi informacije in nasvet, kaj je zanj v posameznem trenutku oziroma primeru »najugodnejše,« je na eno izmed vprašanj odgovoril g. Andrej Flis, predsednik Uprave banke Domžale. V pogovoru pa boste izvedeli tudi marsikaj o novi stavbi banke. STRAN 1 POMAGAJMO SKUPAJ Še vedno zbiramo finančna sredstva za ureditev dvigala, ki bo dvema invalidoma iz Jarš omogočilo normalni dostop v prostore stanovanjske hiše. Sredstva se zbirajo na žiro računu Občinske organizacije Rdečega kriza .ftev. 50I20-67H-55307. Hvala. STRAN PLEMENITA DEJANJA V svoji stalni rubriki županja Cveta Zalokar Oražem pod naslovom »Plemenitih dejanj se moramo spominjati« piše o prelomnem času letu 1990. kije prinesel veliko bolj uli manj znanih junakov in junaških dejanj, med katerimi jih ni bilo malo tudi iz naše občine. STRAN V novembru je odgovorna urednicu obiskala Pirnatove. po domače Sedlarjeve z. '/.gornje Brezovice. V prispevku so strnjeni spomini na bogato življenjsko pot očetu Franca in matere Pep-ce ter njunih domačih. NAGRAJUJE RC URBANI JA LUKOVICA STRAN 17 Najbrž večina naših bralcev današnjega sponzorja rubrike Nagrade za bralce Rekreacijski center Urbani/a iz Lukovice dobro pozna. Teniška igrišču, večnamenska pokrita dvoranu, savna, pizzerija in še kaj. Sodelujte! STRAN 18 ALEKSANDRA SEDMA V EVROPI Aleksandra Mohar se je pred dobrim letom po treh letih premora vrnila na kotalkarska tekmovanja. Skupaj s trenerko Violeto Mordej si neizmerno zaupala. Preberite, kaj sta povedali o Aleksandrinem super uspehu - sedmem mestu na evropskem prvenstvu v Španiji. Ne prezrite! stran 17 objavljamo JAVNI RAZGLAS o javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka lokacijskega načrta za glavno cesto Žclodnik Mengeš Vodice na odseku Že-lodnik - Mengeš z obvoznico Mengeš in predloga sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986^000 in srednjeročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-1990 v delu, ki ga opredeljuje lokacijski načrt. Občina Domžale GRINI nagrajuje stran 17 □ L OČUJEMO da ohranjamo! JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, PRODNIK OBČINSKI SVET stran Bralci in bralke, dober dan Dnevi bežijo drug za drugim, kot hi jih kdo podil, in počasi hotno, ali pa celo že. delamo, obračun leta, ki se počasi i/teka. Danes je pred vami štirinajsta številka Slamnika in do konca letošnjega leta se bomo srečali še enkrat, saj bo 15. številka zadnja v letošnjem letu. Najbrž ste se že odločili, kaj iz leta 2000 vam je ostalo posebej v spominu. Upam, da so to prijetni dogodki, čeprav ob tem vemo, da so nase življenjske poti prepletene z veselimi in žalostnimi dnevi, ki so najbrž zaokrožili tudi vaše leto 2(XX). Razmišljajte o njih in že danes trdno sklenite, da se boste spominjali le prijetnih dogodkov in da boste naredili vse. da bo le-teh veliko tudi v letu 2001. V eč o pričakovanjih in željah za občutek tisočletja, kot nekateri imenujejo leto 2001. boste lahko prebrali v naslednji - novoletni številki, ki bo izšla 15. decembra 2000. Vse organizatorje božieno-no-voletnih prireditev vabimo, da nam najkasneje do 7. decembra 2000 sporočilo osnovne podatke o prireditvah, tla jim bomo brezplačno objavili v decembrski številki. Vsa podjetja, obrtnike in podjetnike, ki bi želeli v decembrski številki Slamnika objavili svoje voščilo in najboljše želje našim bralcem in bralkam za leto 2001, vabimo, da besedila najkasneje do 7. decembra 2000 posredujejo Uredništvu na naslov SLAMNIK - Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. \ asa naročila sprejemamo tudi po telefonu 7214 599 ali po faxu 7242101. Vse naše sodelavce pa prosimo, da svoje prispevke posredujete do vključno 4. decembra 2000 do 12. ure. lahko tudi po e-ma-ilu vera.vojska (<"domza-le.si. Prijeten začetek prazničnega decembra vam želim in ne pozabite: vsi dnevi, ki so preti vami, so lahko boljši od tistih, ki so minili. ODGOVORNA UREDNICA Opravičilo Gospe Cveti Zalokar. poslanki v Državnem zboru RS. sc iskreno opravičujemo /a napako, ki je nastala pri postavitvi članka »Kako smo volili v naših volilnih okrajih« ki je bil objavljen v 13. številki glasila SlAMNIK Pravilno se njen volilni rezultat, dosežen na volitvah v Državni zbor 15. oktobra 2000. glasi: 8. LDS, Liberalna demokracija Slovenije Zalokar Oražem Cveta 6235 glasov 44,16% UREDNIŠTVO 20. SEJA Občinskega sveta Občine Domžale Povečane cene vode, zbiranja in odvoza odpadkov, kanalščine, plina 20. seja Občinskega sveta Občine Domžale je bila v sredo, 25. oktobra 2000, ob 16. uri v sejni sobi Občine Domžale. Po pooblastilu županje jo je vodil podžupan mag. Milan Pirman, navzoči svetniki in svetnice pa so po razpravi Romana Lenassija, NSi, sprejeli zapisnik 19. seje Občinskega sveta Občine Domžale z dne 27. septembra 2000 skupaj s pripombo. Na dnevnem redu le 11 točk Pred sprejemom dnevnega reda jc Pavle Pevec, član Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, umaknil z dnevnega reda točko »VOLITVE IN IMENOVANJA«, Občinski svet pa jc nato Z 18 glasovi ZA sprejel naslednji dnevni red: 1. Obravnava in sprejem spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Domžale 2. Obravnava in sprejem sklepa o sprejemu Programa priprave prostorskih ureditvenih pogojev občine Domžale za območje urbanistične zasnove Domžale in drugih ureditvenih območij 3. Ukinitev javnega dobra 4. Obravnava in sprejem osnutka Odloka o zazidalnem načrtu območja Nova Depala vas - prva obravnava 5. Obravnava in sprejem Odloka o občinski inšpekciji, komunalnem nadzoru, občinskem redarstvu in finančnem nadzoru v občini Domžale - druga obravnava 6. Obravnava in sprejem Sklepa o določitvi cene zbiranja, odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov 7. Obravnava in sprejem Sklepa o izdaji soglasja za povišanje cen oskrbe s pitno vodo v občini Domžale X. Obravnava in sprejem Sklepa o določitvi maloprodajne cene zemeljskega plina v občini IX)mža-le in sprejem Metodologije o določitvi mehanizma za povišanje cene distribucije zemeljskega plina 9. Obravnava in sprejem Sklepa o določitvi cene čiščenja komunalne odpadne vode 10. Obravnava in sprejem Sklepa o izdaji soglasja k rebalansu finančnega načrta Stanovanjskega sklada Občine Domžale za leto 2000 11. Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve članov sveta Spremenjen in dopolnjen Poslovnik Brez razprave so člani občinskega sveta s 23 glasovi ZA sprejeli spremembo Poslovnika Občinskega sveta Občine Domžale, skupaj s sprejetim amandmajem. Brez uvodne obrazložitve in razprave so člani Občinskega sveta s 23 glasovi /A sprejeli Program priprave prostorskih ureditvenih pogojev Občine Domžale za območje urbanistične zasnove Domžale in drugih ureditvenih območij ter sklepe o ukinitvi javnega dobra, pri čemer so investitorja gradnje avtoceste na odseku Sentjakob-Blagovica zadolžili, da sc s pogodbo zaveže, da bo ceste in poti iz tlela sklepa na svoje stroške nadomestil ž. novimi ali na drug način zagotovil njihovo nemoteno rabo. pri čemer jc dolžan lete izvesti na način, in najmanj lake kakovosti, kakršne so bile prvotne poti in ceste. Na tak način zgrajene poti in ceste je dolžan po njihovi izvedbi neodplačno prenesti v last in posest Občine Domžale, ražen eventualnih nadvozov in drugih objektov na njih, ki ostanejo last investitorja. Zazidalni načrt območja Nova Depala vas - prvič Uvodno obrazložitev h gradivu, o katerem sta razpravljala Statutarno-pravna komisija in Odbor za prostor in varstvo okolja, je podal Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja. V razpra- vi so sodelovali: Breda Kokalj-Lim-bek, NSi; Bogdan Osolin. NSi, Roman KurmanSck, SDS, dr. Marko Starbek, NSi: Roman Lenassi, NSi, Jože C'uzak, DS, Simon Mavsar. LOS, ter Franci Gerbcc, ZLSD. Po pojasnilu Boruta Ulčarja, direktorja RRD Regijske razvojne družbe d.o.o. Domžale, je Občinski svet s 24 glasovi ZA sprejel predloženi osnutek zazidalnega načrta območja Nova Depala vas v prvi obravnavi in ga posredoval v javno razgrnitev in javno obravnavo. Inšpekcija, nadzor, redarstvo 11 gradivu, o katerem sla razpravljala Statutarno-pravna komisija in Odbor za gospodarske javne službe, je Breda Kokalj-Limbek, NSi, vložila amandma, v katerem jc predlagala, da o pritožbi odloča komisija, ne župan, kot je predlagano, in predlagala njeno sestavo. Kasneje je amandma umaknila, saj jc Edvard Jcšclnik. direktor občinske uprave, pojasnil, da predlog ni v skladu /. veljavno zakonodajo. Razpravljali so: Janez Stibrič, SDS (trenutno stanje pri zaposlitvi nadzornikov, redarjev in inšpektorjev ter podeljevanje javnih pooblastil); Pavle Ccrar, LDS, Janez Grmck, SOS (problem preširokega podeljevanja javnih pooblastil); Simon Mavsar. I .DS (uskladitev kazenskih sankcij) in Franci Gcrbec, ZLSD (podelitev javnih pooblastil zlasti na področju varstva okolja organizacijam, ki izpolnjujejo zahteve iž odloka). Po odgovorih Edvarda .leselnika. direktorja občinske uprave, in Cvete Zalokar-Oražcm, županje, so sejo na predlog Janeza Gr-meka, SDS, prekinili. Po odmoru jc Janež Grmck, SDS, navzoče seznanil s predlogom svetniških skupin SDS in NSi, ki sla predlagali prekinitev točke in ponovno preučitev besedila 13. člena odloka. Edvard Jcšclnik, direktor občinske uprave, je obrazložil predlog podeljevanja javnih pooblastil, kar uprava smatra za racionalno rešitev zlasti v specifičnih, nestalnih situacijah. V ponovni razpravi so sodelovali: Franci Gerbcc, ZLSD. ki je pogrešal vsebinske konkretne predloge in predlagal ponovni odmor, Janez Stibrič SDS. ki jc pogrešal odgovore na postavljena vprašanja, ki jih jc nato dobil od Edvarda Jcšcl-nika. Pred odmorom je razpravljal še Janez Grmck, SDS, ki jc želel natančnejšo definicijo nosilcev javnih pooblastil na eni in koncesionarjev na drugi strani. Po odmoru je na vprašanje Bogdana Osolina, NSi, Franci Gcrbec, /ISI), pojasnil, da so odmor predlagali, ker so pričakovali konkretne predloge in argumente za spremembo 13. člena Odloka. Ker jih ni bilo, jc predlagal njegov sprejem. V nadaljevanju razprave je sodeloval Jurij Berlot. SLS+SKD, Slovenska ljudska stranka, ki jc predlagal preučitev vsebin, ki bi jih nadzirali z javnimi pooblastili. Predlagal jc, da se sprejem odloka preloži. Svetniški skupini SOS in NSi sta vložili amandma k 13. členu odloka: »V prvem stavku sc doda za besedo »podeli« »koncesijo« z javnima pooblastili. V drugem stavku se doda namesto besede »osebe« »konec-sionar«. V tretjem stavku sc doda za besedo se s koncesionarjem sklene pogodbo o koncesiji za izvajanje javnih pooblastil.« Občinska uprava vloženega amandmaja ni podprla, enako pa tudi ne člani Občinskega sveta, saj jc ZA glasovalo 10. PROTI pa 15 članov in članic Občinskega sveta, nato pa so s 16 glasovi ZA in II glasovi PROTI sprejeli sklepa, s katerima so najprej sprejeli redakcijske popravke k Odloku o občinski inšpekciji, komunalnem nadzoru, občinskem redarstvu in finančnem nadzoru v občini Domžale ter nato še sam odlok. Dražje zbiranje, odvoz in deponiranje komunalnih odpadkov Uvodno obrazložitev k sprejetemu gradivu, med katerim je bilo tudi mnenje županje, je skupaj s predstavitvijo dodatnih grafov podal Marko Tatur. direktor JKP Prodnik d.o.o. Domžale, ki jc med drugim dejal, da je predlog nove cene oblikovan na osnovi veljavnega Odloka o zbiranju, odvozu in deponiranju odpadkov - diferencirano za gospodinjstva ter industrijo; obsega stroške zbiranja in odvoza ter deponiranja, ('ena v Občini Domžale se ni spremenila od avgusta 1997, stroški pa so naraščali. Pri oblikovanju cene so upoštevali vse stroške in predlagajo, da se cena v povprečju na segmentu javne higiene poveča za 15%. To ho zagotovilo normalno delo na tem področju ter tudi dvakrat letno odvoz kosovnih ter nevarnih odpadkov in odvoz ter predelavo odpadkov na ekoloških otokih. Povečanje cene je še vedno med najnižjimi med primerljivimi občinami. Predhodno pa so o gradivu razpravljali Slatularno-pravna komisija. Odbor za gospodarske javne službe in Odbor za finance, slednji predloga za podražitev ni podprl. Njegove zaključke je predstavil Roman lenassi, predsednik, Edvard Jcšclnik, direktor občinske uprave, pa je pojasnil pozitivno stališče občine do predlagane cene. Predstavil je mnenje županje in predlog uprave, da jc pri povečanju cene primerneje linearno obremeniti gospodinjstva in industrija Sledila jc razprava, v kateri so sodelovali Iranci Gcrbec, ZLSD, ki je pojasnil, zakaj bodo svetniki svetniške skupine ZLSD glasovali ZA sprejem povečanja cen. To bo namreč zagotovilo normalno delovanje le službe, na tak način pa bomo pridobili tudi finančna sredstva za zapiranje stare in načrtovanje nove deponije. Poudaril je, tla je občina dolžna zagotavljali sredstva tako za tekoče funkcioniranje kot tudi sredstva Za nujna vlaganja, ki botlo zagotovila ohranjanje sedanjega nivoja ravnanja z odpadki. Čimprej moramo sprejeti tudi razvojno politiko na tem področju in glede na odprle tlilemc tudi odločitev o morebitnih spremembah odloka. Po mnenju Bogdana Osolina, NSi, bi problem lahko rešil tudi s tem, da bi povečanje cene delno pokrivali iz proračuna; zanimalo ga jc tudi število dosedanjih podražitev. Breda Kokalj l.imbek, NSi, je vprašala za finančne učinke ločenega zbiranja odpad- kov; Roman KurmanSck, SDS, jc opozoril na nujno usmeritev -zmanjšati odpadke na samem izvoru naslajanja odpadkov ter stimulacijo občanov za ločeno zbiranje odpadkov ter za proizvajanje manjših količin odpadkov; Marko Starbek. NSi. jc opozoril, da bi sc morali pogovarjali o problematiki novega odlagališča; strinja sc, da jc treba občane stimulirati za manjše količine smeti, opozoril jc na kritično socialno stanje nekaterih družin, zato ne podpira predlagano povišanje cen, ki so na dnevnem redu; Jurija Berlo-ta, SLS+SKD, Slovenska ljudska stranka, jc zanimalo, koliko od m1 gospodinjstva in industrija plačajo Za novo deponijo, IZ cene namreč to ni razvidno, predlagal je preuči lev možnosti vključitve razvojnega dodatka, ki naj bi ga za deponijo plačevala industrija; Stane Oražem. ZLSD, je opozoril na razmerja plačevanja teh stroškov v industriji -tako glede na druge drŽave kot občine, kjer je zbiranje odpadkov iz industrije dražje, treba jc zagotoviti tudi finančna sredstva za deponijo; Anton Pleskar, LOS, je povedal, tla je eden izmed razlogov, da jc in-duslrija plačevala več kol gospodinjstva, ludi ta, da bi ustvarjali manjše količine odpadkov. Cena se ni dvignila več let (zaradi zamrznitev) in drugih vzrokov. Zato se na moremo izognili podražitvam, del razširjene reprtKlukcijc je bil namenjen deponiji; Janez Grmck, SDS, jc Vprašal, na kakšni osnovi so predlagane povišane cene, zanimala ga je organizacija JKP in njegovi optimalni stroški; povečanje cen bo Se posebej prizadelo socialno ogrožene ljudi. Predstavljamo svetnike mag. Peter Pengal Ste že drugi mandat svetnik LDS Občine Domžale? Kakšna je razlika med prejšnjim in sedanjim Svetom? Nc, svetnik sem prvi mandat. l.ahko pa ocenim razliko med delom sedanjega in prejšnjega .občinskega sveta, saj sem kol član IO Občinskega odbora LOS Domžale spremljal tudi delo prejšnjega OS, v katerem sem bil član Odbora za okolje in prostor. Menim, da je bilo delo občinskega sveta v obeh sestavah zelo kvalitetno, seveda pa mu jc in mu šc daje ton razdelitev politične moči. Razliko vidim predvsem v tem, da je tedanja opozicija delovala predvsem s podajanjem lastnih konstruktivnih nasprotnih predlogov, sedanja pa večinoma predlogom pozicije le nasprotuje zaradi nasprotovanja ter vse prevečkrat in ne vedno umestno uporablja obslrukcijo kot svoj način dela. Zelo mi |c žal, da prejšnji sestav, kljub Povabljeni na predstavitev Zanimiva arheološka najdišča v Dragomlju Kot smo že tudi pisali v našem časopisu, so pri arheoloških izkopavanjih na območju bodoče avtoceste v Dragomlju našli zanimive predmete, ki pričajo o pradavni zgodovini na našem območju. Ker bi radi občanom in občankam predstavili najzanimivejše predmete letošnjih izkopavanj, vas vabimo na predavanje in prezentacijo izkopanin, ki bo v ponedeljek, 27. novembra 2000, ob 17. uri v Osnovni šoli Domžale. Dr. Peter Turk, kustos v Narodnem muzeju Slovenije, vam bo ob predavanju predstavil tudi najzanimivejše predmete letošnjih izkopavanj Vabljeni! konst i ii k t i v-neinii delu tedanje opozicije, ni zmogel izoblikovati in sprejeli dolgoročne razvojne vizije občine in resnično verjamem, da bomo tO uspeli storili v tem mandatu. Verjamem namreč v prihodnost. Poleg svetniške funkcije ste tudi v Odboru za finance in v Odboru za javne gospodarske službe. Na tem področju imate veliko izkušenj, saj ste bili zaposleni v Občini Domžale 10 let. Na katerem področju imate največ zaslug? Najprej mislim, tla pri delu v javni in državni upravi ni primerno govoriti 0 zaslugah, pač pa le o doseženih rezultatih, In ker sem v Domžale prišel leta 19X6 v strokovno ekipo, ki jc takrat na pogorišču Biroja 71 in z združevanjem samoupravnih interesnih skupnosti ustanovila Razvojni zavod Domžale, sem posebno ponosen na tedaj opravljeno delo. Uredili in dopolnili smo kompleten urbanistični arhiv, na novo vzpostavili kataster kmetijskih zemljišč in po dolgih letih neažurnosti ponovno izdelali in na ravni republike uskladili dolgoročni plan občine Domžale, torej neko vizijo. Enako sem ponosen tudi na naše rezultate dela na področju investicij v javne gospodarske službe. Toliko uspešnih vlaganj v občinske ceste, vodovode, kanalizacije, javne razsvetljave in ostalo komunalno infrastrukturo po vaseh pa tudi v stanovanja in poslovne prostore v Domžalah ter v OIC Trzin, kot jih je bilo realiziranih takrat, bo težko preseči. Kot največji osebni uspeh pa si štejem, da sem kot strokovnjak za promet stran 3 Na vprašanji in pripombe i/ razprave je odgovoril Marko latur. direktor JKP Prodnik, doo. 1 tomža le in obrazložil stroške poslovanja. Breda Kokalj-Limbek, NSi, jc zahtevala 15 minutni odmor in v nadaljevanju po odmoru povedala, da Svetniški skupini NSi in SDS ne podpirala lako visokega odstotka podražitve, ker bi prizadeli socialno ogrožene ljudi, so za manjše in postopne podražitve. l'o razpravi Jurija Berlota, SLS+SKD, Slovenska ljudska stranici, ki je predlagal, da socialno ogroženi ne plačujejo smetarinc. jc Občinski svet z IX glasovi ZA in 10 glasovi PROTI sprejel predlog Županje, tako da od 01.12.2000 znata cena- * zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov za gospodinjstva 657,87 SIT/m3 * deponiranje komunalnih odpadkov za gospodinjstva 311,08 SIT/m3 * zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov za industrijo ' 2.993,59 SIT/m3 * deponiranja komunalnih odpadkov za industrijo 2.000.61 SIT/m". Povišanje cene oskrbe s pitno vodo (i. Marko latur. direktor JKP Prodnik d.o.o., ki je k tej točki posredoval obširno obrazložitev, ki jo lahko preberete v posebnem pogovoru / njim. O gradivu sla predhodno razpravljala Odbor za gospodarske javne službe in Odbor za finance, katerega stališča je predstavil Roman Lenassi. predsednik odbora in povedal, da predlaganega povečanja Cen Člani odbora niso podprli V razpravi so sodelovali Bogdan Osolin, NSi (namesto uskladitev Z rastjo življenjskih stroškov naj cene usklajujemo z dvigom plač); Jurij Berlot, SI.S + SKD, Slovenska ljudska si ranka (amandma: »Za ob Canc oz. gospodinjstva, ki imajo status socialno ogroženih po evidenci Centra za socialno delo. se cena vo-tlarinc ne poveča«). K predlaganemu amandmaju jc Marko I altu. direktor JKP Prodnik d.o.o., pojasnil, da jc realizacija predlaganega amandmaja nemogoča, socialni status naj bi se reševal na druge načine. Pred glasovanjem 0 amandmaju Jurija Berlota je Simon Mavsar. LDS, pojasnil, zakaj ne bo glasoval OBČINSKI SVET za amandma (amandma ni bil vložen po poslovniku, imamo druge programe, s katerimi lahko rešujemo probleme socialno ogroženih hudi). Amandmaja Občinski svet ž 9 glasovi ZA in 13 PROTI ni sprejel, pač pa so s 17 glasovi ZA in 10 glasovi PROTI sprejeli sklep: Občinski svet Občine Domžale soglaša, da cena vodarine v občini Domžale znaša od 01. 12. 2000 dalje za gospodinjstva 104,66SIT m' in 201,9.1 SIT/' za industrijo. Oceni zemeljskega plina O gradivu so predhodno razpravljali Statutarno-pravna komisija, odbor za gospodarske javne službe in odbor za finance, katerega stališče je predstavil Roman lenassi. predsednik odbora, novo besedilo metodologije pa je predstavil Edvard Je-šel ni k. direktor občinske uprave. Brez razprave so člani občinskega sveta s 24 glasovi /A določili, da znaša od 01. 11. 2000 maloprodajna cena zemeljskega plina v občini Domžale 60,32 SIT/S m' ter sprejeli Metodologijo o določitvi mehanizma za povišanje cene distribucije zemeljskega plina. Dražja cena čiščenja komunalne odpadne vode Izčrpno uvodno obrazložitev ž grafičnimi prikazi je podala mag. Olga Burica, direktorica Centralne čistilne naprave I )omžalc-Kamnik. Predhodno sla o gradivu razpravljala Odbor za gospdoarskc javne službe, ki je predlagal v sprijeni dodatni sklep: »('ena čiščenja komunalne odpadne vode velja od sprejema cene na Občinskih svetih občin Kamnik, Mengeš. Trzin in ' Domžale« in Odbor za finance, ka-leiega stališče je predstavil Roman Lenassi, predsednik, in povedal, da odbor predlagano podražitev podpira. Brez razprave so člani občinskega sveta ž IX glasovi ZA in 4 glasovi PROTI določili, da znaša cena čiščenja komunalne odpadne vode: •od oi. 11.2000 34,00 SIT/m' •od 01. 01. 2001 53,70 SIT/m'. (ena čiščenja komunalne odpadne vode velja od sprejema cene na občinskih svetih občin Kamnik, Mengeš, Trzin in Domžale Stanovanjski sklad Uvodno informacijo je podal Zoran Vitorovie. načelnik Oddelka za okolje in prostor. Povedal je, da je bilo v letošnjem letu realiziranih II socialnih stanovanj ter 7 neprofitnih stanovanj. V razpravo sc je vključila županja Z opozorilom, da predlagani sklep, da sc v Proračunu občine 2001 stanovanjskemu sklatili zagotovi dodatnih 2(),()()().0()().0() sil za nakup socialnih Stanovanj, nima zakonske podlage in ga bo v primeru sprejema Zadržala. Člani občinskega svela so soglašali z rebalansom finančnega načrta Stanovanjskega sklada Občine Domžale za leto 2000, v višini 243,612,000,00 SIT. (ZA sprejem je glasovalo 21 članov občinskega svela) ter sprejeli sklep: Posta tka 2009. konto 4200 (gradnja in nakup neprofitnih, profitnih in varovanih stanovanj) je namenjena za nakup zemljišč, pripravo dokumentacije ter gradnjo neprofitnih in socialnih stanovanj na Rodit i. Neporabljena sredstva na predmetni postavki kot tudi morebitna neporabljena sredstva na drugih postavkah se ob koncu leta 201III prenesejo v leto 2001 za namen gradnje neprofitnih in socialnih stanovanj na Roditi. (ZA sprejem je glasovalo IX članov občinskega sveta, 2 člana pa sla bila PROTI). Zc omenjeni sklep ni bil sprejet, ker sla zanj glasovala 2 člana občinskega sveta, II članov pa jc bilo PROTI. Na seji Občinskega sveta so vprašanja, zahteve in pobude podali: Bogdan Osolin. Nsi. (5), Janez Grmck, SDS. (3), svetniška skupina SDS. Pavel Cerar, LDS, Martina Ur-bainja, SDS (2). ODGOVORNA UREDNICA Povečanje cen storitve čiščenja komunalnih voda To je naša in vaša čistilna naprava V uvodni informaciji na seji Občinskega sveta je ga. Olga Burica predstavila zgodovino gradnje kanalizacije glavnega kolektorja v obdobju 1972 -1975 in njen zagon v letu 19X1 ter problematiko sedanjega trenutka naprave, ki jo bo potrebno razrešiti. Svetnike je seznanila s programom dejavnosti v prihodnjem letu ter ji predstavila stroške, ki nastajajo, predvsem pa je poudarila potrebnost zbiranja finančnih sredstev za razširjeno reprodukcijo, ki je edini vir za obnovo CCN, katera je po njenem mnenju »naša in vaša čistilna naprava«. je sredstev in kapitala. Delež industrije v skupni obremenitvi se zmanjšuje zaradi določenih gospodarskih sprememb in delež količin komunalnih odpadnih in padavinskih vod postaja vedno večji (po volumnu že preko 60 %). Cena za komunalno kakovost odpadne vode. še posebej za gospodinjstva, pa je bila v preteklem ob dobju zelo nizka na račun večjega prispevka industrijskih uporabnikov. Ker velikih onesnaževalcev ni več ali pa so bistveno Zmanjšali svoj del bremen in naredili napredek na prcdčiSCenjih. sc kakovost celokup- GČN je na Občinski svel vložila predlog o oblikovanju nove kalku-lacijskc cene za komunalno kakovost onesnažene odpadne vode, ki so ga usklajevali tudi s predstavniki ostalih občin in sicer: • od 01. 11. 2000 34,00 SIT/m' • od 01. 01 20001 53,70 SIT/m' V obrazložitvi so pojasnili, tla so cene za storitev čiščenja odpadnih vod zaradi obstoječega državnega nadzora cen ostale nespremenjene od januarja 19"JH. V tem času so drobno prodajne cene na vhodnih stroških porasle, obračunane pa so bile tudi vse potrebne rcvalorizaci- nc odpadne vode približuje komunalni obremenitvi, kar pomeni, da bodo morali vsi uporabniki - tudi gospodinjstva prispevati večji finančni delež za optimalno opravljanje storitve čiščenja odpadnih vod Lastna cena za čiščenje komunalnih odpadnih voda je približno 83 sit/m' in je sedaj potrjena cena le delež tistih stroškov, ki jih povzroča čišćenje odpadnih voda iz gospodinjstev. Pričakovati je, da bi v skladu z načelom, da »vsak naj plača svoje onesnaženje« v letu 2001 ceno morali uskladiti s stroškom, ki ga čiščenje povzroča. In kaj omogočajo predlagane in določene nove cene? Gospa Burica je pojasnila, da zagotavljajo samo inflacijsko izravnavo, pri čemer strokovne analize kažejo, da so zlasti gospodinjstva prenizko obremenjena. O. u. Pogovor z g. Markom Faturjem, direktorjem JKP Prodnik Domžale Zakaj se je podražila voda? uspel prepričati odgovorne ljudi občinske uprave in politike, da so sprejeli moja izhodišča ter s tem pomagali, tla smo sc v Domžalah uspešno dogovorili in na republiškem nivoju uskladili glede štirih dolgoročno najpomembnejših investicij v našem prostoru: izgradnje AC Šcnljakob-Blagovica skupaj s protipoplavnimi ukrepi in zadrževalnikom Drtijščica, izgrad-ii|t' sliripasovniee M-10 Črnuče-Domžale ter izgradnje povezoval ne ceste Zclotlnik-Vodiee. Ste zaposleni kot svetovalec vlade v Ministrstvu za promet in zveze. Direkciji RS za ceste in veliko Potujete. Kako svoje znanje prepletate v korist volivcev LDS? Kol svetovalce vlade imam v Direkciji RS za cesle dve funkciji- Koi namestnik direktorja votlim vse investicije v državno Cestno omrežje, ki obsega okrog 6.000 km cest, poleg lega pa se Približno 1200 mostov. Letno porabimo za ta namen otl 12 do 15 milijard SIT na približno 300 gradbiščih po vsej Sloveniji. Po-tega vodim in koordiniram sodelovanje naših strokovnjakov v mednarodnih organizacijah, pa tudi vse projekte, v katerih so soudeležena tuja podjetja oziroma mednarodne institucije in konzorciji. V tej vlogi sem lutli Uradni predstavnik Republike Slovenije v kar velikem številu mednarodnih komisij in odborov. Sami si lahko predstavljate, koliko Potovanj tako po Sloveniji kot •udi po svetu zahtevala li tlvc zadolžitvi. Svojega znanja in izkušenj pa Pri svojem delti nisem nikdar vezal na korisl specifičnih volivcev. Vedno sem ga in ga boni lutli vnaprej vezal na korisl ljudi in kra-i'1- v katerem živim m seveda Predvsem v korist države Slovenije. Menim, tla s tem delam tudi v sklatlu s pričakovanji volivcev lds v občini Domžale., Velikokrat se (»glasate v Občinskem svetu in ste znani kot »člo-Vt'k, ki se ne ustraši nikogar«. , Ce s tem mislite, da se ne izo-gibam niti neprijetnim oziroma težkim problemom in temam, ni- ti polemiziranju z drugače mislečimi, poleni imate prav. Če pa s tem menite, da me nihče in nič ne skrbi, potem sc motite. Izjemno sem zaskrbljen zaradi umetno vsiljenih delitev v družbi in zaradi netolerantnosti ter ekstremizma v javnem življenju. Mnenja sem da smo se akterjem, ki vsiljujejo tak način javnega življenja, vsi dolžni upreti in jih prepričali, tla je edino demokratičen, ne- ižkljiičujoč način izražanja interesov lahko za vse sprejemljiv. Ste magister tehničnih znanosti. Naše bralce zanima, kako vas je pot zanesla v politiko? Ste vseskozi član LDS? Sani sc ne smatram za politika. Menim pa. tla jc jasna politična opredelitev posameznika stvar osebne odločitve Nekdo sc opredeljuje bolj pasivno, torej samo preko volitev, drugi smo se odloČili za aktivnejšo vlogo. Prepričan sem. tla je dolžnost vseli listih, ki smo se odloČili za aktivnejšo vlogo, tla svojo opredelitev lutli javno izkažemo. Osebno sem se lako opredeljeval vse življenje. V prejšnji državi tako. da kljub us-pesencmti sodelovanju s tedanjo oblastjo nisem poslal član KP, v naši novi državi pa tako, da sem od samega nastanka naprej član LDS, ki jc mojemu svobodomiselnemu pogledu na svel programsko najbližja. Imate čas tudi zase? Kako se rekreirate po napornem delavniku? Na žalost imam časa zase ob vseh zadolžitvah zelo malo. V največje veselje mi je tek oziroma hoja po dobskih poljih in okoliških gozdovih, kjer se resnično sprostim. Moja strast in šport številka ena pa kljub letom še vedno ostaja podvodni ribolov in sploh vse dejavnosti povezane z moi jem. Ste poročeni, imate dva odrasla olroka, žena je ravnateljica OŠ Brdo. Kako usklajujete svoje zahtevno delo s privatnim življenjem? Težko, vendar uspešno. Smo družina, v kateri vsi uživamo, če smo lahko skupaj, zalo si vsaj listo malo prostega časa. kar ga ostaja, predvsem pa vikendov in dopustniških dni ne damo vzeti. Kaj ste zanemarili na račun politike? Nič in ludi ne mislim. Dokler jc sodelovanje v njej lahko sestavni tlel mojega normalnega življenja, bom v njej sodeloval aktivno, v nasprotnem primeru pa bom ostal zelo odgovoren volivec. Odlikuje vas dobra organizacija, komunikacija. Kakšne ljudi imate radi okrog sebe? V svoji skoraj 30-lclni delovni karieri na zelo odgovornih mestih tako v gospodarstvu kot tudi v državni upravi sem si nabral obilo izkušenj. Osnovni motiv mi jc bil in mi je še vedno nenehno izobraževanje in sprejemanje novih znanj. Zato imam okrog sebe vedno rad ljudi, s katerimi lahko ž.nnjc in izkušnje delim in izmenjujem. Predvsem pa mlajše ljudi, v katerih želim videli naslednike, ki me bodo v vseh pogledih prerasli. Kakšna je vaša vloga v Rota-ry clubu? Sem eden od ustanovnih članov Rolarv eluba Domžale in trenutno njegov predsednik, Kol organiziran del civilne družbe sc skupaj z vsemi osta-' limi prijatelji v klubu trudim, da v duhu mednarodnega ro-tarvjskega gibanja prenašamo v last nt) okolje njegove osnovne Vrednote: prijateljstvo, visoka moralna in etična načela in solidarnost do pomoči potrebnih. Čeprav smo najbolj znani ravno po naših dobrodelnih akcijah, s katerimi podpiramo predvsem fejence in rejniške družine v naši občini ter prizadete v sklopu centra INCI . smo seveda angažirani tudi v klubskem življenju, v okviru katerega organiziramo kvalitetna predavanja, izlete, tekmovanja, itd. Dejavni smo ludi na področju medklubskega in meti na rod nega sodelovanja, kjer sem kol predsednik kluba najbolj obremenjen. Saša Kos Na 20. seji Občinskega svela Občine Domžale so svetniki in svi-lnice obravnavali predlog Javnega komunalnega podjetja Prodnik za dvig cene vodarine v občini Domžale za 61,78 SIT - tako za gospodinjstva (100% dvig cene), enako povečanje pa tudi za industrijo, kar bi pomenilo cea 60% povečane cene vode. Občinski svet pa je sledil predlogu županje in ceno vode za 82,30%. dvignil tako za gospodinjstva kot za industrijo. O razlogih za predlagani dvig cene, o slanju našega vodovodnega omrežja Icr kvaliteti pitne votle smo povprašali g. Marka Lat u rja. direktorja JKP Prodnik. Ta je že na sami seji poudaril, tla predlagano povišanje cene vode omogoča, da sistem vodooskrbe v Domžalah ne bo razpadel. Svetnikom jc ceno vode ilustriral s tem. da bo po predlaganem dvigu cene 1000 litrov votle iz pipe slalo toliko kol plastenka ZALE, stanje vodovodnih cevi v naši občini pa je plastično prikazal / eno otl luknjica viti cevi vodovoda, ki so jo zamenjali. Zakaj povišanje cen vode? Cena vode že lep čas ne sledi več rasti življenjskih stroškov, kar pomeni, da se iz leta v leto drastično zmanjšuje. Zato se je tudi obračuna' na amortizacija v vseh leh letih stalno zmanjševala in tako smo lansko poslovno leto zaključili brez enega Samega tolarja amortizacije za vodovod Domžale Sc več. na področju domžalskega vodovoda smo ustvarili izgubo v višini 6 mio SIT. Ob tem naj poudarim, da so bile vse dejavnosti skrčene na minimum, tako da se je praktično izvajalo samo intervencijsko vzdrževanje vodovoda, kar pa glede na stanje in starost domžalskega vodovoda pelje k hitremu koncu in razpadu sistema vodooskrbe v Domžalah. Veliko sle govorili o izgubah vode v sistemu zaradi dotrajanih cevi? Stanje je tako. da sc ocenjene izgube vode v sistemu gibljejo nekje okrog 60% načrpane votle Vodovodno omrežje jc zgrajeno iz pretežno salonitnih cevi, ki so stare med 20 in 40 let in so popolnoma dotrajane, da ne govorim o možni oporečnosli cevi, o katerih sc v strokovnih krogih čedalje več razpravlja. Črpališče Domžale je povsem dotrajano? Tako jc. Vgrajene so zastarele l.i-loslrojeve črpalke, ki sc stalno kvarijo, da ne govorimo o veliki porabi električne energije in izredno slabih izkoristkih črpalk. Črpališča in ostale objekte v Občini Domžale se varuje le z mrežo, tako da niso opremljeni ž nobenim tehničnim varovanjem, kol tO poznajo modernejše opremljeni vodovodi v neposredni bližini Domžal. Problem so tudi »prestari« vodomeri? Porabljeno votlo se meri ž vodo- meri, ki so nekateri starejši od 15 let, večina pa več kot deset let. Zakonsko predpisane norme za zamenjavo vodomerov pa so pet let oz. za večje profile tri leta. Ker vodomeri s starostjo zaradi obrabe delov in oblog na zobnikih kažejo vedno manj porabljene votle ocenjujemo, da na ta način ostane neobra-čunane nekje med 20 in 30% porabljene votle. Nczaincnjava vodomerov v skladu z zakonskimi roki pa je tudi velika grožnja poslovanju podjetja, ker v primeru inšpekcije podjetje in odgovorne osebe doletijo visoke kazni. S programom zamenjav vodomerov bomo v petih letih zamenjali vse vodomere in prišli v roke rednih menjav. kakšna jc prihodnost voilooskrhe v naši občini? Pred VodOOSkrbe v občini Domžale so veliki strateški projekti, katerih izpeljava bo zagotovila tudi v prihodnje varno oskrbo s Cisto pitno vodo za vse obCanc občine Domžale. Tako jc v naslednjih letih nujno rekonstruirati črpališče Domžale z vzpostavitvijo globokih vrtin za zagotovitev Ciste pitne vode. izpeljati projekt vodovodne zanke okrog Domžal, ki bo pomenil zago-lavljanjc požarne varnosli v Domžalah, normalno vodooskrbo Dra-gomlja in Ihana Icr znižanja tlakov, v sistemu ter posledično zmanjšanje izgub vode. K temu projektu sotli Se trikratna povečava votlohrama Šumberk. zamenjava dotrajanih vodovodov do naselij Dragomelj in Ihan ter nenazadnje obnavljanje dotrajanega vodov(xJnega omrežja v celotni občini Domžale hkrati / izvajanjem plinifikacije v občini. Vse skupaj pa je potrebno nadgraditi tudi s sistemom daljinskega nadzora in upravljanja s črpališči in vodohrami. kot je to primer v krajih v Sloveniji, ki sc žc dalj časa zavedajo pomembnosti varne vodooskrbe za normalen razvoj občine. Primerjava cene vode s ceno v drugih občinah? Domžale sc s predlaganim dvigom cen približajo povprečnim cenam drugje po Sloveniji, s tem da jc potrebno opozoriti, da so cene v ostalih občinah že nekaj časa takšne in imajo praktično povsod vložene zahtevke za 20 - 30% zvišanja. Glede na vse povedano menim, da jc predlagan dvig cene namenjen zgolj temu. da se v Domžalah v/po slavi ustrezen nivo oskrbe / žtlra vo pitno vodo. kar jc nedvomno v interesu vseh prebivalcev občine. Kuj za JKP Prodnik pomeni sprejem »župimjinega« predlogu povišanja cen ? JKP Prodnik je na podlagi kalkulacij stroškov za normalno oskrbo občine Domžale s zdravo pitno vodo podal obCini predlog za povišanje cen v visini 82.30%. V predlogu je Prodnik predlagal, naj se poviša cena vode za gospodarstvo in gospodinjstvo v enakem nominalnem znesku (61,84 SIT), kar bi pomenilo postopno približevanje cen za gospodarstvi) in gospodinjstva. Dejstvo je, da je sama razdelitev cene med različne vrste uporabnikov obločitev lokalne skuposti, ki pa mora upoštevati dejanske stroške. Predlog županje je to vseboval, zato smo v JKP Prodnik zadovoljni s sprejetim dvigom cene. Gospod Marko Fatur, direktor Javnega komunalnega podjetja Prodnik, (foto: A. Majhenič) Poudariti pa je potrebno, da je pretežni del pri dvigu cene vode v Domžalah posledica programa zamenjave vodomerov ter obračuna amortizacije infrastrukture, se pravi stroškov, ki do sedaj niso bili zajeti v ceno, so pa nujno potrebni za nemoteno obratovanje sistema. Omenjeni strošek predstavlja kar 64.6% od 82.3% dviga cene vode. Kdaj lahko pričakujemo naslednji predlog za povečanje cene vode? V primeru podobnih gospodarskih gibanj, kol so bila v preteklih obdobjih, v kratkem ne pričakujemo ponovnih dvigov cene vode v Domžalah za namen rednega in intervencijskega vzdrževanja sistema. In z/j konec: kakšno vodo pijemo v Občini Domžale ? Voda v Domžalah je zelo kvalitetna, saj sc črpa iz vodnjakov ki segajo do globine približno 40 m. Ker pa obstaja potencialna nevarnost onesnaženja vode s pesticidi zaradi intenzivnega kmetijstva na mengeškem polju, od kjer se Domžale oskrbujejo z vodo, jc izdelan idejni projekt izgradnje globokih vrtin v bližini obstoječih, z izvedbo katerega bodo Domažalc tudi v prihodnje oskrbovane z zdravo pitno vodo visoke kakovosti. V. Vojska Hvala, M Unos troj Prijetno presenečenje Kot smo že pisali, podjetje Ml INOSTRO.I v letošnjem letu praznuje svoj /lati jubilej, ki so ga med drugim praznovali tudi tako, da so zaposlene in upokojence v oktobru povabili na prijeten izlet na Koroško. V prvem, strokovnem delu izleta, so najprej obiskali mešanico suhih ometov v Mežici, ki je /rasla v okviru nadomestnega programa zapiranja rudnika v tem kraju. Mlinostroj jc namreč i/delal opremo za omenjeno me-salnico in ob njenem ogledu so se upokojenci lahko prepričali, da je \ omenjeni objekt vgrajeno tudi njihovo uspešno delo. Ogledali so si tudi sam uidnik in se tam sc/nanili z zgodovino ru-darstva m prihodnostjo tega dela naše drŽave. Drugi del je bil namenjen pri-laieljskcmu druženju na enem od koroških kmečkih lurizmov. Na začetku jc vse zbrane prijetno presenetil direktor Mlinoslroja g. Jenu. ki je posebej poudaril, da so indi Upokojenci veliko prispevali k sedanji lepši prihodnosti tega podjetja let jim /aZelel veliko zdravja V uredništvu sc je oglasil g Pavle Cirandovec. ludi nekdanji direktor podjetja, ter nas zaprosil, da zapišemo, da se v svojem imenu in v imenu vseh prisotnih, vodstvu podjetja in za-* poslenim lepo zahvaljujemo za prijetno presenečenje. Skupaj preživeti dan jim ni pomenil le izleta na Koroško, ki so se ga zelo razveselili, temvcC so jim povabilo in iskrene besede zahvale g. dirketorja pomenile, da niso pozabljeni in da jc njihov delež v razvoju tega podjetja. Se vedno prisoten. Sc enkrat )se zahvaljujejo za prileten dan in prijazne besede in si takih praznovanj jubilejev se želijo, vsem v Mlinostroju pa želijo veliko poslovnih uspehov. Pogovor z g. Andrejem Flisom, predsednikom Uprave naše banke Sredi našega mesta raste novo poslopje Banke Domžale. Ker jc večina naših bralcev in bralk tako ali drugače povezano z Banko Domžale, za katero upravičeno lahko rečemo, da je naša banka, smo se napotili do g. Andreja I lisa. univ. dipl. oec, predsednika I prave Banke Domžale, in ga zaprosili za odgovore na nekatera vprašanja, povezana z novo investicijo, poslovanjem banke, predvsem pa njenim odnosom do nas - njenih strank. Pred pogovorom sva si z g. Klisom ogledala gradbišče nove banke, ki v teh dneh sicer še ne ponuja končne podobe, vendar obisk njenih prostorov že kaže, da bodo cilji, ki naj bi jih z novo gradnjo dosegli, zanesljivo uresničeni. Obnovljena in razširjena stavba naj bi namreč zagotovila varnostne pogoje, kot jih zahteva naša zakonodaja, zagotovila pogoje za opravljanje storitev plačilnega prometa (nekdanje SDK), omogočila naj bi večjo zasebnost strank, ki ob tem lahko pričakujejo indi prijetnejše prostore za pogovore, boljše pogoje bodo imeli zaposleni, zagotovili bodo večje število parkirnih mest, ne nazadnje pa bo bančna lepotica pomenila tudi polepšan j« centra našega mesta. Pogovor sva pričela z vprašanjem, kako ocenjuje letošnje poslovanje Banke Domžale? Poslovanje Banke Domžale, d. d. ima tudi v letu 2000 pozitiven trend rasli. Bilančna vsota je v prvih devetih mesecih porasla za več kol 15 odstotkov in jc konec septembra znašala skoraj 44 milijard. V slovenskem bančništvu ima naša banka 1,4 odstotni delež in je na stabilnem 17. mestu. Zna- čilno za našo banko je to, da jc 62 odstotkov bilančne vsote sredstev prebivalstva. Tako kot v preteklih letih jc tudi letos banka poslovala skladno s predpisi Banke Slovenije. Posebej smo bili pozorni na uravnavanje likvidnosti in usklajeno razmerje med viri sredstev in naložbami le-ich. Vsa sredstva so bila naložena pri pravnih in tudi fizičnih osebah maksimalno varno z visoko stopnjo zavarovanja. Višina kapitala, ki znaša nekaj manj kot 13 Odstotkov bilančne vsole in je večji, kol ga predpisuje zakon o bančništvu, omogoča banki povečanje obsega kreditiranja skoraj za 100 odstotkov. Kako ho z dobičkom? Dobiček, za katerega že sedaj ocenjujemo, da bo soliden (ugoden), bo omogočil oblikovanje potrebnih rezervacij in normalno izplačilo dividend našim delničarjem. Kaj za poslovanje banke pomenijo novi poslovni prostori? S ciljem, da izboljšamo kvalile-lo naših storitev, smo pričeli z. gradnjo prizidka k poslovni slav-bi in adaptacijo starih prosloiov. Ob zaključku gradnje bodo dani pogoji za večjo zasebnost pri opravljanju bančnih poslov, pri najemanju kreditov ali pri nalaganju sredstev. Se večji poudarek bo na tndividualno-svetovalnih storitvah. Za to bodo na razpolago prostori v pritličju novega in starega dela ter v prvem nadstropja novega dela. Nova pridobitev bo nekaj več kot 1000 šefov različnih velikosli. kakor tudi dnevno nočni trezor. Lahko smo prebrali, da je Banka Domžale dobro pripravljena na prenos plačilnega prometa iz Agencije RS za plačilni promet v prostore banke. Kaj pomeni »dobro pripravljena?« Za potrebe opravljanja storitev plačilnega prometa, na katerega smo se v naši banki dobro pripravili, bodo preurejena posebna okenca v pritličju starega dela stavbe. »Dobro pripravljena« pomeni, da bomo storitve nudili v široki mreži skupine NLLB d. d. in na višjem nivoju kvalitete. Kako ocenjujete dovzetnost vaših strank do t. im. »plastičnega denarja«? V banki ugotavljamo, da sc je plačevanje s karticami pri naših. Strankah »prijelo«. V prvih devetih mesecih se jc število Izdanih kartic povečalo za 16 odstotkov, promet po karticah pa za 19 odstotkov in sc Sc povečuje. Smo »Domžalčani« - glede na prihranke v vaši banki - varčni ljudje? Domžalčani, Mengsani. Trz.in-čani, l.ukovčani, Moravčam in vsi drugi, ki jih srečujemo v naši banki, so resnično »naši« varčevalci, saj na to kaže podatek, naveden v začetku pogovora, da jc 62 odstotkov sredstev v banki njihovih. Prizadevamo si, da vse novosti, ki se pojavijo na bančnem trgu, ponudimo Indi našim varčevalcem. V naslednjem letu bomo postavili še nekaj bankomatov v kraje, kjer ni naših enot in odprli novo enoto v Lukovici. Prisluhnili bomo tudi še kakšni novi ideji za približevanje naših komitentom. Lahko poveste kakšno od vaših prednosti v primerjavi z drugimi bankami'.' Smo ena redkih bank. ki je odprta ves dan in tudi ob sobotah in sc ne razmišljamo o spremembi delovnega časa za nase varčevalce. V tem in v poudarku na individualno ter hitro obravnavo vidim prednost pred drugimi bankami. Morda vaš osebni nasvet, kaj je trenutno za vaše stranke najugodnejša storitev in jo osebno priporočate? Nasvet za najugodnejše varčevanje? Odvisno od potreb in namena vsakega posameznika. Sla novanjsko varčevanje ali Varčevanje po Nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, ki jc sedaj v novembru spel aktualna, modro ali rentno varčevanje in dcpo/il /a 5 so oblike, ki lahko zadovoljijo potrebe vsakega posameznika. Vsak lahko v vsaki bančni enoti dobi informacije in nasvet, kaj je zanj v posameznem trenutku oz. primeru najugodnejše. Hvala. Odgovorna urednica Novo v Domžalah Vinska klet Vidmar v Stobu Naklonjenost, prijaznost zemlje in ljudi vas vabijo v VINSKO KLKT VIDMAR v Stobu, na Ljubljanski cesti lob organizirali poletno šolo \ naravi /a 51 čelrtn-šolccv, ki so sedaj že v 5. razredu. Plinov no smo izbrali Pacug, majhen zaliv med Strunjanom in 1'ieso, kjer je poleg nekaj vikendov tudi otroško letovišče Z Vete prijateljev mladine. I,etos je že piv i preizkus znanja plavanja vlil vaditeljem kar nekaj optimizma, to pa jc potrdil Indi uspeh pri končnem preverjanju znanja plavanja. Kar I I učencev jc osvojilo priznanje in značko Zlati delfin, ki zahteva od učencev. Kje si poletje...? da preplavajo v treh plavalnih tehnikah določeno razdaljo v predpisanem času. Poleg ur plavanja smo bivanje popestrili z urami pouka v obliki raziskovanja in opazovanja narave, obiskom jezer v Kiesi in strunjanskih solin, / harčico pa smo se odpeljali tudi do Stvovelj in si ogledah gopse i sk::ljk. orad in hrancinov, piranski akvarij, peš pa smo odšli tudi do Portoroža. V soli vsako leto organiziramo tudi zimsko Solo v naravi za treljcšol-ce in gorsko šolo v naravi za sednm-šolce. V tednu »šole v naravi« se uCcnci lahko zabavajo, na spontan način pa poteka tudi uCcnjc in spoznavanje novih vešCin. Barbara Zabulcovec j Blaž OS Dob Eskurzija osmošolcev OŠ Rodica na avstrijsko Koroško (Ne)znano zamejstvo 5. oktobra 2000 so osmošolci Osnovne šole Rodica obiskali avstrijsko Koroško. Vodil jih je g. Slavko Mežek, vodja projekta (Ne)znano zamejstvo pri neprofitni organizaciji Poti kulturne dediščine iz Radovljice. Po prestopu državne meje na Korenskem sedlu so se skozi Brnco zapeljali do Loč, kjer so, kot to počnejo pravi zgodovinarji, naprej stopili na pokopališče. Čim bližje cerkvi so bili, več jc bilo na nagrobnikih videti slovenskih priimkov. V Slovenskem jeziku so bili tudi napisi v cerkvi. Potem so se učenci srečali s slovensko učiteljico Eriko VVrolich, ki jim je povedala, da so tod nekoć, ko je v šolo hodila še njena mama, vsi otroci, razen treh priseljencev, govorili slovensko in da je da- nes, 70 let kasneje, zal stanje obrnjeno. V izbi, v kateri sc sicer zbirajo člani tamkajšnjega slovenskega kulturnega društva, so bili učenci pogoščeni s pravo koroško malico, Erika, njena sestra in vodič pa so jim pričarali -ubrano triglasno petje ljudskih pesmi. Učenci so sc nato zapeljali do ostalin grada Bckštajn, od koder jc lep pogled na Bc-IjaSko kotlino in Rož, vrh Kepe (ki ji Korošci pravijo Jcpa) pa je bil zavit v meglo. Naslednji postanek jc bil na razgledišču nad Baškim jezerom, kjer pod staro hruško »tepko« sloji lična kapelica. Prav na tem idiličnem mestu je župnik Treihcr dobil navdih za pesem Nmav čriez karo. Skozi Rožek in Vrbo so potem učenci prispeli do Vrbskcga jezera, koroškega bisera, ki so ga Avstrijci do popolnosti turistično uredili in izkoristili. Po krajšem postanku so se napotili mimo Celovca do naselja lin jc. kjer so bili v tamkajšnjem dvojezičnem Katoliškem domu prosvele Sodalitas prisrčno sprejeti in poslrcženi s kosilom. Na Štalcnski gori so si učenci ogledali arheološko najdišče velikega keltskega naselja, nato pa so se spustili na Gosposvcl-sko polje in se v mislih posvetili rimski in slovanski poselitvi Koroške. Ogledali so si vojvodski prestol, pomnik ustoličenja nemško govorečih koroških knezov, in cerkev Gospe Svete s časa pokristjanjevanja Slovanov. Čas jc hitro tekel in pohiteti jc bilo treba v Celovec na ogled Deželnega muzeja. V njegovem preddveju so ob knežjem kamnu spoznali obred usotličenja slovenskih knezov in si ogledali razstavo o koroškem plebiscitu. Sledil jc krajši sprehod po Celovcu do tako imenovanega »slovenskega središča«, kjer se nahaja več pomembnih slovenskih ustanov. Ko jc na poti domov avtobus zapeljal v ljubeljski predor, je bila zunaj žc tema. Končalo sc jc zanimivo potovanje po avstrijski Koroški, »zibelki« slovenskega naroda, vsem pii je ostal topel spomin na koroško govorico, pesem in zgodovino. Med vtisi učencev preberemo tudi naslednje: »Mislim, da so na Koroškem zelo zavedni Slovenci... Čeprav smo že bili na Koroškem, sem izvedel veliko novega.« VILMA V. MERČUN Obisk pisatelja Primoža Suhodolčana Primož je na srečanju z nami govoril kot dež. in vse kar mu je priletelo iz usl, jc bilo smešno. Pravi, da ima veliko vzdevkov. Med njimi tudi Plcš-ko in Popek zato, ker ima tako rekoč največji in najdehclcjši popek na svetu. Primož Suhodolčan je zelo hudomušen človek. Napisal jc devet knjig. Seveda je kot otrok imel vzornike. Ti pa so bili listi, ki so pisali najmanjše in najtanjši' knjige. Na zastavljeno vprašanje, katere njegove knjige so mu najbolj všeč, je odgovoril, da so tiste knjige, ki jih ima še v glavi in še nc na listu. Odgovor nas jr malo presenetil. Na oder je povabil tudi Iri fante. Zapeli so morali podoknico. Me dekleta smo se smejala. Kasneje je Primož predstavil svojo najnovejšo knjigo. Potem je k sebi poklical učenca Davida in mu zastavil nekaj vprašanj, la pa je sramežljivo odgovarjal. Primož, nam jc povedal v več jezikih »rad le imam« in zraven dodal še nekaj verzov. Ta dva sta sc mi najbolj vtisnila v spomin: te kjero mučo, ti imaš pa lepo bučo in jaz le imam rad, da bi zate grizcl še podplat. Čislo po pravici povedano me je Primožev obisk zelo razveselil. Vsi smo se nasmejali. To sc nam jc vlisnilo v lep spomin, zato sc zahvaljujem gospe ravnateljici in knjižničarki, da Sta vse to organizirali, Sc posebej njegov obisk. AUA MAROLT, 5. c OS Preserje pri Radomljah Jesenovali smo na Kopah Že četrto leto smo Ostržkovi jesenovali na Pohorju, letos v domu na Kopah. V nič kaj prijetnem vremenu smo se odpeljali z avtobusom izpred vrtca, ampak bolj, ko smo se bližali cilju, topleje je bilo in seveda tudi sončno. Sonce nas je spremljalo pet dni našega jesenovanja. Lahko smo uživali v jesenskih sprehodih, v opazovanju narave - dreves, mravljišč, prepoznali smo resje, praprot, gobe, brusnice, okusili še zadnje borovnice, opazovali okoliške hribe z Uršljo goro. Že prvi dan samo se sprehodili po travnatem pobočju in poteh proti Pungarlu. iz smrekovih vej in vejic smo naredili bivak, v katerega snio se naslednje dni radi skrili in sc v njem poigrali, posladkali. Plezanje, spuščanje in hoja po visokih vrveh jc bilo zabavno, ravnotežje pa nam je pri lem kar malo nagajalo. Tudi orientacijski tek je bil za- nimiv, saj so sc morali otroci orientirati po znakih, ki so označevali pravo pot. reševanje nalog pa ludi ni bilo pretežko. Nenavadno in nevsakdanje jc bilo popoldne s pravim kovačem, ki nam je pokazal, kako lahko s kladivom oblikuje segrelo železo; tudi otroci so to poizkusili in si odtisnili v segrete ploščice OZ. cekine žig za spomin in za srečo pa smo dobili majhne pod-kvice. Hoja do kmetije v dolini jc bila dolga a sproščena in splačalo se je priti tja, saj nam jc gospodinja pokazala, kako zamesi testo, oblikuje hlebce rzenega kruha, jih da v segreto peč in po uri in pol vzame pečene iz nje. Okus rzenega kruha pa jc seveda čisto drugačen od tistega, ki ga mi vsakodnevno jemo. Tudi krave na pašniku in v hlevu smo si z zanimanjem ogledali, pa traktorje s priključki... veter nas jc na travniku spihal na kup pod breze, da nam jc bilo topleje. S kombijem smo sc odpeljali v hidroelektrarno v Vuzenico, kjer smo na preprost način izvedeli, kako in kje nastane elektrika. Vsak večer smo pekli kostanj in sc z njim sladkali, peli, klepetali, sc lovili... Čeprav so zvezde prekrile nebo nad nami, smo si radi posvetili z baterijami in ž. vrha Kop pogledali razsvetljene vasi v dolini. Sc zadnji sprehod, zadnje kosilo in avtobus nas je odpeljal v dolino, kjer so nas nestrpno pričakali Starši ludi Otroci niso skrivali navdušenja nad snidenjem z njimi in so kljub prijetnim dnem in doživetjem veselo skočili v njihove objeme Za igro z igračami, ki smo jih prinesli od doma in Za pravljice, je skoraj zmanjkalo časa. a Otroci bodo to lahko nadoknadili v domačem gnezdu, mi pa smo čudovite, sončne, jesenske dni izkoristili /a užitke v naravi in nova doživetja v njej. JESENOVALCI Obiskali smo Pikino Velenje Letos smo učenci razredne stopnje iz OS Rodica že drugo leto obiskali Pikin festival v Velenju. V tednu od 25. 9. do 29. 9. 211(10. sta izpred naše šole vsak dan odpeljala dva avtobusa, ki sta nazaj pripeljala navdušene učence in učiteljice. V Velenju sla vsak avtobus pričakali kar dve prijazni Piki Nogavički, ki sta nas vodili po Pikinem Velenju. Ustvarjali smo na Pikinih ustvarjalnih delavnicah v Rdeči dvorani in na Mestnem otroškem igrišču, otroci so sc lahko polepšali v Pikinih lepotilnicah. se pomerili v plezanju na umetni steni, se pozabavali z igricami na računalnikih, skakali na gumijastem gradu, si kupili kakšno malenkost na Pikinem sejmu... Ogledali smo si tudi Pikinc »šparovčke«, ki smo jih nekaj naredili tudi mi in so bili zires izvirni. Sodelovali smo v akciji NOVO SONCE - PIKA POMAGA in darovali kovanec, s katerimi smo pomagali Zvezi društev Sožitje za pomoč duševno prizadetim Slovenije, ki je zbrani denar podarita VDC Ježek Velenje. Zelo všeč so nam bile tudi Pikinc gledališke predstave. Posebej ponosni pa smo bil na našo razstavo na Velenjskem gradu PIKA MED OTROKI VSEGA SVETA, saj jo je med drugimi obiskala tudi ilustratorka in častna pokroviteljica letošnjega Pikincga festivala JELKA REK OMAN. Bila jc zelo navdušena nad zares čudovitimi izdelki i/ naravnih materialov, likovnimi in literarnimi deli. kjer sc Pika pojavlja v najrazličnejših vlogah in lepo pripravljeno razstavo. Zato smo še toliko bolj hvaležni očetu Pikincga festivala in velikemu prijatelju pisateljice Astrid Lindgrcn Marjanu Ma-rinšku, ko nam jc ponudil razstavni prostor. Lansko šolsko leto smo ga namreč povabili na zaključek bralne značke in bil jc zelo vesel, da smo ga tako lepo sprejeli. Letos jc II. Pikin festival potekal pod geslom PIKA ZA PRIJAZNO OKOLJE Ker je naša šola že kar nekaj časa tudi ZDRAVA in EKO šola, smo še loliko bolj z zanimanjem in zavzetostjo sodelovali na natečaju ZLATA PIKA za najboljšo likovno in literarno delo na lo temo. Slika Pike Nogavičke, ki gleda na svet okoli sebe z zelenimi očali učenke Sandre Rožič, je dobila drugo nagrado, skupinsko likovno delo učencev 3. a razreda: Luke Mandlja, Margarete Dcčman, Dejana Macurc in Katarine Brnot pa prav tako. V galeriji Velenje nas jc prevzela razstava otroških ilustracij ilustatorke Jelke Rcichman. Polni novih doživetij in lepili vtisov smo sc odpeljali domov z željo, da se prihodnjo leto spet vrnemo v »Pikasto« Velenje. ANI JERETINA učiteljica na OS Rodica Tudi popoldanci se imamo zelo lepo Najprej bi vam rada predstavila svoji dve skupini popoldanske priprave na šolo. Smo iz vrtca Domžale, bolj natančno iz cnnt Savska in Krtka. Popoldanska priprava na šolo poteka vsak drugi dan v tednu od 15. ure dalje. Velika prednost za vse nas je, da sta to manjši skupini otrok, tako da smo se zelo hitro spoznali med seboj ter se navadili drug na drugega. Lahko napišem, da so popoldanski otroci malo drugačni od otrok, ki redno obiskujejo vrtce, saj so veliko hol.j umirjeni. Da nc ho zdaj kdo mislil, da samo sedijo pri miru in i/, kakšnega kota vse le opazujejo. Kje pa! Otrok je otrok in tudi moji otroci so precej živahni, nasmejani ter razigrani. Vseeno pa jc to prednost, da smo v popoldanskem času v vrtcu sami, zato vse poteka bolj umirjeno in bolj tiho. Tistega vsakdanjega hrupa, ki jc v vrtcih, mi ne poznamo. Veliko sodelujemo z obema malima Solarna, ki potekala ito poldan in sc jima obenem zahvaljujem, da nas vedno tako lepo sprejmeta medse Vključeni smo v program predšolske bralne značke v sodelovanju s knjižnico Domžale; ogledujemo si abonmajske predstave v Kulturnem domu Eranea Bcrnika in sledimo vsem tekočim dogajanjem v našem kraju. Obiskali smo gasilce in se dobro poučili 0 požarni varnosti. Da smo vedno dobro razgibani, sc igramo različne gibalne igre (včasih si kakšno otroci izmislijo kar sami) in tudi sodelujemo v programu športne značke /Juti sonček. Spoznavamo različne likovne tehnike ter sc naučimo tudi veliko novih pesmi. Skratka tO, da nas je v skupini manj, nam omogoča veliko možnosti, da vse delamo bolj umirjeno in morda tudi bolj počasi Icr natančno. Sem ter tja seveda pride ludi do raznih konfliktov, a jih brez solza in hudih besed kar se da hitro rešimo. Obe skupini sla zelo vodljivi in verjamem, da nam marsikdo zavida našo medsebojno povezanost in nasmcjanosl. Vsako popoldne se dogaja nekaj novega in nasmejani otroški obrazi mi vse povedo. SONJA PAVLIŠIČ Obiskal nas je minister V oktobru se je na naši šoli Roje oglasil kmetijski minister - gospod Ciril Smerkol j. Ne živi daleč od nas, vendar pa nc v občini Domžale, kjer sto- ji naša šola s prilagojenim programom. Pripeljal nam jc jabolka. Ker je potekal pouk. je gospa ravnateljica poklicala le nekaj učencev iz nižje stopnje Nekateri so ministra takoj spoZMUi, ampak ganljivo je bilo, ker je on prepoznaval njih. Spraševal jih jc čigavi so in ko sn povedali, jc odgovarjal: »Ja, poznam tvoje starše, vem, kako se po domače reče pri hiši, včeraj sem bil tam...« Vsi bi se / ministrom radi rokovali in seveda poskusili jabolka. Po srečanju, je gospod Ciril Smerkolj s svojima spremljevalcema odhilel dalje. Še prej pa je proti učiteljicam zaklical: »Pa hvala, ker opravljate to delo!« Hvala ludi vam, gospod minister, Učitelji in učenci OŠ Roje Domžale Dobrodelna akcija v vrtcu Mlinček Kapljica vode za Namibijo Nesreče, revščina, nasilje, bolezni in pomanjkanja nas neprestano prizadevajo, proti njim pa nc moremo ničesar ukreniti. Žalostno pa jc, da jc med žrtvami vedno več otrok. V okviru projekta POTOVANJE okoli SVETA, smo se v vrtcu Mlinček srečali in spoznali z. ljudmi, ki žal živijo takšno kruto življenje. Otroci, ki imajo topel dom in ljubeče starte, ki jim po najboljših močeh nudijo vse in Sc več, so težko razumeli stiske lačnih in bolnih otrok. Otrok brez staršev, brez domov, hrane ipd... Med obiskom prostovoljke ge. Helene daš pcrlin iz organizacije IJNK TE v našem vrtcu, pa smo za trenutek pomislili na vse tc olroke in se predramili ob misli, kako nam jc lepo Icr, da bi večno I rajalo. Veliko meni solidai nosti in strpnosti pa so pokazali tudi naši otrO ci. kajti vključili smo sc v dobrodelno akcijo KAPIJICA VODE ZA NAMIBIJO. s prostovoljnimi prispevki smo prispevali svoj delež za iz gradnjo vodnjakov v Na-mibiji. In lako smo v našem potovanju po svetu pre stopili še eno mejo. Zaključila pa bom z, mislijo mag. Maje Vujnovič. ki pravi: »Karkoli si že mislimo o današnjem svitu - nanj smo obsojeni. Kakšna ho prihodnost, je odvisno od nas, naprej bodo odločali naši otroci. Vsi imajo do lega enako pravico. Zato nimamo pravice obupati, pa naj so naloge šc lako zapletene in naši prizadevanja razvrednotena /. vedno novim gorjem.« VILMA HROVAT VRTEC MLINČEK Imamo se lepo Žc kar krepko smo zakorakali v jesenski čas. Pri nas v vrtcu KRTKK-IIIAN pajc vseskozi veselo. Vrtce napolnjuje otroški živ žav, igra, delo in dogodki ter dejavnosti, ki nam polepšajo dneve. Vsi skupaj: vzgojiteljice, otroci, starši poskrbimo, da se čim lepše počutimo. Zelo dobro pa sodelujemo tudi s KS - Ihan, društvi, ter raznimi ustanovami, ki jih vključujemo v svoj vzgojni program. Veseli smo tudi staršev, ki radi ponudijo svojo pomoč, ideje, zato, da bo in je otrokom čim lepše. Poleg rednega programa imajo otroci možnost sodelovanja v raznih obogatil venih programih. Zelo aktivni smo pri folklorni dejavnosti, ob skupnem sodelovanju in povezovanju s TURISTIČNIM DRUŠTVOM MIAN. Žc več let skupno sodelujemo. V lanskem šolskem letu pa smo tO obliko sodelovanja razširili na otroško folkloro. Nastali sla dve folklorni skupini predšolskih in šolskih otrok. Zelo veseli so naših nastopov v vrten, KS in izven nje, na različnih prireditvah. Prav lepo in toplo pa so nas sprejeli v (lomu starejših občanov v Domžalah, kjer smo obljubili, da se za novo leto zopet vidimo. Z veseljem bomo ob novem letu zaplesali /a nase starše, obiskali vrtec URŠA v Domžalah, se predstavili vsem, ki so nas povabili (v okviru turističnega drušlva). Sobote pa so dnevi, ki jih namenjamo krožku IZLETI V NARAVO. Skupaj s starši in otroci se odločamo, kam se bomo odpravili in se okrepčali / malico z naših nahrbtnikov. To je oblika druženja, kjer se pobliže spoznavamo, sprostimo in uživamo v lepotah, ki nam jo ponuja narava. Obiskali smo že veliko bližnjih gričev in se seznanili /. našo okolico, ki nas obdaja. Vsakič smo otrokom predstavili tudi znamenitosti tistega kraja, tako, da smo skii|iai ugotovili: SPIACAl.o SI JE.! Cas. ki ga namenjamo drug drugemu ni nikoli izgubljen. Otroci nam bodo za tc trenutke vedno hvaležni. VILMA ROMŠAK stran PREDSTAVLJAMO Kdo je ženska, ki pomaga ljudem v stiski? /. SV« Domžalčanka in se ukvarjate Z Žensko politiko, oziroma delate na SOS telefonu za ženske in otroke - žrtve nasilja. V Domžalah živim te skoraj deset let in se imam za Domžalčanko. Kes je, da sicer veliko časa preživim v Ljubljani, kjer sem zaposlena, pa vendarle mi zasveti zelena lučka v Slavi, ko slišim ime Domžale. Nekoč so mi sicer na neki prireditvi razložili, da se lahko »prijavim« za I>omžalčanko šele, ko bom 30 let živela tu, vendar ne nameravam čakati toliko časa. Na SOS telefonu, ki je sicer res v Ljubljani, pokriva pa območje cele Slovenije, delam sedmo leto. Ne ukvarjam se neposredno s strokovno pomočjo našim uporabnicam, sem pa članica upravnega odbora društva in v glavnem se ukvarjam z organizacijo, lobiranjem in razvojem novih projektov. Naj na kratko predstavim naše društvo, ki v slovenskem prostoru kontinuirano deluje že II let. 2e II let deluje SOS telefon, kamor lahko pokličejo ženske in otroci, ki doživljajo nasilje. Tele-fbn je brezplačen in je odprt ob delavnikih 10 ur, od 12.00-22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00-22.00. Imamo dve zatočišči, in sicer v Ljubljani in Celju, kamor se lahko ženske in njihovi otroci umaknejo pred nasiljem. Na območju domžalske občine pa imamo se manjše stanovanje, ki nam ga je občina dala v upravljanje in se s tem aktivno vključila v reševanje le problematike. Naslednje pomembno področje našega delovanja je delo z javnostjo. Verjetno se spominjale lanskoletne akcije »Kaj ti je, deklica?« bleja je nastala v našem društvu, k sodelovanju pa smo pritegni' l« se nekatere druge nevladne in vladne organizacije, posameznice,in posameznike, ki se ukvarjajo s to problematiko oz. so želeli na kakršen koli način sodelovati pri projektu, lahko zatrdim, da je bila doslej tO največja socialna akcija na to temo Evropi. Odzivi so bili zelo pozitivni. Poleg lega nenehno izdaja mo različne zloženke, publikacije in druge informacije v zvezi z nasiljem nad ženskami. Imamo tudi skupino za samopomoč in še celo vrsto manjših projektov. 2. Je vaše delo honorarno, ste tudi redno zaposleni? Je vaš poklie socialen? Mojc delo na SOS telefonu je popolnoma prostovoljno, se pravi, da ne dobim nikakršnega plačila. Zaposlena pa sem kol direktorica na ISII - Fakulteti za podiplomski humanistični študij, v Ljubljani, ki je ena izmed redkih zasebnih fakultet v Sloveniji. Moje področje oz. poklic je »daleč« Od klasičnega pojmovanja »socialen«. Ukvarjam se z manage-mentom, se pravi z vodenjem, organizacijo in financami. Je pa res, da je potrebno pri uspešnem vodenju izredno upoštevali človeški faktor, torej združevali na nek način socialni in podjetniški aspekt. 3. Kdaj ste se odločili, da pomagate ženskam v stiski? Imate morda sami izkušnje iz. svoje mladosti? Jaz sem sicer vedela, da SOS telefon obstaja, in da lam verjel no svetujejo oz. pomagajo žrtvam nasilja, sebe pa nekako nisem videla v tej vlogi. Da pa bi lahko pri SOS telefonu počela tudi kaj drugega, pa sploh nisem vedela, lako se je moje sodelovanje začelo po naključju, ko me je Mojca Dobnikar, ki je od vsega začetka delala v društvu, povabila k sodelovanju, češ da bi lahko s svojim znanjem pomagala npr. na področju organizacije, financiranja in verjetno šc katerem. No, sem si rekla, pa poskusimo. Menim, da smo v teh sedmih letih, odkar sem dejavna v društvu, naredile veliko, tudi z mojo pomočjo. Moram priznali, da sem omenjeni kolegici izredno hvaležna, da me je pripeljala v društvo, saj sem se lam mnogo naučila, tako s področja razumevanja nasilja kot družbenega problema, kot o samem problemu nasilja, položaju žensk v družbi, pa o sebi in stikih med ljudmi, razumevanju njihovih težav in šc mnogo tega. Omogočeno mi je bilo izobraževanje, ki mu dajemo v našem društvu velik poudarek in ki je nuj- no za kvalitetno delo. Ne samo v našem društvu, ampak tudi v drugih socialnih in prostovoljnih združenjih opažam, da se npr. ekonomistke ali strokovnjakinje drugih strok, ki niso direktno povezane s samim strokovnim področjem delovanja društev, zelo redko odločijo za svoj prostovoljni angaž.ma v takih orga-n zacijah. Da lahko ženskam pomagamo, je poleg same strokovne pomoči potrebno zagotoviti tudi druge pogoje za izvajanje same dejavnosti in za to so potrebna tako ekonomska, kot organizacijska in druga znanja. Neposredno sicer nimam izkušnje z nasiljem iz svoje mladosti, verjetno pa sem nasilje in še marsikaj drugega, povezanega s to problematiko, v svojem okolju spregledala, saj se v moji mladosti o nasilju šc ni dosti govorilo, predvsem pa nismo znali prepoznati njegovih različnih oblik. Tudi danes je tO šc vedno največji problem, ker ljudje ne prepoznavamo nasilja oziroma se nanj nc odzivamo in ga še vedno potiskamo v t. i. »prvotno sfero«, v družino, ki se drugih ali pa nas ne liče. Prav na tem področju mora naša družba naredili šc veliko pri osveščanju vsakega posameznika in posameznice. Morda se bo kdo spomnil, da smo lani ob akciji »Kaj li je, deklica?« izdale razglednico, kjer je napisano »Nasilje je naš skupen problem«. Nasilje ni le problem listih, ki ga doživljajo ali izvajajo To je resnica, ki jO bomo morali šc sprejeti - prav vsi. lako posamezniki in posameznice, kol različne institucije in nc nazadnje tudi država na institucionalni ravni. Ko bodo najvišji predstavniki in institucije naše države zelo jasno povedali, da tO NI PRAV in ne bodo samo iskali razlogov opravičila, bo. upam, situacija drugačna. 4. Dejavni ste tudi na Uradu za žensko politiko, vodite seminarje na tematiko »Ženske v politiki«. S kom največ sodelujete? Eden izmed projektov UZP je regionalna ženska mreža, pri kateri aktivno sodelujem. V slovenskem političnem prostoru jc bilo premalo povezanost žensk iz različnih političnih opcij. Pred dobrima dvema letoma smo si zastavile cilj, da povežemo ženske, ki so na kakršenkoli način vključene v javno in politično življenje. Mreža je namenjena izmenjavi izkušenj, izobraževanju in izpeljavi različnih projektov, lanskoletna socialna akcija »Kaj li jc deklica?« je pravzaprav dosegla »vsako vas« v Sloveniji, prav zaradi sodelovanja občinskih in mestnih svetnic iz različnih političnih strank, ki so aktivne v ženski mreži. Ena izmed pomembnih dejavnosti ženske mreže je izobraževanje in pridobivanje različnih veščin, ki jih svetnice potrebujejo pri svojem po-liličnem delu, torej predvsem znanj s področja javnega nastopanja, lobi-rnnja in razumevanja različnih problematik, s poudarkom na področjih, ki zadevajo bolj ženske. V zadnjih dveh letih smo s kolegicama Vero Kozmik in Mojco Dobnikar izpeljale kar nekaj tridnevnih seminarjev z naslovom »Ženske to zmoremo«, ki so obravnavali te teme. Seminarjev se jc udeležilo okrog sto žensk iz vseh političnih strank, zatopanih v slovenskem parlamentu. Seminar je povzet po norveškem modelu, ki smo ga priredile za slovenske potrebe. Odziv je bil zelo pozitiven in je pokazal, da jc takšno izobraževanje zelo dobrodošlo. 5. Vaši projekti so namenjeni ženskam tako v stiski kot javnemu komuniciranju - uveljavljanju v politiki? Projekti, v katerih sodelujem, so namenjeni ženskam oziroma izboljšanju družbenega položaja žensk. Morda bi se na prvi pogled lahko zdelo, da nasilje nad ženskami in po-litična participacija žensk nimata prav veliko skupnih ločk. Pa je ravno nasprotno - v obeh primerih jc izhodišče problema v neenaki družbeni porazdelitvi moči med spoloma. Nadaljevanje v naslednji številki SOS TELEFON 0X0/11 55 VSAK DELAVNIK OD 12-19; VSAK DAN OD 18-22 ML .■ Laična misijonarka Marija Anžič Nedelja, 22. oktobra je bila za ihanako Župnijo nekaj posebnega. Verniki, ki smo se ta dan zbrali Pri sveti masi, smo imeli priložnost 'Z Prve roke spoznali delo v mi- si.i<>nih. Med nami je bila domačinka, laična misijonarka Marija An Hc, ki že pel let deluje v Zambiji- Za nekaj tednov je prišla domov ta počitnice in želi zbrati tudi nekaj sredstev za misijon v Nango-mi. J'ri obeli mašah smo namesto Pridige z zanimanjem prisluhnili Pogovoru z misijonarko Marijo. Pripovedovala nam je o življenju, delu in poslanstvu misijona. Mari- * Je po poklicu cvetličarski teh-'"k in z izbiio tega poklica je po vezana tudi njena odločitev, poma-88ti ljudem. Ko je izvcilala, da v Zambiji potrebujejo cvetličarja, je "koristila ponujeno priložnost in PO pripravah otišla v misijonc. V letih njenega delovanja v Zambiji J* na misijomi »zraslo« nekaj no-v,h projektov: larma, mlin, šoia, tr-8ovina, mizarska delavnica, bolni Ca, sedaj jc v gradnji sirotišnica. Marija Anžič se bo v teh dneh vrnila k tamkajšnjim ljudem, jim Pomagala, saj sama pravi, da njc- delo tam se ni končano. .. Pa Jo bomo podpirali s svo-!'"" darovi in molitvijo. V Ihanu j« misijonska skupina šelc zaživc-hl- Morda pa Marija nc bo edina "Hsuonarka v Afriki Iz našega kra- ■!''■ '*<>e daj, da bi ji sledilo šc kak-sn° velikodušno srce. PETRA MOČNIK Gregor Belušič - ustanovni član Društva za zaščito ateističnih čustev Gregorja sem ujela v Kulturnem domii v Trzinu, kjer so pripravljali svojo filmsko projekcijo in ga povprašala o društvu, mladih in kulturi na sploh. Zakaj ste se odločili za takšno ime društva in kaj to pomeni? Društvo za zaščito ateističnih čitsiev je parodija na ustavno zaščito verskih čustev. Zaščila verskih čustev je ustavno določilo in Ob leni se poraja vprašanje zaščite neverskih - ateističnih čustev. Ustava je s tem cn svetovni nazor postavila v privi-ligiran položaj, ki se zlorablja in mi ga razumemo kot počelo odrekanja moralne integritete neverujočim. Kako je društvo nastalo in s čim se ukvarja? Društvo samostojno deluje od septembra l°8X in ima 66 članov od tega 4-10 bolj aktivnih. Pred ustanovitvijo smo bili del Kulturnega društva v Ljubljani, kasneje smo se zaceli uveljavljati kol nosilci radikalnega slovenskega kulturnega delovanja manjših krajev po Sloveniji. Mladim pomagamo razvili klubsko kulturo in to počnemo tudi danes v Trzinu. Pomagamo organizirali koncerte naših in tujih muzikan-tov po mladinskih klubih, ki jih ovekovečimo s filmskim trakom ali videom in pomagamo mladim bendom, ki si ne morejo privoščiti izdaje svojega prvega CD -ja ali kasete. Izdali smo že tudi več knjig, na primer knjigo Teološki spisi dr. Dušana Rutarja, imamo svojo oddajo na Radiu Študent vsako sredo popoldan, ki se imenuje Trta mita in sodelu- jemo z društvom Mreža za Metelkovo. Največ delujemo na Primorskem, kjer jc klubska kultura žc dobro razvita in smo integrativni faktor med različnimi primorskimi društvi, v zadnjem času pa tudi na Štajerskem, predvsem v Mariboru. Te besede zvenijo, kot da ste nekakšna »marija pomagaj« za mlade po Sloveniji. Kakšni so vaši nagibi, da vse to počnete? Delamo i/ veselja, iz želje po družabnosti in za uspeh mladih in njihovih društev. V Domžalah mladi šc nimajo svojega klubskega prostora in jim želimo pri tem pomagati, zato sodelujemo z vašim Društvom za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami in Mladim forumom ki se trudita, da bi mladi dobili klubski prostor. Naše društvo je nekakšna mladinska kullurna zadruga. Hvala za pogovor in veliko uspeha pri ustanavljanju kluba za mlade tudi v Domžalah. KRISTINA BRODNIK Avto za vse čase allseasons KREDIT NA POIOŽNIM KREDIT STARO ZA NOVO že od 16.490. DEM aii 1.775.000 SIT Accent AII Seasons ima že v osnovnem paketu: HYUnDfl. 4 zimske pnevmatike na standardnih platiščih, klimatsko napravo, zračno blazino,... Garancija 3 leta ali 100.000 kilometrov. Izjemno ugodni kreditni pogoji. jjMJjiU-« OBRTNIŠKA 8 1230 DOMŽALE PRODAJA: TEL. 01/7216-221 SERVIS: TEL/FAKS: 01/7215-666 Predstavljamo štipendiste Mateja ------- Starbek dipl. univ. doktor medicine Mateja Starbek je Dobljan-ka z dvema diplomama - prva je »medicinska«, druga pa je s področja njenega hobija, »glasbena«. Diplomi odražala tudi njeni poglavitni zanimanji, in sicer vlogo zdravnice ter vlogo zborovodkinje in pevke. ljetos si zaključila študij medicine na Medicinski fakulteti. Kako te je pot pripeljala da naslova »doktor«? Rojena sem 28. 9. 1974 v Ljubljani očetu Marku in mami Mu nji Starbek. Osnovno šolo sem obiskovala v Dobit, potem pa me je pod vodiki v Ljubljano. Tam sem najprej obiskovala Srednjo naravoslovno šolo Bežigrad (sedanja gimnazija), kasneje pa medicinsko fakulteto, kjer sem diplomirala v letošnjem letu. Poleg srednje šole sem 4 leta obiskovala tudi orglttrski tečaj na Teološki fakulteti v Ljubljani, kjer sem diplomirala kot organist in zborovodja. Si si želela zdravnica postati Že kot majhna? Te je kdo navdušil? V bistvu na to vprašanje kar težko odgovorim, saj ne vem pravega odgovora. Vendar pa ima kljub vsemu veliko »zaslug« za to mama, ki je tudi zdravnica. Tako sem (sicer z otroške in druge strani) že kmalu videla, kaj f>o-meni biii zdravnik in kakšne odgovornosti, težave in radosti nosi s seboj ta poklic. Verjetno je želja »biti zdravnica« v meni rasla Že vrsto let. |>n se tega nisem zavedla do konca srednje šole. Sedaj, ko sem že na tisti poti, ko prevzemaš nase tudi odgovornosti, lahko rečem, da poklic sploh ni lahek - prej nasprotno! Vendar pa, če imaš rad ljudi, rad z njimi delaš, sc jim posvetiš, jih poslušaš in jim pomagaš, ni večjega zdovolj-stva kot to, da ti je pacient hvaležen za tvoje delo. Poklic zdravnika zahteva praksa ter številna izpopolnjevanja in specializacijo. Imaš ž.e kakšne izkušnje? Res je, bila sem kar dakrat na praksi v tujini in sicer v zadnjih letih študija. Prvič lansko poletje za cn mesec v Oslu na Norveškem, kjer sem julija delala v tamjašnji bolnišnici na pediatriji, letos poleti pa sem sla na prakso in izpopolnjevala v Houston v ZDA, kjer sem obnavljala svoja že pridobljena znanja in sc tudi marsikaj novega naučila iz. področja dermatologije, ki me tudi zelo zanima Predvsem za zadnjo prakso lahko rečem, da je zame predstavljala tudi veliko finančno breme, saj si mora študent vse stroške tam pokriti sam, zalo bi se ob tej priložnosti rada lepo zahvalila Krajevni skupnosti Dob in pa Občini Domžale, da sta mi finančno pomagali, prav iako pa sem dolžna veliko zahvalo tudi svojim staršem, ki so mi ob vseh lakih in podobnih priložnostih pomagali ter stali ob strani. O specializaciji sedaj šc težko kaj rečem, prav tako pa je dejsi vo tudi, da se ponavadi listo, česar si najbolj želiš, tudi težko dobi, predvsem v Ljubljani, ki jc meni najbližja. Sicer pa nisem preveč usmerjena le v eno stroko, tako da puščam odprtih več možnosti - čas pa bo prinesel svoje. Trenutno delaš v Kliničnem centru v Ljubljani... Seveda delam in to ni praksa, kol mislijo nekateri, ampak sekundarij - dvoletno delo po različnih oddelkih in klinikah, preden lahko kol zdravnik začneš delati samostojno. Od lega je prve pol lela (kar opravljam sedaj jaz) pripravništvo, kjer delamo bolj na področju urgentne medicine, potem pa pridejo na vrsto Sc druga področja in nekaj od tega si tudi sam lahko izbereš, kje bi delal - glede na interese in želje za specializacijo. (ilede na tO da si Dobljanka, ali je možno, da bomo imeli tudi v Dobu kdaj zdravniško ordinacijo? To je odvisno predvsem od zdravstvene mreže, ki pa je določena za celotno Slovenijo. Možno pa vsekakor je, če bi delal v Dobu privatni zdravnik - koncesionar, ki pa mora imeti opravljeno specializacijo splošne oz. družinske medičine in pridobiti s strani občine koncesijo za opravljanje svojega dela. Ti ob delu ostane še kaj prostega časa? Prosti čas je vedno problem, ampak, če hočeš, ga 1 deš! Moja velika ljubezen je glasba, s katero se ukvarjam že od mladih nog (pojem, igram klavir in orgle, vodim zbore - enega tudi na fakulteti/. Poleg lega pa ruda grem tudi v hribe, če jc čas, pri-mem za žogo in odigram kakšno igro košarke, prav tako pa sem kar 4 leta v I>im-žalah vodila telovadbo za koronarne bolnike v okviru Koronarnega Kluba Ljubljana. Tudi potujem rada, če mi to le dopušča čas in seveda denar. Kdaj si začela prejemati štipendijo? /m kuj vse ti je prišla prav? Stipendijo sem začela prejemali v četrtem letniku fakultete in mi je omogočila predvsem to, da sem si lahko sama kupila študijsko gradivo in strokovne knjige, prav tako sem si lahko plačala mesečne karte za avtobus, pa kupila študentske bone za prehrano in Sc kaj. Drugače pa nisem preveč zapravljala, da sem si potem lahko privoščila letalske karte, ko sem potovala v tujino (praksi, absolventski izlet. Evropski zbor študentov medicine, ...). Kaj se ti zdi pomembno za uspešen študij? Vsem svetujem, naj pamet" no in s premislekom izberejo študij in se mu tudi posvetijo, saj le z delom in zagnanostjo lahko dosežeš tisto, kar si želiš. Noben študij ni tako lahek, da nc bi bilo potrebno delati in študirati, prav tako pa ni tako težkega študija, da ne bi mogel ob tem početi se česa koristnega in zanimivega. Kuj bi spremenila v Dobu in okolici, če bi lahko? Ce bi lahko, bi sigurno spremenila avtobusni vozni red! Ze več kot deset let sem vezana na avtobus, ko se vozim v Ljubljano in strašno je kot je potrebno od doma že dve uri prej, kol je potrebno, in to zato. ker imamc ko slabe avtobusne poveza Rešitev bi bila seveda v lokalni avtobusih, ki bi vozili pogosteje in le dc: tam nap vlak ali a Kamnika. Hvala! CJ p: lobu: > Domžal bi že šli ki pripelji od na BOJANA VOJSKA IZ ŽIVLJENJA IN DELA DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ stran 10 Patronažna sestra Vida meri krvni sladkor radovedni mladini 12. oktober 2000 Dan patronažnih sester Zdravje je naše največje bogastvo, tako radi govorimo v vsakdanjem življenju, a se ga zavemo šele, ko zbolimo in potrebujemo medicinsko pomoč. Zal pogosto obolevamo tako hudo, da potrebujemo zdravstveno nego na domu. svojec, odkriva socialno problematiko. Pogosto »gasi požare«, zdrave svojce pa uCi, da znajo pomagati bolnim. Sestra je na obisku pri bolniku odličen strokovnjak, dobri sel in predvsem človek. Ljudem nosi poleg strokovnega znanja upanje, da je vredno /ivcli. Jc povezovalec med pacientom in zdravnikom, jc detektor zaznav, da se v družini nekaj nezdravega dogaja. V zdravstvenem domu jo lahko srečamo pri delu v predšolski ambulanti, konzultira v posvetovalnicah za diabetike, v kardiološki, pulmološki ambulanti. \ dispanzerju za medicino dela ali v ambulanti za starostnike. Delo pat-ronažne medic, sestre je neskončno obširno. Prinese cvetlice, pokuka v lonec na štedilniku. S svojimi dejavnostmi in nalogami ima sestra pomembno vlogo v družini in v lokalni skupnosti, kjer šc zdrave ljudi uči kako sc obvarovati bolezni. Dobro posluša in sc po potrebi prilagaja. Delo patronažne medic, sestre jc poklic, ki ima posebno vrednost, posebno vsebino in posebno poslanstvo, človeku pa omogoča pomoč od rojstva do smrti. ANICA KVAS V četrtek. 12. oktobra 2000, so patronažne medicinske sestre Zdravstvenega doma Domžale v sejno sobo povabile zdravstvene delavec in patronažne sestre iz Kamnika in Litije. Na bolnikovem domu se patronažne medicinske sestre velikokrat soočajo s težko rešljivimi problemi. Njihova iznajdljivost in usposobljenost se je pokazala tudi v pripravi in izvedbi prazničnega programa. Uvodnim besedam gospe Vide CEH. viš. medic, sestre in vodje patronaž. službe, se je pridružil direktor dr. Janez GROSEU in glavna medic, sestra gospa Breda KAVKA. Do solz smo se nasmejali gledališki predstavi Gašperja T1ČA z naslovom: KAKO SEM PRIŠEL NA SVET. Ogledali smo si razstavljena likovna dela gospoda Bojana PUKLAVCA. V prijetnem klepetu in s pomočjo starih znanstev smo obujali spomine, sc pogovarjali o nekdanjem in sedanjem življenju in delu. Okusno pogrnjeno omizje jc vabilo k pojedini in izkazalo se je, da so patronažne sestre tudi dobre gostiteljice. Patronažno medic, sestro poznajo tako dojenčki, otročnice. srčni bolniki in bolniki z rakom ali s sladkorno boleznijo, invalidi, ljudje stari nad 65 let. Delo patronažne sestre je neskončno obširno; vse od zdravstvene vzgoje do pomoči umirajočim. Sestra neguje rane. daje injekcije in infuzije, opravi na bolnikovem domu številne meritve Ikrvni sladkor, holesterol, krvni pritisk itd), odvzema kri in urin za laboratorijske preiskave Nudi pomoč mladim staršem, pomirja nemirne in prestrašene varovance in njihove KDO SI? Poznam ie tihi ta korak in neini stisk roke, ko bolečine mrak, zapira mi oči iti stiska mi srce. Pomnili ie to prijetno dlan. ko pohota neijio mi lase. obraz, utrujen in ne naspan in i:, njega briše mi solze. Poznam ie plemenito tO sin: ki neutrudno upanje mi daje, da bolezen huda me ne stre in volje do življenja ne omaje. Poznam ie tople le besede, izrečene v tolažbo, ko trpim, a še vedno ne poznam osebe, s kolero dneve in noči bedim. Kdo si? Odkod mori ti skrile, odkod lastnosti plemenite'.' Medicinska sestra sem - in verjemite, Moriti hočem vse da ozdravili: (Jože Šknlie - Obzornik zdravstvene nege) »Lipa« na kostanjevem pikniku Lepa in radodarna jesen je letos člane »LIFK.« premamila, da smo novo študijsko leto začeli malo drugače. 14. oktobra smo na pobudo naše predsednice gospe Metke Zupanek priredili prekrasen izlet, združen s kostanjevim piknikom na Javorščici nad Moravčami. Najpogumnejši so zajahali jeklene konjičke, drugi pa smo se na triIj pripeljali ž avtomobili. Ustavili smo sc na Trojici in s sončne planjave pred cerkvico občudovali v meglene koprene zavito dolino. Zvedeli smo marsikaj zanimivega o tem prijetnem kraju. Po nekaj dodatnih kilometrih smo vzeli pod p°d noge: naš član, gospod Ivan Ložar, ki te kraje pozna kot svoj žep, je večino popeljal na Maurovieo. tisti, ki »uporabljamo tri noge« pa smo počasi koračili naravnost na turistično kmetijo Merete na Javorščici. Ob prijetnem pogovoru, kozaračku mošta ali šileu domačega nam ni bilo težko počakati na »glavnino«, ki je prišla otovorjena z vrečkami kostanja, pa tudi z gobami so se pohvalili. Na kmetiji nas je pričakala ekipa ljubljanske televizije, ki je neutrudno snemala zdaj lega zdaj onega. Se posebej našega častnega člana gospoda Staneta Habeta. ki je praznoval osemdeseti rojstni dan. Izdatno domače kosilo nam je dalo novih moči in popoldan je kar prehitro minil. Literarna delavnica je pripravila nekaj primernih recitacij, gospod Habc, ki je ob iskrenih čestitkah dobil tudi prekrasen slovenski šopek iz nageljnov in rožmarina, pa jc razteg- nil svoj meh in pesem jc sledila pesmi. Potem je kulturo zamenjal šport. Gospa Ela Košir je pripravila nekaj zabavnih tekmovanj in vsi. tekmovalci in gledalci, smo sc od srca nasmejali. Zmagovalci so prejeli čisto prave medalje, ki bodo na njihovih domovih zagotovo dobile častno mesto. Prav vsi udeleženci lega imenitnega izleta smo bili navdušeni. Poslovili smo sc z eno samo željo: Kmalu spel kaj podobnega! SILVA MIZERIT VABILO Domžalska UPA je z velikim poletom zastavila novo šolsko leto. Zbiramo se pri pouku angleščine, nemščine, italijanščine, pri umetnostni zgodovini, v literarni in likovni delavnici, pri športu in rekreaciji. Pri vpisovanju se je nekaj ljudi zanimalo tudi za - pouk računalništva, - španščine, - sintetizatorja - narodopisne posebnosti Slovenije. Za! je bilo prijav premalo, da bi ta pouk lahko organizirali. Ker pa imamo možnost, ela lo storimo ob zadostnem številu slušateljev, šc enkrat prijazno vabimo vse, ki jih te stvan zanimajo, oglasite se vsak ponedeljek od 10. do 12. ure v naši pisarni na Kolodvorski 8 v Domžalah ali pa pokličite na telefon 7227-873 ali 041 727 873. Društvo za izobraževanje ža tretje življenjsko obdobje »LIPA« Domžale DAN NA MUROVICI V dolini je ž.e zelen travnik, brej. Murovieo pa pokriva beli sneg. Prelepa snežna je idila ta. . Veseljem polni nam srca. Smrečice, kol nevesti' v belem se blešče, manjkajo le goreče sveeiee do prelepe božične pravljice, ki pripravlja narava jo za. vse. V snegu zajčje in lisičje so slali, tudi kakšen ptiček se še spreleti. Z drevesa pa se čuje žolne tok. lok. samo ona moti zimski mir globok. Moravska dolina v zarji blesti, I juhi Jana vsa v soncu žari, Z bukve se zvon želja oglasi, pobudnikom sreče in zdravja želi. Ivan iMŽar Okrogla miza: Organiziranost in delovanje poklicne gasilske enote CPV v prihodnje /.brati skupaj vse dejavnike na področju požarnega varstva in z njim poenotiti poglede in interese, vsekakor ni enostavna naloga, lega so se zavedali tudi organizatorji okrogle mize, ki so oh K), obletnici Centra požarne varnosti v četrtek, 19. oktobra 2000, pripravili delovni razgovor na temo organiziranost in delovanje poklicne gasilske enote CPV v prihodnjem obdobju, /.brane na okrogli mizi, med katerimije bila tudi županja občine Domžale Cveta Zalokar O ražom. mag. Tomaž Stebe, župan občine Mengeš in Tone Peršak, župan občine Trzin, je uvodoma pozdravil Uroš Slavinec predsednik uprave llelios. ni, je prisotnim županom in njihovim pooblaščencem v tem delu razprave vlila diskusija predstavnika poklicne gasilske enote z Jesenic, ki ima podobno organiziranost kol naš CPV, saj je vključen v sistem Acroni (bivša železarna Jesenice) obenem pa pokriva s svojo dejavnostjo občine Jesenice, Temeljne dileme delovanja CPV Kol rdeča nit so bile v razpravi postavljene nekatere dileme, ki so ob poudarkih o dosedanjem delu CPV, doseženi stopnji usposobljenosti, opremljenosti in številu intervencij, dajale osnovni ton okrogle mize, ob robu katere je bilo čulilj ludi nekaj zadrege, ki jc kazala, da jc za nekatere obravnavana tema preveč zahtevna, saj se z navedenimi odprtimi vprašanji morda še nikoli niso resno soočili, V leni pogledu jc osnovni lok razprave marsikomu odprl novo obzorje in izoslril obveznosti in odgovornosti na področju požarnega varstva. Skoda, da so se povabljeni predstavniki okoliških podjetij tako elegantno izognili udeležbi na okrogli mizi. saj bi ob močnem zarde-vanju le s težavo argumentirali dejstvo, da so pri »racionalnih« ukinitvah lastnih industrijskih gasilskih enot, skrb za požarno varnost v operativnem smislu v celoti obesili na CPV brez ka-kršn koli materialne obveznosti. Ti in podobni odnosi tudi v nekaterih lokalnih skupnostih (npr. pri nabavi nujno potrebne gasilske lestve), jc slikovito ponazorila županja občine Domžale, ko je dejala, da se nam mora žal zgodili katastrofa ali velik uničujoč požar, ki nas bo zresnil in odgovornost poslavil na pravo mcslo in pravi naslov. Kako naprej Udeleženci okrogle mize so sicer pohvalili dosedanje delo CPV-ja v smislu izpolnitve nalog ki izhajajo iz pogodb, sklenjenih s občinami, dana jc bila visoka ocena sodelovanja CPV-ja z prostovoljnimi gasilskim društvi, toda pri odgovorih na odprla vprašanja ali občine potrebujejo lak način požarnega varstva, ki predstavlja določen nadstandard in v zvezi s tem ustrezen delež, pokrivanja stroškov, so glavni akterji postajali vse manj konkrclni in zgovorni. Nekaj več zavzetosti in svežine, vsaj na načelni rav- Kranjska (ima in Žirovnica. Pri njih jc delež, sredstev, ki jih po pogodbah prispevajo občine veliko večji kot v primeru CPV, ki ima celo nekoliko večji obseg dejavnosti, kol jo imajo Jeseničani. Hote ali nehote je ob tem zanimivem dodalku na okrogli mizi nekomu od funkcionarjev ušla beseda o »peklenju vesli« kar zadeva višino sredstev, ki je lokalne skupnosti namenjajo ( PV-ju. Predlaganim zaključkom na okrogli mizi ni nihče nasprotoval kar pomeni, da so vrata za naprej odprta. Pika na i pa bo seveda dana po temeljiti presoji vseh odgovornih dejavnikov na področju požarne varnosti. M. B. Med udeleženci okrogle mize so bili tudi župani oz. predstavniki posameznih občin, ki jih s svojo dejavnostjo pokriva CPV. INTERVENCIJE ( TV V ŠTEVILKAH LETO POŽARI TCHN. INT. SKUPAJ 1991 od junija 8 II 19 1992 64 46 110 1993 84 22 106 1994 87 21 108 1995 76 68 144 1996 51 105 156 1997 68 104 176 1998 96 100 196 1999 40 77 117 2000 do oklobra 60 56 116 SKUPAI 634 610 1244 Statistika kaže, da enota ( l'V leino sodeluje na 100 - 200 intervencijah. I<- m Icrvencijc delimo na intervencije pri požarih, kamor spadajo vsi požari v industriji, Stanovanjski požari, požari na vozilih in požari v naravi. Tehnične intervencije zajemajo intervencije pri prometnih nesrečah, intervencije pri nesrečah z. nevarnimi snovmi in oslalo (reševanje oseb iz dvigal, stanovanj, pomoč pri odpiranju stanovanj in vozil, pomoč pri poplavah in ostalih naravnih nesrečah itd). Dan odprtih vrat PGD Žeje - Sv. Trojica V mesecu oktobra, mesecu požarne varnosti, so potekale številne akcije in prireditve tudi v naši občini. Zanimiv način je uporabila tudi Prostovoljno gasilsko društvo Žeje -Sv. Trojica, ki je pod vodstvom poveljnika gasilcev Aleša Rožiča pripravilo dan odprtih vrat. Program seje pričel v popoldanskih urah s predstavitvijo uporabe in delovanje ročnih gasilskih aparatov. Po strokovnem poduku smo lahko vsi obiskovalci, posebej v ve- selje številnih najmlajših, poskusili šc v praksi pogasiti gorečo tarčo. Izvedeli smo. da je po naših domovih kar zadovoljivo število podobnih ročnih gasilnih aparatov, zaskrbljujoče pa jc, da jih je malo redno Strokovno pregledanih ter sc tako kljub vsemu izkažejo za nezanesljiv pripomoček prav v najpomembnejših prvih trenutkih požara. Sledila je predstavitev orodja in orodnega vozila, nove pridobitve našega gasilskega drutšva ter prikaz gašenja s peno, ki jc učinkovitejše ter kar je dandanes zelo pomemb 110, ne pušča toliko neprijetnih posledic v gašenih objektih kol »bogato« zalivanje z vodo. Zvcčerilo se jc že, ko je članska desetina z začetno sireno na bližnjem kozolcu praktično prikazala še gašenje gorečega objekta. Zagotovo velja pohvalili tak način približevanja dela gasilcev občanom ter tudi na nek način poučevanje in priprave vseh za ukrepanje ob primeriti požara. Ce pa omenimo šc gostoljubnost žejskih gasilcev s pečenim kostanjem in osvežilnimi pijačami, sc lahko prepričani da jc bil dan odprtih vrat tudi pri jelen dni žabn, clogodck.ROK RAyN|KAR 4. srečanje gasilcev-veteranov v Zejah Priznanje in zahvala za opravljeno delo Gasilska zveza Domžale je tudi letos v Domu krajanov v Zejah v okviru meseca požarne varnosti skupaj s Prostovoljnim gasilskim društvom Zcje-Trojica pripravila četrto tradicionalno srečanje gasilcev-veteranov. Najprej jih je pozdravil g. Aleksander Kihtar, častni predsednik GZ Domžale in predsednik komisije, ki skrbi za gasilce-veterane, nato pa jim je letošnje aktivnosti v okviru meseca požarne varnosti predstavil g. Marjan Slatner, predsednik Gasilske zveze Domžale. Pohvalil je njihovo pripadnost organizaciji, katere aktivni člani so bili in kateri so pomagali s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami. Zahvalil se jim je za delo, ki so ga prispevali k ugledu gasilstva in jim v prihodnje zaželel, da bi radi prihajali v gasilska društ- ...... va in s svojimi izkušnjami pomagali mlajšim. V kvizu ie bila najboljša ekipa Prostovoljne- Po kulturnem programu, v katerem so sodelovali 9° gasilskega društva Domžale: Franc Dovc, glasbenica Katarina in recitator Ambrož Bolgar, Glas- Gabri|ela Iglic m Cveto Rihtar. Cestitamol bena skupina Ginko, Matija .lancžič je zaigral na klarinet. Rok, Uroš in Tadej so predstavili s skečem. Peli a Novak pa jc zapela znano pesem Malo miru. Sledilo je kviz tekmovanje, ki ga jc odlično v SiRMI© y*fJH'.A -'l MS> 4x4 POGON ♦ višji sedeži, da bo man j bolečin v križu FINANCIRANJE do 5 let laS, malo počijeS. pa gre. Zdravje jima služi, v življenju pa je bilo najbolj hudo, ko je očeta infarkt in niso vedeli, kako bo. Doma gospodari sin Andrej, ki meni, da področje kmetijstva ni dovolj dobro urejeno. Pestijo ga problemi z gradnjo novega hleva, kjer bi samo za »papirje« moral dati veliko denarja, pogreša pa tudi ugodnejše kredite za kmetijstvo, kjer sc denar ne obrne. Snaha Barbara je doma in kar ne morejo prehvaliti njenih sladkih dobrot, ki jih speče, družbo stari mami in očetu pa de- lajo vnuki Andreja, Anžc in Anja. Vključil se je ludi v KS in bil kar osem let odbornik v času. ko sta bila KS Dob in KS Toma Brejca enovita KS. Sestanki so bili mesečni in do KS na Viru se je g. Franc zapeljal z motorjem. Spominja se predvsem g PangerSiča, v lepem spominu pa ima tudi g. Rih-tarja in Grandovca. Razvoj je počasi hitel tudi na Zgornjo Brezovico. Ob tem se spominjamo, kako je vozil bolnike k zdravniku v Domžale: na lojtrnik so dali »modroc«. nato so zapeljali do »Svidri«. kjer jih je navadno čakal zdravnik. Vseskozi je aktiven pri ZZB NOV in je tudi oskrbnik spominskega obeležja na Hrastovcu in pravi, da bo poskrbel, da bo nekdo njegovo delo ludi nadaljeval. Kdor ne ve, kako je bilo tedaj, nima pravega odnosa. Kdor pa je sam to doživel, ve. Mama jc imela doma pravcati vrtec, saj je pazila na vnuke, katerih imata skupaj 13. Danes sta zakonca Franc in Pcpca Pirnat zadovoljna zlatoporočen-ca, ki rada obujata spomine. Oče postori kaj okoli hiSe, gre na sprehod, mama pomaga v hiši in popazi na vnuke. Otroci so jima ob zlati poroki pripravili prijetno slovesnost, ob kateri sta si zaželela zlasti zdravje. Čestitkam se pridružuje tudi Uredništvo! VERA VOJSKA Nova uspešnica - Pridi nazaj Make Up 2 na vrhu! Lepe punce skupine Make Up 2 so po uspešnici Ti znova navdušile. Tokrat z novo pesmijo in videospotom, ki je prava paša za oči in ušesa. Pridi nazaj, ki le strmo pleza po glasbenih lestvicah. Pod vodstvom dolgoletne, uspešne vodje skupine Mojce Furlan pa se punce zdaj pripravljajo na snemanje zadnje pesmi na novem albumu, ki bo izšel predvidoma januarja 2001. Pridi nazaj! Lepa rdečelaska Darja, svetlolaska Eva in temnolasa Tina so se ob domiselni scenski postavitvi na snemanju videospola Pridi nazaj zelo zabavale, nove pogoje dela pa jim je zagotovila pogodba z založbo ETP McMillan iz Ankarana. JscIV Mojca, ustanoviteljica, vodja in sposobna mc-nedžerka. uspešno načrtuje in usmerja aktivnosti skupine »Opažamo, da so zadnje čase v glasbi v Sloveniji in v tujini prisotne .trojke' - mogoče zalo, ker jc tri pravljično število. Čeprav smo si vse zelo različne, smo vesele, da smo dobra trojka, ki ne odneha kar tako.* pohvali dekleta, ki decembra s skupino Babilon pripravljajo novo presenečenje, seksi duet in videospot za novoletno pesem. Pravijo, da bodo s lem in pesmijo Nimam čudežne moči, ki so jo posnele pred kratkim in jo že lahko vidite na njihovih atraktivnih naslopih. ogrevale občinstvo pred izidom CD plošče Mavrica V sodelovanju z ekipo ljubljanske televizijske postaje Tevepika so se preizkusile kot voditeljice oddaje za mlade Mavrica. Oddaja jc bila polna novičk iz svela glasbe, videospolov, najnovejših modnih smernic in drobnih nasvetov. Seveda ni manjkalo zanimivih gostov iz sveta glasbe. Oddajo, ki mlade spodbuja k zdravemu ži-vlcii.ju in ustvarjalnem preživljanju prostega časa, je z zanimivimi, mladostno razigranimi scenariji poleg režiserja Matjaža Bi umna pripravljala Mojca, ki ji ludi pisana beseda ni tuja. Kakšne so lepe punce zasebno? Poleg nastopov, treningov, pevskih vaj pa imajo Darja, Eva in Tina šc veliko drugega dela. Darja pridno opravlja izpite na Ekonomski .fakulteti, ljubi sneg in sprehode po zasneženih ulicah. V zimskih dneh tudi nastane največ njene poezije. Poleg tekstov za Make Up 7 pa Dar ja piSe besedila tudi ža druge znane slovenske izvajalce. Najbolj ponosna je na uspešnico Vsak del neba skupine Babilon. Eva pa piše diplomo na novinarstvu, ima rada vodo in je bila dolga leta državna prvakinja in rekorderka v plavanju, zdaj pa pod vodstvom Dariana Petriča v Kranju trenira mlade plavalce. Je tudi strastna potaplja-čica lina pa po končani srednji kemijski šoli opravlja pripravništvo. Kada ima vožnjo z motorjem in po-tovanja v neznane dežele, dobro hrano in si želi, da bi živela daleč slran od civilizacije na posestvu s konji. In kaj počnejo dekleta, kadar ne gre vse tako, kot je treba? »Tudi taki trenutki pridejo. Ob čokoladi, bananah in buteljki skupaj z našo šefi Mojco dolgo v noč kujemo nove načrte,« pravijo mlade zvezdice. Pridružite se Makeupicam! 11 .i.i dekleta, ki so nepogrešljiva pri plesnem delu ekipe in Darjo. Evo in Tino spremljajo na nastopih, pod vodstvom trenerke Darje Šusler in koreo grafinje ler mednarodno priznane plesne sodnice Diane Drobnič, sestavljajo nove, zanimive koreografije in privlačne projekte. Gotovo pa sc jih spomnite tudi iz nabito polnih dvoran v kamniškem in domžalskem koncu, ko so pred in med nastopi skupine Rok'n Ijand ogrevale občinstvo z vročo točko iz musicla Briljantina. Makcupice trenutno veliko nastopajo na Gorenjskem in Primorskem in vabijo, da jih obiščete na katerem izmed njih. Veselijo pa se vsakoletnih nastopov v Majčevcm dvoru, kjer jih vedno lepo sprejmejo, pravijo lepotice. Ker imajo vedno ogromno dela in privlačnih projektov, iščejo nova dekleta vse osmošolke in dijakinje, ki jih veselijo ples, petje, šport in zabava, da se jim pridružijo. Potrkajte na vrata njihove plesne dvorane ZKUD Tine Rožanc v Ljubljani ali se oglasite po elektronski pošli makeup2(a>ema-il.si. lahko pa jim pišete na naslov Make Up 2 Fan Club, Litostrojska 10, 1000 Ljubljana ali si ogledate njihovo internet stran na naslovu: www.makeup2.com, na katero so še posebej ponosne. Tam najdete besedila, fotografije, biografijo, zgodovino skupine in vse tisto, kar vas najbolj zanima. Rdečelasa Darja, svetlolasa Eva in temnolasa Tina vedo, da je za uspeh potreben dober tim - tisti na odru in ravno toliko ali še bolj - tim za odrom. V BESEDI IN SLIKI Dan kmetic Kmetijsko bogate države so bogate države Društvo podeželskih žena Domžale je letos že drugič pred Vele Domžale pripravilo prav posebno predstavitev svojega delovanja. Kmečke /ene in dekleta so na tak način želele vsem. ki so obiskali katero od njihovih dveh stojnic, povedati, da je 15. oktober svetovni dan kmetic, opozoriti pa tudi na nekatere probleme, ki spremljajo njihovo vsakdanje delo in jim preprečujejo biti še uspešnejše. la dan jc kmečkim ženam in dekletom namenila OZN. ki se dobro zaveda pomembnosti dela kmetic in vedno znova opozarja na njihov nedorečeni položaj. Na lega pa vseskozi opozarja tudi Društvo podeželskih žena Domžale, ki ob svojih aktivnostih izpostavlja tudi neustrezno mesto kmetic v naši družbi in se podobno kot druga društva združuje v Zvezo kmetic Slovenije - prostovoljno, stanovsko, nepolitično in nevladno organizacijo. Zveza kmetic združuje ženske s podeželja in s svojimi dejavnostmi ustvarja pogoje za izboljšanje položaja žensk kmetic v Sloveniji. V svojem programu so posebej poudarile, da so us- Delovna akcija TVD Partizan Domžale Za bolj urejeno in lepšo domžalsko TRIM STEZO Prijetno urejena stojnica je privabila številne obiskovalce in obiskovalke, ki so občudovali raznovrstno ponudbo dobrot naših kmetij. pešne, samozavestne, enotne, da natanko vedo, kaj želijo in da so uspešne pri uveljavljanju svojih interesov. Pri tem jim zlasti pomaga znanje, ki ga pridobivajo z organizacijo številnih srečanj, ekskurzij, strokovnih predavanj in drugih srečanj ter s povezovanjem s sorodnimi stanovskimi organizacijami doma in v tujini. Eden izmed ciljev letošnje predstavitve življenja in dela kmetic pred VELE Domžale jc bil tudi la, da širijo krog znancev, prijateljev, pa tudi političnih sogovornikov. Obe stojnici, na katerih so predstavile sadove svojega dela - od različnih kmetijskih pridelkov, peciva, raznovrstnega kmečkega kruha, mošta in drugih dobrot naših kmetij sta bili zelo dobro obiskani. Obiskovalce je zanimalo marsikaj, radi so posegali po dobrotah naših kmetij in obenem Iščemo vodjo vzdrževanja Ste pripravljeni na nove izzive. Bi želeli sodelovati pri ustvarjanju pogojev za kvalitetno opravljanje bančnih storitev. Vabimo vas, da se nam pridružite kot novi sodelavec z nalogo organiziranje in nadzor opravljanja storitev, povezanih z investicijami in vzdrževanjem bančnih objektov in opreme. Od vas pričakujemo VI. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe tehnične smeri, strokovno usposobljenost, široko razgledanost, samostojnost in kreativnost ter resnost. Vabimo vas, da svoje vloge z življenjepisom in dokazili o dokončani izobrazbi oddate v 8 dneh po objavi na naslov: banka domžate Banka Domžale, d.d., Domžale, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Ljubljanska 62 1 230 Domžale, Slovenija INTRO do o Jana Husa 1a, 1000 Ljubljana SALON 01 54013^2 FAKS 01 5403287 SERVIS 01 524 82 90 Raznovrstni kmečki kruh, domači mošt in še ka[ je bilo mogoče poizkusiti na eni od obeh sto|nic. spraševali, kje bi zdrave kmetijske pridelke tudi kupili. Prisluhnili so tudi informacijam o delu kmečkih žena in deklet, se seznanjali s problemi s tega področja in sc strinjali s tem, da bi morale kmeticam večjo pomoč nuditi tako lokalne skupnosti kot država. Vsi skupaj sc namreč premalo zavedamo, da je glavni pomen ohranitve slovenskega prostora obdelovanje zemlje, premalokrat pa mislimo tudi na to. da kmetijstvo ni samo ekonomska osnova kmečkim družinam, temveč kategorija dejavnosti, ki ohranja atraktiven prostor vsem ostalim nekmetom. Predstavitev dejavnosti ob svetovnem dnevu kmetic, ki jo jc pripravilo Društvo podeželskih žena Domžale, jc bila prijetna popestritev dogajanja pred VELE, hkrati pa zelo pomembna za seznanjanje vseh z delom in problemi naših kmetij, zlasti pa podeželskih žena in deklet. Društvo, ki ga vodi gospa Julijami Ccr-nivec, je ob strokovni pomoči gospe Marte Kos z Zavoda za kmetijstvo Slovenije uspešno predstavilo svojo dejavnost in z njo opozorilo ludi na pomen pridobivanja zdrave hrane, pa tudi na svoj položaj, ki so ga zelo lepo opisale z naslednjimi besedami: »lx srečna žena in ljubeča mama jc lahko tudi prepričljiva po-gajalka in odločna gospodarica na svojem domu. Pri tem pa je pomembna tudi skrb za lastno telo in dušo. Tudi lega sc moramo kmečke ženske, sicer vpre-žene v vsakdanje delo, naučiti.« Prisluhnimo jim in sodelujmo z njimi. Člani IVI) I'.u ii/.m Domžale, ki jih poznamo predvsem po njihovih rednih rekreativnih vadbah ter organizaciji priložnostnih prireditev, so se jeseni ZOpel lotili urejanja TRUM steze na Sumberkii. Prvo očiščevalno akcijo, ki so jo združili ludi /. najnujnejšimi popravili posameznih orodij na 20 točkah TKIM steze, so organizirali že spomladi, v oktobru pa sn jo, še / večjim številom sodelujočih, ponovili. Kljub vsakodnevni skrbi posameznih članov TVD Par-lizan za TRIM stezo, se na njej vedno znova pojavljajo odpadki, med njimi nevarne razbite steklenice, pločevinke in drugi odpadki, mladi vandali uničujejo orodja, jih sekajo in zažigajo, z. motorji pa uničujejo tudi pol, ki vodi od orodja do orodja. Lotevajo se tudi tablic na posameznih postajah, žrtev njihove objestnosti pa so tudi klopi, namenjene počitku, ter orodja. Sredi oklobra se je lako poti vodstvom neumornega g. 1'ran-ca Košaka blizu 40 mladih in starejših »parlizanovcev« lotilo ureditve celotne trase TRIM sleze: pobiranja raznovrstnih odpadkov, zamenjali so tri po- vsem uničene koske za smeli in jih nadomestili z novimi, ostale pa popravili. Na akcijo so pripeljali tudi žaganje, s katerim so posuli razmočeno slczo in jo usposobili za številne rekrealiv-cc. Nekatera orodja pa tudi klopi jc bilo potrebno zaradi poškodb ali dotrajanost i zamenjati, zabetonirali so odtrgane dele orodij, zamenjali ali popravili so poškodovane tablice, veliko dela pa je bilo tudi z. ureditvijo parkirišča, ki je navadno najbolj nasmeteno in poškodovano. Odpadke zberejo in odpeljejo na odlagališče ter zagotovijo, da IKIM steza bolj ureje na pričakuje svoje obiskovalce. Kot nam je povedal g. Košak. ki jc eden izmed njih. jc obiskovalcev na slczi vsak dan veliko. Med njimi so pravi Športniki, številni rekrcativci, ki stezo obiskujejo prav vsak dan. ne glede na vremenske pogoje - npr. njihovi člani g Boris Kenda z ženo, g. Šlcbc, pa tudi šolarji i/ bližnje OS Domžale ler vrtcev. Zal pa jo obiskujejo ludi že imenovani mladi vandali, ki uničujejo orodja, puščajo za seboj smeli in nc mine leden, da nc bi s steze odpeljali vsaj vreče stran smeli, da ne bi našli odtrgani katere od lablie, ki označujejo posamezno postajo, ali uničenega orodja. O tem bi veliko vedel povedali bližnji sosed IKIM Steze g. Janez Hribar, ki jc ludi sodeloval pri vseh akcijah in pohvalil zlasti stalno skrb g Košaka in njegove žene. TVD Partizan, ki združuje blizu 170 aktivnih članov m članic, med katerimi je 60 olrok, devet vaditeljev in še toliko njihovih pomočnikov, se zaveda pomembnosti uredilve celotne IKIM sleze, ki je zlasti v poletnem času priljubljeno rekrc-"alivno območje Domžalčanov in drugih športnikov ter rekrc-aiivcev. IVI) Partizan je z željo, da IKIM slczo še bolj približa vsem občanom in občankam že imel pripravljen zanimiv množični pohod v njeni okolici, vendar ga je žal zaradi pomanjkanja finančnih sredstev moral odpovedati, morda pa boste nanj povabljeni prihodnje leto. Tako pomladanska kol jesenska akcija čiščenja in obnavljanja IKIM sleze na Sumbcrku v organizaciji TVD Partizan Domžale, sla lepo uspeli in vsaj za nekaj časa zagotovili primerno okolje za šporlno in rekreativno dejavnost vseh, ki vsakodnevno ali občasno krepijo svoje telo na njej. Za akcijo vsi udeleženci in udeleženke zaslužijo iskreno pohvalo, sami pa sc zahvaljujejo VELE Domžale ler PEL ATI Domžale, ki sla jim omogočila, da so ob koncu uspešne akcije pripravili tudi krajše družabno srečanje. Del udeležencev ob koncu delovne akcije. Maja Cerar Naša anketa Martina Rokavec Maja Ožbolt Vasja Marinšek Uroš Šare Sandi Bajs 1.1 /1 Štefka Vešligaj Zakaj Srednja šola Domžale ne bi bila tudi vaša šola? Srednjo šolo Domžale obiskuje v letošnjem šolskem letu 860 učencev, ki se šolajo v usnjarski, strojniški in trgovski usmeritvi. V okviru posameznih usmeritev imajo organizirane različne nivoje izobraževanja, dijaki in dijakinje pa si na tak način lahko pridobijo nižjo poklicno izobrazbo, srednjo poklicno izobrazbo ter srednjo strokovno izobrazbo. Vsi absolventi pete stopnje (tudi mojstri) pa imajo možnost prehoda v višje in visoke strokovne šole. Šola si v zadnjih letih zelo prizadeva, da hi s svojimi dejavnostmi seznanila čim širši krog zainteresiranih učencev. V njihovih prizadevanjih smo se jim pridružili z željo, da sedanji dijaki in dijakinje bodočim sami predstavijo Srednjo šolo Domžale in jim morda tudi s tem pomagajo, da bo Srednja šola Domžale njihova srednja šola. Maja Cerar, Dob: usnje mi jc bilo že od nekdaj všeč kol naravni material, rada pa sem risala tudi modne skice, zalo sem sc odločila za Srednjo šolo Domžale, kjer sem dobila izredno veliko praktičnih znanj. Šolanje letos nadaljujem na eni od visokih oz. srednjih šol, trenutno pa se največ ukvarjamo z ustvarjanjem vsakoletne predstavitvene kolekcije. Martina Rokavec iz Moravč: ob zaključku šolanja na Srednji šoli Domžale lahko rečem, da sem sc prav odločila, šc zlasti ker jc usnje v zadnjem obdobju modni trend. Kot usnjarski lehnik bi rada pridobila še znanja s področja trgovine, saj je moja velika želja delati v trgovini z usnjenimi oblačili. Maja Ožbolt iz Gabrovke: moda me jc od nekdaj navduševala, rada sem risa In in se seznanjala Z modnimi smernicami. Šola me jc naučila, kako iz ideje sama naredim končni izdelek. Na njej sem pridobila dovolj znanja, da ob pridobitvi znanj s področja poslovanja, nekoč postanem podjetnica v trgovini s ponudbo oblačil iz usnja. Vasja Marinšek iz Kamnika: izobražujem se za poklic avlomehanika, zalo obiskujem strojno usmeritev, kjer sem dobil veliko ustvarjalnega teoretičnega in praktičnega znanja s tega področja. Pouk jc zanimiv, veliko je praktičnega dela, moja želja pa je, da v okviru programa 2+3 postanem strojni tehnik in tako na eni soli pridobim dva poklica. Uroš Šare, Volčji Potok: za Srednjo šo- lo Domžale sem se odločil, ker želim poslali avtomehanik, za to pa me jc navdušil stric. Na šoli scn1 pridobil veliko znanja, ki mi omogoča samostojno delo v okviru servisa. Moja želja je, tla naredim mojstrski izpit in morda nekoč imam servis za popravilo kmetijske mehanizacije. Sandi Bajs iz Brežic: želel sem si poslati čevljar, zato sem prišel v srednjo šolo v Domžale, kjer sem v usnjarsko-galanterijski usmeritvi dobil veliko praktičnih znanj za moje bodoče tlelo. Po zaključku šole se bom namreč zaposlil. Še posebej so mi v spominu ostali obiski sejmov. Štefka Vešligaj, Polhov Gradec: želela sem sicer posltili frizerka ali kuharica, ker pa na teh šolah ni bilo prostora, sem prišla v Srednjo solo Domžale, kjer sem poklic usnjarskega gulanlcrisln. ki nit: sprva ni kaj tlosli zanimal, vzljubila. Ob lem pa bom poskušala opraviti Sc trgovsko usmeritev, saj na tem področju vidim več možnosti za zaposlitev. Cc vas sc kaj zanima, pobrskajte po inter-netu: kutsola dom. ale@guest.arnesM V.V. Ste se odločili za Suzuki? Direktor Vili Pustotnik vabi v Center Intro lako v prejšnji, kol današnji, pa najbrž tudi v kakšni od prihodnjih številk našega glasila vas bomo povabili, da lutli zalo, kci ste bralci SLAMNIK-a, skušale ceneje priti tlo avtomobila. Posebne ugodnosti pri nakupu vozil SUZUKI, pa tutli SliBAKli, boste deležni v Centru INTRO v Ljubljani na Ulici Jana Husa la, kjer vam direktor Vili Pus-lolnik obljublja lutli druge kvalitetne usluge, povezane z. vašim novim ali starim jeklenim konjičkom. Oglasile sc in sc prepričajte, tla boste ne glede na nakup deležni pozornosti in tudi prijetnega prese nečenja Dobrodošli! stran 13 V BESEDI IN SLIKI Takole smo se udeleženci nagradnega izleta postavili pred muzejski vlak v Mariboru. V OS Domžale Naša nagradna izleta Otroci sc radi vozijo /. vlakom. Pravijo, dii jc VOŽnJa / njim bolj udobna kot /. avtobusom, ker Železnica nima toliko ovinkov kot ceste. Slovenske Železnice vsako leto razpisujejo likovne in literarne na-tećaje v zvezi z Železniškim prometom za osnovnošolske otroke. Nagrade so individualne in skupinske. Če so nagrajeni posamezniki dobijo knjižno nagrado, skupinski nagrajenci (celoten razred) pa so nagni jeni z enodnevnim potovanjem z vlakom po Sloveniji. Dve leti so bili skupinski nagrajenci za literarne prispevke tudi učenci 3, A razreda OŠ Domžale. v septembru leta I999 smo se odpeljali v Maribor. Tam smo si ogledali akvarij Terra, sc sprehodili po parku. Sli k Trem ribnikom in obiskali McDonalds. Marsikomu bo ostal Maribor v spominu tudi zaradi sre- čanja Z, Žal sedaj že pokojnim, gospodom Leonom Stukljem, ki smo ga Se čilega in zdravega videli na njegovem vsakdanjem sprehodu. Letos smo sc 10. oktobra odpeljali z vlakom v Metliko. Ker smo sc od- pravili na izlet v mesecu požarne varnosti, srno združili prijetno s koristnim in si tam ogledali Slovenski gasilski muzej. Vodička jc znala čudovito razložiti otrokom o pomenu gasilstva, jih popeljala :j. besedo in ob konkretnih gasilskih pripomočkih skozi preteklost v sedanjost. Ogledali smo si različne brizgalnc: ' ročne prenosne, parne, motorne Povedala je, da je bilo ravno v Metliki ustanovljeno I. Prostovoljno gasilsko društvo. V Metliki smo si ogledali še staro mestno jedro, sc okrepčali, kupili nekaj spominkov in sc odpravili na železniško postajo. Vožnja proti Ljubljani jc bila za nekatere kar dolga. V Ljubljani smo imeli pred odhodom vlaka za Domžale šc toliko časa. da smo obiskali McDonalds. lega sc učenci vedno zelo razveselijo in jim lam nikoli tih dolgčas. Malo pred deveto uro zvečer smo sc vrnili v Domžale: Otroci so bili utrujeni, a zadovoljni. Mislim, da sc bodo odslej se raje vozili z vlakom, pa tudi natečajev sc bodo lotevali resno, saj so doživeli, da so za dobro opravljeno delo dobili nagrado. MIRA SMRKOU Jamarji na izletu sluge pri odkrivanju jam v okolici Doba in Moravski dolini. Potem smo se odpeljali proti VrSiču in moram priznati, da me jc kar malo skrbelo, kako ga bomo zmogli z avlobusom. Voznik Jamarji v Muzeju 1. svetovne vojne v Kobaridu Ogledali smo si tudi Gasilski muzej v Metliki. /,e kar nekaj let je minilo, odkar smo nazadnje obiskali rojstno hišo našega vzornika Simona Kobiča in položili cvetje ob njegovi spominski plošči. Zato smo društveni izlet načrtovali tako, da smo imeli krajši postanek tudi v Kranjski Gori Dan »D« jc bil napovedan za soboto 16. septembra, vendar je slaba vremenska napoved za konec tedna vnesla nekaj zmede med članstvo. Kljub vsemu sc jc pred OŠ Rodica zbralo 39 jamarjev in njihovih družinskih članov. Z avtobusom smo krenili proti Kranjski (iori, kjer nas je pričakalo celo sonce. Ob Kobičcvi rojstni hisi smo imeli krajšo spominsko slovesnost. Predsednik društva Eduard Špcncl je v svojem govoru opisal velikansko delo Simona Robiča ter njegove za- je nekajkrat popravil ovinek, drugače pa je vožnja čez Vršič z avtobusom za potnike in njihove želodec bistveno bolj udobna kot z osebnim avtomobilom. Naša naslednja postaja je bil Muzej Triglavskega narodnega parka v Trenti. Vse nas jc prezve-la ogromna zgradba, v kateri je bila nekoč italijanska vojašnica. Pred nekaj leti so zgradbo obnovili in jo spremenili v muzej, v enem delu pa so uredili tudi prenočišča za goste parka. Ogledali smo si multivizijo o Triglavskem narodnem parku, razstave kamenim, rastlin in živalstva ter razstavo o načinu življenja Trentarjev nekoč in danes. Muzej je tehnično zelo dobro opremljen. Naj prej* nas je pot vodila mimo Bovca proti Kobaridu, kjer smo si ogledali Muzej I. svetovne vojne, ki je dobil priznanje za najboljši muzej leta 1993 v Evropi. Razstava nam je predstavila samo delček trpljenja vojakov na obeh straneh fronte. Na gorskem delu bojišča so, posebno pozimi, vladale zelo težke razmere. Sneg in mraz sta oteževala bojevanje in oskrbo vojakov. Posebej jc bila predstavljena tudi zadnja, 12. ofenziva, po kateri se je fronta prestavila na reko Piavo. Kljub veliki avstro-ogrski zmagi v zadnji bitki, nič ni moglo ustaviti razpada takratne države in s tem kolapsa armade. Po tako natrpanem programu ogledov nam je prav posebno ugajal postanek na ladji Lucija v Mostu na Soči. Bili smo na eni od zadnjih voženj po akumulacijskem jezeru hidroelektrarne Doblar. ki so ga že čez nekaj dni začeli prazniti zaradi gradbenih del na jezu. Razen v Kobaridu nas dež ni nikjer namočil, videli smo veliko zanimivih stvari in se lepo imeli, torej je izlet uspel. IRENA STRAŽAR Izlet v Blejski Vintgar in Pokljuško sotesko V soboto, 2S. oktobra, smo taborniki začeli -/. novo sezono izletov in seveda tUdI s celoletno akcijo Izletnik. Medvedki in čebelice, torej taborniki od l. do 4. razreda In njihovi vodniki, smo se i/ meglenih '••mižal odpravili na sončno Gorenjsko. Pol nas je vodila mimo Bleda, ali kol mu nekateri tudi pravijo podoba raja, v drugi raj - lllejski Vintgar. To .ie 1,5 ki-lometra dolga in M) metrov globoka soteska, skozi kalero leče reka Radovna z brzicami, tolmuni in manjšimi slapovi. Se posebej zanimiva se nam je zdela pol. ki vodi skozi solesko - speljana jc namreč po lesenih mostičkih, ki večkrat prečkajo reko, iako da smo dobili pravi vtis o reki. Iz Vintgarja smo sc morali vrnili kar po isti poli. izlet pa smo nadaljevali z avlobusom. ki pa nas m peljal daleč. Odložil nas je na zaeelkii dolinice, ki se za ključi fl'okljiiško solesko. I e-la je večinoma suho in globoko korito, ki ga je potok RiMcica Izdolbe) te v ledeni dobi. Najbolj so nas pritegnile črne luknje, ki jim ni videti konca, naravni most, ki se jc pnel nad nami, in pokljuške piten jc. To je nekakšni mosličck, obešen na steno in se končuje v razpoki med dve ma Stenama. Iz soteske nas jc pregnal mraz, zato smo -.i morali pretegniti ude na prvem sončnem travniku Nekateri so sc igrali, nekateri pa raziskovali obronke gozda tako uspešno, da so našli tudi zelooooo velike jnrčkc. Vodja našega izida sc jc odlocTL da jc naganja dovolj in odpeljali smo sc posladkat na Bled. Seveda smo si privoščili prave blejske krem-šnile in uživali v zadnjih žarkih sonca na terasi nad jezerom. I>an je hitro minil in te smo čez drn ih sirn hiteli proli domu. Do naslednjega izleta cn taborniški /.-DRAVO!!! NINA ARNUS Rod skalnih taborov Domžale SONČEK ZORE Telefon: 01/7216-479 041/421-743 - tople grede - hoby rastlinjaki - kovinski nadstreški - pokritje teras z LEXAN ploščami Noč čarovnic Taborniki - medvedki in čebelice iz Domžal smo se odločili, da na prav poseben načiirproslavimo prihod jeseni. In to na keltski način - da, vsi tisti, ki niste vedeli in ste mislili, da je noč čarovnic le ena izmed mnogih reči, ki so si jih izmislili Američani, to ni res. Kelti so na tak način proslavljali prihod novega leta - z jesenjo, ko leže narava k počitku. Prav tako kot naši predniki z veselim pustom in pregananjem zime. Taborniške čarovnice in čarovniki smo sc zbrali pred našo šolo ob uri, ko jc na deželo že legal mrak. S sveč- kami v rokah in pesmijo na uslih smo sc odpravili na veselo rajanje. Seveda pa je pot na čelu naše čarovniš-ke skupine vodila strašna in prekrasna buča, ki jc privabljala poglede mnogih navadnih meščanov, ki to noč niso prevzeli čarovniške podobe. Za kraj postanka smo določili prav posebno mesto z magično močjo - center Domžal. Tukaj smo sc ustavili, odložili naše čarovniško orodje in zaplesali plese, ki so vplivali na mimoidoče s prav posebno močjo - vsi. ki vedno hitijo in le mrko gledajo v tla, SO sc ustavili in sc nasmehnili. Nato smo vzeli svoja orodja spet v roke in se odpravili iz. mesta v gozd. saj tja taborniške čarovnice in čarovniki tudi sodimo. Pogasili smo svečke, da nc bi zanetili požara, saj je bil lakral gozd čisto suh in prav nič sc nismo bali, ko smo vstopili v lišino gozda. Na jasi smo sc Sli razne nočne igre. ki sc jih ponavadi igramo na laborih. Ura jc bila že pozna in nadebudne čarovnice in čarovniki smo se morali odpravili proli domu prestrašil šc mamice, očke. bralec, sestrice, babice in dedke _ Pa lahko noč, čarovniške sile. in na svidenje naslednje leto. NINA ARNUŠ Rod skalnih taborov Domžale Vabilo »S teboj plesala bi« Vabim vtis na zabavnoglasbeno prireditev in predstavitev ' nove CD plošče, ki bo v soboto, 25. novembra 2(10(1 oh 19. uri v hali Komunalnega centra v Domžalah. Nastupili bodo gostje: VVerner, Miran Rudan, Ivica Šerfezi, Natalija Verboten, Alli Nipič, Malibu, Marjan Zgonc, Boris Kopitar. Mlade Frajle, Viktorija, Aleksander Jež, Mesečniki, Dcst Companv, Saša Lendero, Boštjan Dorič, Brigila Vrhovnik, Borut Klobučar in voditelj Mario Galunič. Dobrodošli! ('ilrarka TANJA ZAJC ZUPAN LEPARSTVO ROVSTVO EGOLA SERVIS ANDREJ VRTAČIČ Forlunolo Bergmtn 3,1240 Kamnik TelefonZfoks: 01 8312 355, GSM 041 689 750 Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine: - BRAMAC - OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) • ESAL (SALONIT ANHOVO) ■ TEGOLA CANADESE " TRIMO TREBNJE Garancija: 10 let za delo do 50 let za material Okrasna buča velikanka pri družini Ložar Lepega jesenskima dopoldneva sem obiskal družino I .O/A K. na kmetiji »Ma-tijevec« na Studljanski v Domžalah, in kaj sem ugotovil: Presenečenje, velika količina doma pridelanih okrasnih buč, ki so bile na dvorišču pripravljene /.a prodajo v Prodajalni kmetijskih pridelkov in sadja, Domžale, Ljubljanska e. 76. Po zagotovilu Daroteje I,O/A K so v letošnjem letu na domači njivi s SO ari posevkov - pridelali preko tisoč kg zdravih malih in velikih okrastnih buč. /a kaj toliko; gnojenje z hlevskim gnojem, brez umetnih gnojil, ročno okopavanje in dobro seme. Potrebno je (udi pravi Čas saditi. V jamico položijo 4 do 5 zdravili semen, potem pa je pridelek zadovoljiv, kot je bil letošnji. Kmetija I,(i/A U / 12 ha zemle je stara približno 600 let, je že M. generacija lastnikov Matijevcevc kmetije. Ena od največjih buč je tehtala 30 kilogramov, v obsegu 158 cm, popolnonin zdrava. Pa ni bila edinka, sc več je bilo tnalo manjših, ki so čakale na prodajo ob koncu meseca oktobra 1.1, za hude in navihane - čarovnice. Buča velikanka jc na fotografiji skupaj / dcvctnajstlclnim Kobi jem I OŽARJEM. JOŽE NOVAK OŠ Rodica na sejmu narava - zdravja Od 13. do 17. oktobra 20011 je bil na (iospodarskem razstavišču v Ljubljani na ogled sejem Narava - zdravje, na katerem so sodelovala različna društva in združenja, ki se ukvarjajo z zdravim načinom življenja in preventivo. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi razstavo gob, malih živali in zdravilnih zelišč. Na sejmu smo sodelovale tudi slovenske ckoSolc in sicer v okviru Eko-bazarja OS Rodica je predstavila izdelke iz naravnih materialov na temo »Druženje z naravo«, sodelovali smo z gledališko predstavo Do tiste stezice, ki so jo zaigrale članice gledališkega krožka pod mentorstvom Drage Jcretina Anž.in. Kristina Pavli, Dušan Smolnikar in Maruša Flcrin pa so zmagovalci ckokviza Agcnda 21. Bili so najboljši v poznavanju ekološ: kc problematike v Slovenije. ANICA ČRNE (VKOVIČ OS Rodica Pred rojstno hišo Simona Robiča v Kranjski Gori Razstava ob svetovnem dnevu hrane V vrtcu Palček na Viru, smo se odločili, da cel teden namenimo za pogovor o prehrani. Otroci so v vrtec prinašali sadje in zelenjavo, katero smo potem okušali surovo, jo tipali, jo vonjali, razvrščali... Ugotavljali smo, daje uživanje raznovrstne hrane najboljši način za ohranjanje zdravja še, posebno uživanje sadja in zelenjave, kjer je največ vitaminov. Dogovorili smo se, da bomo za zaključek pripravili kulinarično razstavo ob svetovnem dnevu hrane 16. 10. 2000. K sodelovanju smo povabili naše starše in virske upokojenke, s katerimi vzorno sodelujemo že nekaj let. Odziv je bil zelo dober. Upokojenke so napekle kar nekaj peciva, ki jc bilo Zc na pogled mamljivo in seveda ludi zelo okusno. Tudi starši so za razstavo napek-li nekaj peciva, prinesli vloženo sadje in zelenjavo in še mnogo drugih dobrot iz domače kuhinje. Posebej se je predstavila pekarna H rova t iz Komende z dobrim in raznovrstnim kruhom, za otroke pa so napekli kroTe. Tudi mi v vrtcu nismo počivali. Pripravili smo pudingove jež.ke. metulje in pikapolonice, skuhali smo zelenjavno juho, pripravili raznovrstne zelenjavne solate in iz sveze zelenjave ter sadja sestavili velikega petelina. Ob koncu sc zahvlajujemo vsem pridnim staršem, otrokom in vir-skim upokojenkam, ki so pripomogli k pripravi naSe čudovite razstave. PALČKOVI IZ VIRA Na Jančah Ko so mladi planinci iz Lukovice in Domžal svoj pogled usmerili proti Ljubljani z najzahod-nejše vzpetine Posavskega hribovja z Jam so lahko opazovali morje menic ter kakor dva otočka sredi vsega le vrhova Šmarne gore in Ormade. Prijetno toplo jih je grelo sonce kljub temu, da so bili samo na 974 m nad morsko gladino. Igre, ki so jih skupaj z starši igrali na vrhuv lepem sončnem vremenu so izlet naredile sc bolj zanimiv. Marsikdo se je odločil tudi za ogled bližnje cerkvice ter okolice. Zal pa je sledil tudi po-vratek v megleno in hladno dolino. Med potjo pa šc poincnek o tem kam na naslednji izlet, pa ludi o tem kako je bilo na enem izmed prejšnjih, ko je celo pot deževalo, tokrat pa jim jc vreme prizaneslo. DJD KULTURA stran 14 Za Domžalskimi rogisti so tudi v letošnjem letu številni nastopi doma in v tujini. Prav poseben je bil tako nastop pred premiera komedije Gos pod gre na lov v izvedbi Mestnega •tlcdalis' a v Ljubi fant, po teltvirjjt pa sftto jih lahko videli, ko so pozdravili prihod Dava Karničarja, ki je smučal z najvišjega vrha na svetu, na Jezersko (na fotografiji). Polepšali so slovesnosti ob odprtju spomenika kralju pivo v Laškem, tlva nastopa pit so imeli tudi v Italiji, ker so zamejskim lovcem igrali v okviru fluberto-ve mase - praznovanja lovskega zavetnika sv. Huberta v kraju Musa v bližine Gorice, nastopiti pa so tudi v manjšem italijanskem krapt v hit. i nt mejnega prehoda RobtČ, kjer so us tanovili lovsko družina. Novi uspehi Dekliške pevske skupine Sirene V soboto. 14. oktobra smo lahko v OŠ Domžale, teden dni kasneje pa v OŠ 1'reserje pri Radomljah, prisluhnili letnemu koncertu Dekliške pevske skupine Sirene. Kot je že v navadi so dekleta tudi tokrat spremljali glasbeniki na klaviaturah, bas kitari in bobnih, kar petje še dodatno popestri, poslušalcem pa nudi svojevrsten občutek polnosti in svežine, po kateri so Sirene tako poznane in priljubljene. Na koncertu smo lahko slišali nekaj zanimivih in zahtevnih novih skladb, ki jih je za zbor priredila zhorovodkinja Petra t.rkman. oh pomoči njihovega klaviaturista Tomaža Pirnata. Seveda na koncu koncerta ni manjkalo ponovitev nekaj najuspešnejših in priljubljenih pesmi iz njihovega železnega repertoarja. LctoSnji letni koncert so Sirene za razliko od prejšnjih let namesto v spomladanskem času izvedle v jesenskem času, čemur je botrovala zasedenost deklet zaradi napornega snemanja nove zgoščenke, ki je na veselje mnogih ugledala luč sveta v petek, 13. oktobra 2000. Promocijski koncert v Dvorani Kulturnega doma Franca Bcrnika v Domžalah smo spremljali lahko le srečneži, ki smo pravočasno dobili karte saj so bile le te razprodane žc nekaj dni pred koncertom. To dokazuje, da so Sirene v naši občini trenutno najbolj priljubljena domača pevska zasedba, ki je edina sposobna napolniti dvorano do zadnjega kotička. Seveda so si ta priviligiran status Sirene pridobile z večletnim trdim delom pa tudi z nenehnim izpopolnjevanjem in dograjevanjem repertoarja, ki vsako leto na novo postreže z novimi in svežimi idejami. Za vse to je gotovo najzaslužnejša prva dama zbora. zhorovodkinja in pobudnica Siren Petra Grk-man. brez katere Sirene ne bi bile to kar so. Zgoščenka IVkeliškc pevske sku- pine Sirene z naslovom Malo sonca, malo smeha si zasluži vso pohvalo. Na njej je 16 skladb, ki so se Sirenam in ljudem v preteklih letih najbolj priljubile. V ta seznam sodijo tako priredbe slovenskih in tujih popevk, kot tudi črnske duhovne in ritmične pesmi. Da je zgoščenka tudi po strokovni plati odlična, je zaslužen Dominik Krt, lastnik snemalnega studija Drčam studio Krt iz Stranj, kjer so Sirene od letošnjega Takole so Sirene zapele na koncertu v osnovni šoli Preser-je pri Radomljah. SIRENE po promocijskem koncertu v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale 11. novembra 2000 z direktorjem podjetja OSMINKA, d. o. o., založnikom njihove zgoščenke MALO SONCA, MALO SMEHA. januarja do poletja snemale zgoščenko. Za spremljavo so poskrbeli njihovi stari znanci in sicer Tomaž Pir-nat na klaviaturah. Žiga Golob na bas kitari. Urban (iolob na bobnih. na kitari pa jim je tokrat pomagal Robi Piki. Založnik in izdajatelj zgoščenke je založba Osminka, d. o. o., katere direktor g. Mitja Zupančič jc Sirenam po zaključku koncerta v Domžalah v zahvalnem govoru skoraj zagotovo obljubil /lato ploščo. Tudi Sirene so se po zaključku koncerta zahvalile vsem, ki so sodelovali pri nastajanju zgoščenke, od nas poslušalcev pa so se poslovile z vabilom na božični koncert, ki bo najprej 26. decembra 2000 v Mari-|im cerkvi na Homcu, kasneje pa sc v drugih krajih. Ob vsem tem sc tudi Kulturno društvo Jože Gostič Homec, katerega članice so Sirene, pridružuje željam za uspešno promocijo in prodajo zgoščenke, dekleta pa vabimo, da v okviru društva tudi v prihodnje kot ambasadorke sreče in radosti razveseljujejo vse ki jun je pri srcu njihova glasba. Pri tem jim bomo po najboljših močeh stali ob strani in jih vzpodbujali pri promociji njihovega dela, kraja in navsezadnje tudi umetnika po katerem nosi naše društvo ime. Sirene, izžarevajte veselje, dobroto in srečo tudi v prihodnje. BORUT JENKO Mavrica razstav V četrtek, 9. novembra letos smo v GALERIJI DOMŽALE odprli retrospektivno in spominsko razstavo fotografij z naslovom SVKTOVNO PRVKN-STVO V KOŠARKI - LJUBLJANA 1970, Razlogov in motivov za ponovitev razstave po 30 letih je bilo več. Predvsem smo hoteli z dobro ohranjenimi in zanimivimi fotografijami spomniti našo. zlasti športno javnost na dogodek, koje hila Ljubljana in z. njo vsa Slovenija dobrih deset dni prava svetovna metropola. Z razstavo smo hkrati po svoje prispevali k praznovanju 50 letnice organiziranega igranja košarke v naši občini in ustanovitve in uspešnega delovanja Košarkarskega kluba Domžale. (Jani kluba MAVRICA pa smo razstavo posvetili spominu našega letos umrlega ustanovnega in častnega člana, vzornika in učitelja \ ili ja Majhcniča. Leta 1970, v času svetovnega prvenstva, smo si člani kluba MAVRICA izborili pri Organizacijskem komiteju mesto med novinarji in re-porterji v areni nove tivolske dvorane. Pod strokovnim vodstvom mojstra Vilija smo člani ekipe, v kateri sta bila tudi oba njegova sinova, takrat Sc učenca v fotografski stroki, posneli in pofilmnli vse pomembnejše tekme prvenstva. V laboratoriju - temnici Studia Majhe-nič so nalo nastale zanimive in kvalitetne fotografije, prava fotorepor-taža svetovnega prvenstva. Sc istega leta v jeseni smo fotografije razstavili v takratnem preddverju domžalske »hale«. v padalskih skokih v Lescah ter na svetovnem prvenstvu v gimnastiki, ki jc bilo istega leta ponovno v tivolski dvorani. O vseh teh velikih športnih dogodkih, ki so promovirali Slovenijo po vsem svetu, smo člani MAVRIC 1- posneli tudi 30 minutni barvni in s komentarjem opremljeni film (žal na takrat amaterjem edinem dodscgljivem 2 x X mm Iraku) z naslovom I JUBI JANA 1970 - SVE I OVNA METROPOLA. Zanimivemu programu odprtja razstave so svoje dodali Sc imenitni pevci OKTETA TOSAMA z nekaj zares lepo zapetimi pesmimi. Pričujoča razstava jc bila letošnja Motiv z odprtja razstave. (Foto: Aco Majhenič) Odprtje spominske razstave jc bil lep kulturni dogodek, na katerem sta si segla v roke šport in kultura, kar sta poudarila tudi obit govornika, Pavel Pevce, ki jc kot predstavnik domžalske kulture razstavo tudi odprl in v imenu športnikov tir. Mitja Sircelj, ki sc je v svojem nagovoru l ud i spomnil pokojnega Vilija Maj heniča. Program otrovitve razstave jc imenitno vodil član kluba MAVRICA. Igor Lipovšck in številnim obiskovalcem nanizal vrsto zanimivosti iž delovanja kluba MAVRICA v letih pred in po »uradni« ustanovitvi in o prvih uspehih. Eno od teh jc bilo prav gotovo tudi snemanje in fotografiranje na svetovnem prvenstvu v košarki in na drugih svetovnih prvenstvih leta 1970 v Sloveniji, svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju, svetovnem conskem prvenstvu v moto crossu v Orehovi vasi, svetovnem prvenstvu šesta, če upoštevamo tudi klubski festival diaesejev, v nizu razstav in prireditev, ki smo jih člani MAVRI-< I odprli in priredili letos. Največji zalogaj, tako po delovni kot finančni plati, pa nas še čaka, kajti vzporedno z razstavo, ki smo jo pravkar odprli, žc potekajo priprave na odprtje 38. PREGLEDNE SLOVENSKE RAZSTAVE fotografij, katere izvedbo nam jc zaupala Fotografska zveza Slovenije. Na razpis jc svoja dela posililo 97 avtorjev iz vse Slovenije Tudi zaradi banalnega razloga, pre majhnega razstavnega prostora, jc morala biti strokovna žirija zelo stroga in jc iz, množice cca 600 fotografij, po večini zelo kvalitetnih, za razstavo izbrala vsega 76 zares najboljših del. Razstavo bomo odprli 24. novembra ob 19. uri v Kulturnem dftmu v Radomljah Z lepim kulturnim programom in podelitvijo nagrad. J. K. v v Gledališko-lutkovni ZIV-ZA V - Kulturno društvo Jožef Virk Dob Najmlajši priča preobrazbi Ernice Gosenice v metulja »Ne dotikaj se oblakov« -Literarni večer z Vladimirjem Gostičem Društvo Lipa in njegova literarna sekcija, ki.jo vodi Zlatka Levstek, je oh izidu nove knjige Vladimir ja t.oslica »Ne dotikaj se oblakov«, pripravilo v okviru svojih literarnih delavnic literarni večer in pogovor z avtorjem, kije potekal v petek, 27. oktobra v Knjižnici Domžale. Avtorja jc pesnica Zlatka Lcvsttt predstavila kot dobrega prijatelja, ki ju druži ljubezen do pisane besede, kljub pomembnim izraznim razlikam. Vladimir Gostič jc namreč realist, pro-zist. ki po 30 letih letenja pravi, nc dotikaj sc oblakov; in to s smislom za humor, občutkom za lepoto in ljubezen. Svoj talent za pisanje jc odkril, kot večina pesnikov in pisateljev, pri prvi ljubezni. »Nekaj najlepšega zame je nasmeh zaljubljene ženske«, jc z nasmehom dodal. Ža pisanje potrebuje nek občutek v sebi. kakršenkoli, veselje ali jezo. čeprav nikoli ne piše jezno. Snov za pisanje črpa iz preživetega, zato jc knjiga v celoti avtobiografska, celo imena so resnična in do-godki realni. Kot taka jc del njegovega življenja, ki sc jc začelo leta 1931 v Ljubljani, odraščal jc na Jesenicah med ž.elezarji in kot pravi, še vedno čuti jeseniški prah v svojih pljučih. Za pilota se je šolal v Mostarju, vmes jc bil potniški pilot in kariero končal kot major vojnega letalstva. Kol inštruktor letenja jc poučeval tudi v Zambi- ji in Boliviji, kjer jc doživel veliko zanimivega. Hudomušno sc spominja anekdote iz lega obdobja, ko jc vprašal črnca, kako sc spoznajo med seboj v temi, ta pa mu jc odgovoril, da lako kot vi. belci, podnevi. Skozi knjigo spoznavamo njegove hobije: jc šahist, igra violino, je ribič, vendar kot pravi, ni lovce. Odnos do živali opisuje takole: »Nisem jih lovil, le hranil in toplega srca odšel domov«. Slikovite odlomke iz knjige sta brali pesnici Janka Jerman in Silva Mizcrit: reportažne opise dogodkov, zanimive, napete in hkrati poetične zgodbe. Vladimir Gostič je v Mariboru pred mnogimi leti objavil zgodbici Kratkoh-lačniki in Kapitalce, kratkočasni smcS-nici, seveda resnični in takrat mu jc urednik zabičal, naj nc neha pisali. In tega sc je držal. Po upokojitvi jc postal član LIKUS-a. Literarnega kluba upokojencev Slovenije in izdal knjigo Ne dotikaj se oblakov pri Založbi Drumac v Mariboru. KRISTINA BRODNIK Spet je bila dvorana Kulturnega doma Jožef Virk v Dobu premajhna za vse nadebudne malčke, ki so želeli prisostvovati čudežu goseničine preobrazbe. Pod taktirko gledališčnikov Lutkovnega gledališča Maribor seje v nedeljo, 22. oktobra, izpela še ena zgodba iz niza predstav letošnjega Glcdnliškn-lutkovnega ŽIV-ŽAV-a. Izpela? Da ... V pravem pomenu besede. Zgodbica otrokom dobro poznane slovenske avtorice Bine Štampe-Žmavc Ernica Gosenica jc prav posebna pripoved v verzih. Zdi se, da jc bila najprej majhna pesmica, ki ni bila nikoli objavljena in je kar obležala v pesničinem predalu. Pesnici pa jc tako prirasla k srcu, da ji jc kljub temu želela poiskali krila. In kje jih jc našla? V najcarob-ncjScm svetu - med lutkami! Jako jc majhna pesmica poslala lutkovna igrica v verzih, da bi lažje poletela. In tudi jc ... Pred otrokovimi radovednimi očki in znanja željnimi ušesi, ki so kar požirala prijetno melodijo palelc verzov, ki so jih z gibom in glasom oživili vešči lutkarji pod vodstvom režiserja Matije Miličinskega. "GlcdaliSčniki Metka Jure, Karla Godič, Petra Caserman, Irena Var-ga, Davorin Krambcrgcr in Danilo Trstenjak so sc resnično potrudili, da bi otrokom morda nekoliko tuj stiliziran prikaz, glavnih junakov približali in ga, poleg moralnih naukov, na človeku prijazen način vpeljali v zanje povsem novi svet simbolov in abstrakcije. Zgodba nas popelje v svet najmanjših živali, v svet žužek, ki živijo na robu vrta v goščavi trav, med prijaznimi in oslrobodičastimi cvetlicami. Gosenica Ernica vse dni preživlja ob pletenju stila za svojo bubo, v katerega sc bo zavila, ko bo zadobijo pravi pomen šele, ko jih doživimo na nečloveku. Pomen te zgodbe pa jc tudi v leni, da z izjemno tenkočulnosljo in jezikov- nim mojstrstvom verznega oblikovanja odpira svet narave in njene neštete preobrazbe. Bili smo priča čudežu metuljevega rojstva! Bi sc radi pridružli otroškemu gledališko-lulkovnemu ZIV-ZAV-u? v nedeljo, 10. decembra ob 15. uri bomo ponovno goslili Lutkovno gledališče Maribor s predstavo tri zajčji: ZGODBE. Vas zanima, kako sc volk, lev, tiger in človek osmešijo, ko jih v svoje tačice dobi premeteni zajec Ferdo? Pridite in sc nam pridružile! Veselimo sc snidenja! Morda vas bolj zanima svel ilvor-jank in dvorjanov, lovca, hudobne mačehe, sedmih palčkov in ... Uganili sle! Sncguljčicc! Ponovitev domače predstave SNEGULJČICA bo 26. novembra ob 15. uri za izven Se vidimo! Otroški pozdrav živ-žav MARTA STARBEK prišel »pravi« čas. Seveda sc ludi v svetu živali pojavijo bolj ali manj priljubljene karakterne poteze (beri človeške). Na svoji poti preobrazbe jo vzpodbujajo prijazna lastovica, ustrežljiva kresnička, počasni a dobrohotni polž ter za gosli vedno dobro razpoložen čriček; na drugi strani ji grozi hrane željni pajek I.u-najek, prevzetna divja vrtnica, go-mazeča škropilnica ter kostumsko in igralsko na zelo duhovil način predstavljeni ideji rože mesojedke in sa-movšečne vrtnice. Boj dobrega z zlim! Morda pozitivne in še raje negativne poteze človeškega karakterja Otroci prihajajo v dvorano Kulturnega društva Jožef Virk Dob, k|er jih v okviru gledališko-kulturnega ŽIV-ŽAVA čakajo prijetne predstave. stran KULTURA Jesen na mladinskem oddelku v Knjižnici Domžale V mesecu oktobru sc je v Knjižnici Domžale dogajalo marsikaj zanimivega. Pri pravljični urici smo imeli ttrav poseben obisk. Gost je bil ŽIGA - velik plišast koža, ki ga naši mladi bralci dobro poznajo. Otroci so se lahko Z njim malo poigrali, ga pobožali, potegnili za ušesa, zaplesali... Kosluni nam jc Za tO priložnost posodila založba 1'IIN, ki je izdala žc kar nekaj knjig o Žigu (Žigova škatla z igračama. Žigov božični večer. Žiga na snegu). V večnamenskem prostoru so se najmlajši obiskovalci lahko zabavali ob DVEH ZMERJA VCIH. Le kdo nima brata ali sestre, s katerim se vedno zmerja in prereka? 1 nt kar BoStjan Sever, ki je zaigral tO lutkovno predstavo, na koncu zgladi vse prepire med dvea bratoma Lepo smo sc imeli ludi na JESENSKI DELAVNICI, ki smo jo organizirali za predšolske in šolske otroke. Izdelali smo unikatne darilne vrečke. Za to smo uporabili šablone, pobarvane jesenske lisic in seveda polno domišljije. Barvali smo mavčne vliike - ptičja strašila. Šolski otroci vsak mesec znova pridno rešujejo KNJIŽNO UGANKO. Tokrat smo jim zastavili vprašanja 0 znanem skladatelju, pesniku in pisatelju Janezu Bitencu, ki je praznoval 75. rojstni dan, Na hodniku mladinskega od-delka si lahko ogledate razstave JESEN, ki so jo naredili otroci iz vrtca URŠA Domžale -sodelovale so skupine: Pikapolonice, Račke in Ptice, Malčki in Vzgojiteljice so i/, jesenskih plodov naredili Čudovite izdelke. Ogledale si jih lahko do 27. novembra 2000. V knjižnici bomo tudi za prihajajoče praznične dni pripravili različne dejavnosti (novoletna delavnica, lutke, božična razstava...). Zaradi velikega zanimanja vas prosimo da se predhodno prijavljate na mladinskem oddelku. Vabimo vas in vaše male na-debudneže na naše prireditve. Še naprej se bomo trudili, tla bomo skupaj preživeli zajeten koš razburljivih, praznično obarvanih decembrskih trenutkov. Za mladinski oddelek, NIVES PODMIUŠAK Razstava slik v Modri galeriji Danica Smrdelj Do konca meseca novembra vam v Modri galeriji v Domžalah ljubiteljska slikarka Danica Smrdelj predstavlja svoja umetniška dela ter ljubezen do narave. Že 18 let vestno sodeluje z Likovnim društvom Petra Lobode iz Domžal. Umelnici slikarsko platno pomeni brezmejni prostor, v katerem podobo razčleni na abstraktne like in s kontrastnimi barvami še bolj poudari nenavadnost, nerazumnost podobe. Ko pa dalj časa zreš v slike, sc na prvi pogled abstrakcija spremeni v jasen »fokusni posnetek« sredice cveta, ko ob oplojevanju prašnikov narava prinaša novo življenje. Prav gotovo sc slikarka vedno znova vrača k naravi tudi z drugim ciklusom slik metuljev, ki je za razliko od skupine slik rož veliko bolj razpoznaven ter ubran v svojih harmoničnih barvah. Danica Smrdelj je že samostojno razstavljala v Ljubljani, Grosupljti, Mengšu, Domžalah in na Goriškem. Redno pa sodeluje na društvenih razstavah v Domžalah in drugod po Sloveniji. Vabljeni na ogled! Življenje in delo ljubiteljske slikarke gc. Danice Smrdelj je na odprtju razstave predstavil g. Janez Pevec, v kulturnem programu pa sta nastopila glasbenika Anja in Aljaž. Slovnik. KATARINA RUS Likovno razstavišče Domžale Rudi Skočir V deževnem večeru četrtka, 19. oktobra, je v Galeriji Domžale prvič razstavljal primorski umetnik Rudi Skočir. V prijetnem ambientu zasenčenih luči in melodičnih glasov homškega dekliškega zbora Sirene, so Skočir jeve podobe prišle resnično do posebno zrele izraznosti. Kaže, da je slikar, ki se ukvarja tudi z grafiko in ilustracijo, poiskal pravo kombinacijo vseh likovnih in prav tako življenjskih motivov, s katerimi se izraža na tako poseben in enkraten način. Preko lika rudarja, zaznamovanega z zemljo in trdim delom ter z njegovim kontrastom lepe ženske v belem, je ustvaril nov motiv: rojenice, ki so napovedovale prihodpost novorojenčkom. Te gospe z velikimi očmi in gestami, polne materinske skrbi in ljubezni, so pravzaprav dame iz igralnih kart, ki imajo videz brezčasnosti. Kot so karte nepredvidljive, tako je tudi življenje otrok vdano v nedorečeno usodo - usodo, ki jo napovedo sojenice iz. slovenskega ljudskega izročila. Sama tehnika slik je pravzaprav mešanica slikarske, grafične in risarske roke, saj s toplimi barvami simbolično kaže na materinsko ljubezen, z dodatki koščkov kart na platnu na raztrgano usodo Slovencev in / eksplozivno potezo na pospešen tempo našega življenja. KATARINA RUS 's VRHUNSKI KULTURNI DOGODKI V DOMŽALSKEM KULTURNEM DOMU SOLISTI I/. S/. PETERSBURGA ŠE DVE PONOVITVI BERGMANOVE DRAME IN SODOBNA KOMEDIJA BOŽIČNI KONCERT NEW SVVING QUARTETA 8 v C g it M £ o 'c D torek, 27. november 2000 ob 20.00 mi za abonma RDEČI in IZVEN četrtek, 29. november 2000 19.00 mi za abonma ORANŽNI in IZVEN liiumar Btrgman: PRIZORI IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA Mestno gtedaliiČe ljubljansko /mini in eminentni režiser Ingmar Bergmanje za gleda-liščc napisal najprej filmski scenarij in kasneje še dram sko besedilo, ki Rimirio drami zakonskega življenja, ki preživlja ločitve in Zbliteva nja. zatajevanja in spopade. Besedilo muli krik in šepeta „je dveh bitij, ki prihajata k nam i dobro nam' atmosfere Bergmanovihfitmov. Večna lema 0 spopadu, ki gu imenujemo zakonski stan. Eden najboljših slovenskih gledaliških režiserjev Mile Komedija o življenju izse Ijencev - emigrantov, gaster-bajteriev.Cinčo je tipičen Korunje z. dvema odličnima ii raketna pripravil i rečno gledljivo predstavo, kije It na prvih dveh ponovitvah v Dnin alah Iv oktobru letos) po rla odličen sprejem. rt ija: Mile Korun Igrata: Bernarda Oman, Boris Ostmi petek, 22. december 2000 ob 20.00 uri za IZVEN Mate Motišič: CINCO IN MARINKO komedij,!. ŠNG Hrama Maribor v koprodukciji i GledaliSčem Čarovnica Maribor ekonomski emigrant, ki se je ob praznikih z rabljenim (čim večjim) mercedesom pripeljal v rodna vas in msuko besedo in lastnino dokazoval razkol- je tujine in vzbujal nevolčlji-'vosi. Marinko nam je nekolika halj luj - političnih emigr rantov nismo lako pogosto srečevali. 0 njih se je cela redko govorilo. ( iueo najde idealno rešitev finančne stiske. Razglasi se za mrtvega. V krsti se bo vrnil v domovino, njegova žena, vdova, bo po njem prejemala pokojnino, ki p ho i resnici užival on. Njuna zgodba je lahko zgodba i>seh tistih, ki jih je življenje odtrgalo od (h""", ki jim ga tujina ne moti nikoli vrniti. Režija: Želimir Oreškovič Igrata: Vlado Novak, Alojz. Svete MODRI in IZVEN SOI ISTI IZ ST. PETERSBURGA koncert Komorni orkester "Solisti iz Si. Peiersburga* je leta I0S7 ustanovil njihov umetniški vodja, violinist Mihail Gantvarg. Na turnejah širom po svetu navdušujejo številno publiko, koi tudi glasbene krinki' ssvajo interpretacij sko predanostjo, muzikalno rufiniranostjo m hn j>om promislio tehnično preciz-nosijo. Gostovati so po večjih mestih in prestolnicah Evrope ter Rusije in ZDA. Ansambel sestavljajo izvrstni solisti, in vsi so diplomanti Konzervatorija Rimskv Korsukov iz Sunki 1'elers hiirgu. Umetniški vodja on sambla Mihail Gantvarg je začel solistično kariero e . desetimi leti. Eden vrhov njegovih številnih izrednih umetniških dosežkov pa je osvojitev prvega mesta na Paganinijevem 'mednarodnem violinskem tekmovanju leta 1967. Predenje ustanovil ta ansambel, jc bil Mihail Gantvarg med letoma 1975 in I9H7 prvi violinist - namenile Lenin. rajski filharmonije pod vodstvom .Ilirija Lemirkunova. Na sporedu: A. Corelli. G. /'. Handel, W.A. Mozart, J. Haydn, E. Grieg močniku. Deluje kol samostojni umetnik. Razstava bo odprta od 23. novembra do 7. decembru 2000. Irancu Iterniku ž.e leta 1998 in po enoletnem premoru zapel vabimo ljubit: lp. njihovega Žametnega prepevanja v domžalski kulturni hram. galerija razstavlja akademski slikar Tomo Vran Slikar in grafik Tomo Vran seje rodil leta 1946 v Ljubljani, vendar ž.e od otroštva živi v Kopru. Študiral je na Akademiji zu likovno umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo m jrajiku. prt aru fesorjih Muksimu Sedeju. Gabrijelu Stupici m Riku De-benjuku. Diplomiral je leta 1972 pri prof. Murjunu Po- razstava galerije Mihe Molešn PREŠEREN IN NJEGOVI SODOBNIKI Muzej Kumnik pripravlja oh letošnjem Prešernovem letu razstavo Prešeren in njegovi sodobniki, ki bo obogatila domžalski likovni prostor tudi z razstavo, s katero nas ho spomin popeljal v prvo polovico preteklega stoletju in nas opomnil nu pesnikovo prizadevanju in razočaranja, ko nam je svojo poezijo vzbudil zavesi o laslni. izvirni in samonikli duhovni stvorit-nosti. Razstava bo odprto do konca letu 2000, odprli pa jo bomo v petek. H. decembra 2000 oh /900 uri. Galerija je odprlo od ponedeljka do petka od lo.oo do 12.00 ure in od 15.00 do 19.01) ure, oh sohotali od lOMdo 12.00 ure. Vstopnine ni. POKROVITELJ SEZONE 2000/2001 KULTURNEGA DOMA FRANCA BERNIKA DOMŽALE: petek, S. december 2000 oh 20.00 uri zu abonma četrtek, 14. december 2000 ob 20.00 uri za IZVEN NEW SVVING QVARTET božični koncert Ne\v Swing Ouartet. ki ga sestavljajo Dure Hering (/. tenor). Olo l'eslner(2. tenor). TomaŽ Kozievčur (bariton) in Marjan Petan (bas) je v nekaj več kot trideset let trajajočem delovanju od skupine glasbenih zanesenjakov iz. Šentjurju pri Celju do zrelega vokalnega kvarteta svetovnega slovesu vestno po ustvaril audicijo helskegii in : riiskc\,u spiriluala )u::.u m gospela in nu enega najlepših načinov občinstvu sirom po svetu prihližul lepoto bogu predanih pesmi iz baptis-ličnih cerkva ameriškega ju ga. Kvartet je s svojim božičnim programom obogatil podobo Kulturnega doma iq j banka domžale \__' Banka za vas Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10.00 do 12.01) ure v upravi Kulturnega doma Franca llernika. ob delavnikih od 16.00 do 19.00 ure v klubu Kulturnega domu Franca licrniku (Ljubljanska 61. Domžale, vhod z dvorišču, kletni prostori) ter eno uro pred pričelkom prireditev v blagajni domu. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50. Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti najkasneje do pol ure pred pričelkom prireditev, sicer jih posredujemo v redno prodajo! Spoštovani obiskovalci kulturnega doma' Prosimo Vas, da ne zamujale prireditev ter da v dvorimo ne nosite mobilnih telefonov, ur ali drugih naprav, ki oddajajo zvočne signale Vabimo Vas, da obiSČete Kitih Kulturnega doma Francu licrniku. ki je odprt vsak delavnik od 16.00 do 19.00 ure v odmoru prireditev in po njih. V prijetnem in mirnem okolju boste ob osvežilnih pijačah, kavi ali čaju lahko S prijatelji poklepetali O kulturnih in drugih dogodkih. Predstavitev nove plošče Med nama CD plošča M KI) NAMA je nastala v sodelovanju avtorja pesmi Milje Šegina, radijskega voditelja Janka Roprcta kot interpreta, glasbenika Rudija Pančurja in oblikovalke ovitka Mirni Šegina. Z organizacijskimi problemi pa se je spopadla Dunja Velkavrh. Projekt sta podprla Radio Slovenija in Založba kaset in plošč. . V Sloveniji je to ena prvih zgoščenk ž brano poezijo. Rudi Pančur je napisal glasbo kol podlago, ki naj bi nevsiljivo spremljala interpretacijo. V tem projektu se poezija s pomočjo glasu približuje ljudem, ki čedalje manj berejo. Ovitek plošče, ki ponazarja pisemsko ovojnico, skriva v sebi »sončnični cvet in čebelo«. Med njima pač ni drugega kol med. Zbrane so predvsem ljubezenske pesmi, »nepomembni« dogodki iz življenja, pesmi o stvareh, ki gredo v današnjem času prehitro mimo nas. Nekatere pesmi so napisane v klasičnih formah in manj znanih pesniških oblikah (sonet, kupici, malezijski pantiim. arabske rubaije, irski limerick), druge pa so svobodnih oblik, a z obvezno rimo. Predstavitev bo v klubu Kulturnega doma Franca Bernika, 28. 11.2000 ob 20.00. Vabiva someščane, da z. nama preživijo en lep večer. MITJA ŠEGINA J Z. zakladnice pregovorov »Drevo molka nosi sadeže miru« Gornji arabski pregovor nas vabi k razmišljanju o dobrini, ki jo je dandanes vedno težje nagi - o molku. Pri vseh narodih sveta velja molk za nekaj dragocenega, za »redek dragulj«. Molčati ni nobena umetnost, pa je vendar težko, pravimo Slovenci. Z molkom pogosto največ dosežeš, predvsem pa ohraniš ali spet vzpostaviš mir, zalo je vsestransko koristen: Molk je sladko zdravilo srca. Molk je zdravilo za vse tegobe. Molk je prijatelj, ki nikogar ne prevara. Molk jc velik graditelj miru. Molči in boš živel v miru. Molku bi bilo treba postaviti spomenik. Molk je duša stvari. Beseda pripada času. molk večnosti. Kdor govori, seje, kdor molči, žanje. Pregovori postavljajo na tehtnico govorjenje in molk in ugotavljajo naslednje: Ce je govorjenji- srebro, je molk zlato. Kdor govori, stori dobro, kdor molči, stori sc bolje. Kdor ne zna molčati, tudi govoriti ne zna. Bolje preveč molčati kot preveč govoriti. Molk ni vedno znamenje modrosti, blebetanje pa je vedno znamenje neumnosti. Molči ali povej kaj takega, kar je dragocenejše od molka. Človek lahko tudi z molkom veliko pove, včasih je ta celo zgo-vornejši od besede: Judi molk je odgovor. Kdor molči, vsem (ali: devetim) odgovori. Molk je najboljši odgovor nespametnemu. Velike stvari se dajo najlepše povedati z molkom. Molk velja za najvišjo obliko modrosti ali za »ograjo modrosti«, medlem ko bedak ne zna niti govoriti niti molčati: Modra glava drži usta zaprta. Narava nas uči govoriti, parnrl molčati. Starši so nas naučili govoriti, svet nas je naučil molčati. Kdor zna molčali, zna veliko. Med blebelavci je molčeči najpametnejši. Imamo dvoje ušes, da več slišimo in ena usta, rla manj govorimo. Človek prekaša živali z govorom, one njega z molkom. Ni sramota molčali, kadar nimamo kaj povedati. Ko bi bil molčal, bi bil ostal filozofinj veljal za modrega). Toda molk ni nujno znamenje pameti Tudi bedak velja za modrega, kadar molči, piše v svetopisemski knjigi pregovorov (17.28). V potrditev se lile: Molk je norčeva odeja. Molk je okrasek nevednrža. Osel molči, toda nikogar ne uči. Vse mora imeti svoj čas, tudi govorjenje in molk: Je čas govorjenja in čas molčanja (Pridigar 3,7). Molčati o pravem času je umetnost. Zgodi sc, da tudi molk ni koristen, lahko pa poslane naravnost škodljiv: Če jezik molči, ni pamet nič vredna. Kdor prosi molče, molče od lakote umre. Kjer dolžnost ukazuje govoriti, lam je molčati zločin. Molčečnost ni ravno pogosta odlika ženskega sveta: Nobena obleka ženski tako lepo ne pristoji kot obleka molka. Molk je lep dragulj za ženske, vendar ga redko nosijo. Kdor zna krolili svoj jezik, si prihrani marsikatero nevšečnost ( e jezik molči, glava ne boli. V zaprta usta muha nc prileti. Molk redkokdaj škodi. Molk ne dela napak. Kdor posluša, gleda in molči, v miru živi. Molk je pogosto ključ do uspeha. Z molkom nikogar ne užališ. Nihče ne vpraša, kdo je molčal, ampak kdo je govoril. Kdor si služi kruh predvsem z jezikom, ga seveda nc sme »sparili i«. Neki župan se je ražhudil nad odbornikom: - Niti cnkral še nisem opazil, da bi na sejah, kjer tako konstruktivno razpravljamo, odprli usta! - Ni res. Kadar sle vi za govorniškim pultom, vedno zeham! BOGDAN DOLENC DOMŽALE stran 16 Bogastvo slovenskega jezika Razpršilec V Delu, 7. novembra 2000, jc bil na strani Kronika /apis /. naslovom Umiril ju je šele plinski razpršilec. Pri tem jc bistven končni učinek, saj s tem pripomočkom policist največkrat umiri neukrotljivega napadalca. Sam menim, da bi bilo bolj smiselno zapisati, tla je napadalca umirilo razpršilo oziroma v tem primeru plin. Za bralce, ki so prebrali samo naslov, jo beseda (plinski) razpršilec verjetno dvoumna, lahko bi si tudi mislili, da je policist napadalca s plinskim razprSicem udaril po glavi. Toda tudi to bi nc bilo najbolj prav povedano. Za stroje aparate, naprave in tehnične pripomočke je v slovenščini lepa oblika besede s priponskim obrazilom - nik. lako imamo štedilnike, likalnike, umivalnike, brivnike, računalnike, tiskalnike, merilnike, čistilnike, brusilnik, rezalnike, sekalnike, mesalni-kc. gorilnike, brizgalnike, otepalnike, velnike, mernike, napajalnike ter okopal-nike in še bi lahko našteval. Prijatelj, ki je tudi zaljubljen v materinščino in lepo slovensko izrazoslovje, mi je pripovedoval, da jc pred leti ogledoval izložbo ljubljanske tehnične trgovine. V izložbi so bili različni hišni in gospodinjski aparati. Najbolj pa je bil izpostavljen aparat z velikim in poudarjenim napisom NAJNOVEJŠI SESALEC - REKLAMNA CENA. To ga je spodbudilo, da je stopil v trgovino in vprašal prodajalko: »Prosim, kakšen ali katere sesalce prodajate - sesalce na dveh ali štirih nogah?« V naši trgovini lahko kupite ročne sesalce ter sesalce na dveh ali štirih kolescih,« je odrezavo razložila prodajalka. »A, tako, jaz sem pa do zdaj mislil, da so sesalci lc na dveh ali štirih nogah, no, nekaj izjem je v morju, kot so delfini, kiti, tjulni in drugi, v glavnem pa da so živa bitja, ki po rojstvu sesajo.« »No - in zdaj bi se radi iz mene po-norčevali?« je potožila trgovka. Po teh besedah je bil pogovor končati. Čez teden dni pa je bil v izož-bi napis SESALNIK. Podobno se je dogodilo tudi meni. V trgovini je med tehničnimi predmeti blestel lep napis POZOR - IZREDNA P( K TNITEV ČISTILCA. Trgovko sem napol za šalo. napol zares vprašal: »Prosim, ali je s to pocenitvijo mišljen CISTI-I EC, ki umiva in čisti okna, ali je to ('ISTU.NIK. s katerim si pomaga pri čišćenju, ali pa je to ČISTILO, s katerim umivamo ter pomivamo okna in drugo? »Prodajalka je takoj reagirala, se znaša in rekla: »Vidite, na to pa res nisem pomislila. Hvala za pripombo. Veste, tole je pa novo in uspešno čistilo. Zal pa se Slovenci premalo zavedamo domačih besed in naj bi vsaj v primerih, ko imamo domače izraze, tc tudi uporabljali. Tole vsestransko novo čistilo vam pa priporočam predvsem za čišćenje stekla.« FRANCE CERAR Povzetek razgovorov ob odprtih temah sinode v Cerkvi na Slovenskem 2. aprila 2000 so v dekaniji Domžale potekali razgovori o odprtih temah sinode pred drugim dekanijskim sino-dalnim dnem. Razgovori so bili organizirani v šestih župnijah naše dekanije. V Dobu so potekali razgovori na temo Družina in Cerkev - kateheza, v Moravčah Družina in zakon, v Jaršah Mladina, na Brdu Družina - Cerkev -šola. I Domžalah Krščanska dobrodelnost in v Mengšu Kristjan v družbi in politiki. Zapisniki so bili nato predstavljeni na 2. dekanijskem sinodal-nem dnevu v soboto. 3. junija 2000 v Mengšu Družina in cerkev -kateheza Ena ura verske vzgoje na teden je za vzgojo otrok v prepričanega in dejavnega kristjana premalo, če želimo doseči ta cilj. jc nujno, da glavno skrb pri verski vzgoji prevzamejo starši. Kateheti so v tem primeru lahko le pomoč in dopolnilo. Problem je torej pri družini, ki izgublja svojo vlogo pri vzgoji. S pripravo na življenje v družini in vzgojo otrok je potrebno pričeti žc z mladimi Ipri mladinskem verouku, pripravi na zakon ...). Vendar naj bi sc vzgoja staršev nadaljevala tudi v času šolanja njihovih otrok (obiskovanje verouka skupaj / otroki, duhovni vikendi za družine, misijoni po župnijah, kateheza za odrasle, zakonske skupine. ...). To jc sicer idealna podoba sodelovanja, praksa je nekoliko drugačna. Kar precejšnje število otrok se z versko vzgojo srečuje le pri verouku. Taksne olrokc je potrebno vključili v skupine, ki delujejo v župniji (skavti, /bori, ministranti. ...), da začutijo pripadnost in povezanost z župnijo. Vendar pa kateheza ni le stvar katehetov, otrok in njihovih staršev. Vsak kristjan naj bi skrbel za svojo duhovno in krščansko rast. Tako kot pravi modrost, da sc učimo celo življenje, velja tudi za kristjana -verska rasi sc nc konča z birmo. Družina in zakon V današnjem času jc družina in njena vloga v skupnosti v veliki križi. Tempo, ki ga živimo, dostikrat onemogoča da bi družina »živela skupaj«. Vse tO se pozna na vzgoji otrok in odnosih med staršema. Zakon ni slavje poročnega dne, ampak jc življenje v bolj ali manj sivi vsakdanjosti z radostmi in tegobami, ki jih življenje prinaša. Zato sc jc potrebno nanj pripraviti z dobrimi šolami za zakon, ki jih že imamo, a so slabo obiskane, in kasneje v zakonskih skupinah, v katerih si zakonci izmenjujejo izkušnje, snujejo načrte, dajejo pobude, skratka so zakladnica oziroma »polnilce baterij« za življenje. Mladina Na predlog tajnišva sinode so se mladi pogovarjali o misijonskem in katehumenskem modelu mladinske pastorale, ki dopolnjujeta klasično ob- liko mladinskega verouka, in ugotovili, da si modela nista nasprotna, ampak sc dopolnjujeta. Predvsem pa so mladi ugotovili, da jih je potrebno nagovoriti v njihovih situacijah, okolju, jim prisluhnili in začutiti njihove potrebe Pritegniti jih jc potrebno k dejav-noslirn. ki niso nujno vezane samo na župnišče. cerkev in učilnice, saj se pastorala lahko dogaja ludi izven leh okvirov (izleti v gore, na morje, tabori, športne igre,...). Dekanijski odbor za mladino (DOM) naj bi povezoval mlade v okviru dekanije. Pobude za dobro delo in povezovanje pa morajo prihajali od njih samih in nc od »zgoraj«. V današnjem času. ob hitrem tempu življenja, ob tolikšni raznolikosti interesov jc ležko bili duhovnik - župnik, ki bi lahko zadostil vsem potrebam ljudi, predvsem mladini. Zato jc potrebno, da jim priskočimo na pomoč laiki - animatorji skupin in jih v določenih primerih razbremenimo. V jesenskem času bo takšna šola za ani-matorje tudi v naši dekaniji. Zatorej naj delo z mladimi nc ostane samo na plečih duhovnikov in v/gojileljev, ampak lahko mladi tudi sami kaj naredimo drug za drugega. Družina - cerkev - šola Verouk v šolo - da ali nc? V zadnjem trilelju dcvcllelke naj se med izbirne vsebine uvrsti verouk, kar bi razbremenilo tudi otrokov urnik. Šola pa naj učenec seznanja o verslvih. predvsem pa jim vceplja občečloveške vrednote Zakramentalnega dela verske Vzgoje pa Cerkev ne sme prepuščati nc šoli ne komurkoli drugemu. Možnosti vpliva staršev na lokalno politiko so neizrabljene. Se vedno jc delovanje preveč centralizirano. Starši so nepovezani, premalo je zaupanja med šolo in družino. Strah pred leni, da bodo otroci izpostavljeni pritiskom, Cc bodo starši povedali svoje mnenje, obstoja. Kjer so šole manjše in živijo povezano z. okoljem, so izkušnje staršev v komunikaciji s šolo zelo pozitivne. Starši sc bojijo dcvcllelke predvsem zaradi prezgodnje diferenciacije olrok v drugem trilctju in možnosti izločanja v zadnjem trilctju. Prvo Iri-lelje jc po njihovem mnenju bolje pripravljeno kol zadnje. Mnenja v zvezi z alternativno šolo so deljena. Cckrvcna osnovna šola v kraju jc lahko duhovno in kulturno središče tako župnije kot kraja. Financiranje takšnih šol pa je zelo negotovo. Izpostavljene so bile bojazni, da so občine premajhne za izbirne cerkvene šole. Okrepiti jc potrebno zavest staršev za odgovornost za šolo in izrabili možnosti ki jih zakonodaja žc nudi. Krščanska dobrodelnost Župnijske Karilas na področju na šc dekanije pomagajo župnijskim občestvom, skupinam in družinam reševali polrebc in stiske. Vsi pa ugotavljajo, da premalo pokrivajo področje mladih. Mlade bi bilo potrebno motivirali za konkretne akcije, saj so s primerno spodbudo zelo delavni tudi na ka- ritativnem področju. Sodelavci Karilas se srečujejo s problemi, kjer jim primanjkuje strokovnost na področju svetovanja. Zalo se bo potrebno udeleževati strokovnih posvetovanj, ki jih organizira Škofijska karitas. Koristno pa bi bilo tudi večje sodelovanje na medžupnij-ski ravni, kjer si lahko sodelavci iz- menjujejo izkušnje Kjer sc kaže možnost in potreba, jc smiselno ustanoviti socialne uslano-vc pori okriljem Cerkve (vrtci, domovi za ostarele, ...). Osnovno načelo Karilas jc prostovoljno delo, ki sc napaja v evangeliju in cvharisliji in sc nenehno uči služiti. Kristjan v družbi in politiki Med kristjani prevladuje nezainteresiranost za politiko (zaradi zgodovinske preteklosti). Smo pod večjim drobnogledom kot ostali člani družbe. Stopili moramo iž geta. Za agitacijo v politiko hi bila potrebna širša baza. Težiti bi bilo treba k temu, da versko prepričanje pomaga, nc pa Otežuje kandidaturo. Kristjan lahko prispeva k temu, da poslane polilika spoštovano služenje ljudem. Kristjani realno gledamo na politike, vendar se premalo zavedamo, da za vsakim politikom stoji program stranke, ki nam v večini primerov ni poznan. Kako bi vzpostavili uslrcznc vzvode do občinskih svetov, ki razpolagajo z denarjem davkoplačevalcev, niso pa pripravljeni podpirali mladinskih skupin ali CehtroV samo zalo, ker so cerkveni? Vse le probleme bomo lahko rešili, čc bomo možnost volitev prevesili v svoj prid. To bomo storili s tem, da bomo vsi opravili svojo državljansko dolžnost in volili primerne ljudi, nc pa sc opravičevali »saj sc nc da nič spemeniti«. Javljati sc jc potrebno na javne razpise S tem se lahko pride do denarja, ki bi bil drugače razporejen v druge namene. Bolj je Ireba poudarjali, da je slovenska kultura in umetnost izšla iz korenin krščanslva in da drevo, ki ima globoke korenine, ludi potrebuje življenjski sok za svojo rast, za kasnejše rodove , povzela META PRELOVSEK Karitas Dob Praznovanje godu svojega zavetnika svetega Martina so v "Dobu letos združili s srečelovom. Glavni namen je bil zbrati prepotrebna sredstva za delovanje župnijskega Karitasa. Preko štirislo dobitkov je zamenjalo lastnika ž namenom /brati finančna sredstva za polrebc delovanja Karitasa. Kamorkoli so se obrnili ter poprosili za pomoč, povsod so naleteli na posluh, zato velja posebna zahvala vsem listini, ki so s svojim prispevkom omogočili, da se jc denarni znesek na računu Karitasa malce dvignil. DJD Romanje starejših in bolnih na Brezje V soboto 23. 9. 2000 smo se zjutraj odpeljali na naše vsakoletno romanje za starejše in bolne na Brezje, ki ga pripravi Župnijska Karitas Duh s pomočjo gospoda župnika Vlada Pečnika. Na romanje so se odpeljali s tremi kombiji, saj bi sc starejši in bolni težko peljali z avtobusom. Res smo hvaležni in se lepo zahvaljujemo AS Servisu Domžale, ki nam je v la namen posodil kombija. Zahvala velja tudi šoferjem, ki so se prijazno odzvali povabilu. Po končani Sveti masi in osebni molitvi, ki jo je vsak udeležence namenil Brezjanski Mariji Pomagaj, smo sc v prelepem vremenu odpeljali na Smarjetno goro. kjer smo sc ob prijazni postrežbi tudi telesno okrepili. Nekaj časa smo še posedeli in ob prijetnem kramljanju in petju narodnih pesmi se jc na obrazih naših romarjev zrcalilo veselje in za- dovoljstvo. Pred odhodom smo obiskali šc kapelico na Šmarjclni gori in se zadovoljni odpeljali proli domu. Kako malo je potrebno, da sc na obrazih naših starejših in bolnih vidi zadovoljstvo, saj jim droben stisk roke in nekaj prijaznih besed polepšajo dan. i. P. Vabilo na dobrodelno prireditev Miklavžev večer Zajcevih melodij V spomin na Nika Zajca, odličnega glasbenika, ki je bil tlonia s Cepej nad lukovico, člani Turistično olepševalnega društva Brdo-Lukoviea pripravijo ob njegovem godu - na Miklavževo - dobrodelno prireditev, katere izkupiček v celoti name nijo vsako leto za drugačen namen. Poimenujejo jo »MIKLAVŽEV VEČER /A.KTVIH MELODIJ« in na njej ob zabavnem programu obdarijo vse otroke, ki prireditev obiščejo, saj prireditev obišče tudi Miklavž s spremstvom. I .etos bo priredev v nedeljo. 3. decembra 2000, ob 15. uri v šotoru Rekreacijskega centra I i bani ju v Lukovici. Nastopilo bodo: Pihalna godba I likovna, ansambli: Roberta Zupana, Laufarji, Mladi Dolenjci, Svetlin, Vrhovcc, dekliški pevski zbor iz. Moravč, Zajcev ansambel s hčerko Alenko, Marjan Zgonc, Viktorja ni Boris Kopitar, ki bo prireditev tudi vodil. Čisti dohodek prireditve je namenjen akciji Nedeljskega »iskrica v Žalostnih očeh«. I tobrodošli! Upočasnimo korak - 8 Po sledeh stavbarske dediščine v občini Domžale V zadnjih desetletjih precej razširjena vas Rova s svojo lego na južnem vznožju griča z dominira jočo cerkvico sv. Katarine, ki se dviga iznad bujnih in raznovrstnih okoliških gozdov, sodi med estetsko privlačne in slikovite kraje naše občine. TEDEN KARITASA OD 26. 11 DO 3. 12. SPRAVA IN MIR MED NAMI Župnijska Karitas Domžale vabi v ponedeljek 27. novembra ob 19.00 v Bcrnikovo dvorano v Kulturnem domu I ranca »crnika na OKROGLO MIZO z naslovom PODAJ Ml ROKO. ČLOVEK. V okrogli mizi bodo sodelovali predstavniki Občine Domžale, Centra za mlade. Doma upokojencev. Centra za socialno delo. Zdravstvenega doma. upravne enote. Rdečega križa. Župnijske karitas, v pogovoru pa tudi udeleženci prireditve. Vsi lepo vabljeni k udeležbi. Izmed ohranjenega stavbarskega izročila na Rovih vzbuja pozornost sklop objektov Dimčcvc domačije, ki na enkratni prisojni legi pod vrhom / gozdom poraščenega istoimenskega griča, združuje stanovanjsko hišo, vrhhlcvni leseni skedenj, dvojni kozolec - toplar. kaščo in kot »piko na i« lepo urejeno kapelico - vse še v prvotnem slogu. Na Rovih bi veljalo opozoriti tudi na odlično obnovljeno Pirčcvo- hišo - gostilno, kjer se je s posrečeno obnovo obdržala izvirna podoba stanovanjskega objekta. Obnova Pirčcvc hiše je nedvomno lep prispevek k oživljanju regionalnih arhitekturnih značilnosti naših krajev, ki tako nekemu kraju ne le obudijo nekdanjo razpoznavnost, ampak ga obdarijo tudi z estetskim učinkom. Zanimiva je tudi Pavlctova domačija ob potoku Kovščica, katere posebnost je v tlorisu v obliki črke »L«. Takšne primere funkcionalno in pokrajinsko raznolike arhitekture bi bilo potrebno ohranjati kot stavbarsko dediščino, saj jc bila v preteklosti s poplavo »brzo-ecnenih« tipskih gradenj zadušena skoraj do nerazpoznavnosti. Hiše in njim pripadajoča poslopja v Zičah, Do-lenjah in Zagorici pri .Rovih v svoji zasnovi tvorijo t.i. gručaste vasi. za katere je značilna zgoščenost objektov. Ti na ta način puščajo v neposredni okolici rodovitno zemljo, ki jc pogoj za vzdrževanje preteftno kmečkega značaja teh vasi. Pogled ixl daleč daje gledalcu občutek nekdanje podobe vasi in skladnosti arhitekture s krajino in njenimi sestavinami (polja, travniki, sadovnjaki, gozd, razgibanost terena, pozidava). Gradnje, ki bi utegnile porušiti omenjeno ravnotežje, ki jc tod Sc ohranjeno, hi vasem ukradle velik del njihove vizualne privlačnosti, kar bo v prihodnosl v slovenskem prostoru igralo vse pomembnejšo vlogo. Vrsta ohranjenih hiš in gospodarskih objektov, ki so marsikje sicer zasenčene z novogradnjami, pričajo o ar-hiteklurncm slogu tukajšnjih krajev. Mednje sodi lip iztegnjenega doma. h kateremu jc pravokotno v obliki črke »L« priključeno gospodarsko poslop- je. Primer za lip t.i. vrhhlcvncga doma sc nahaja v Zičah pri Piki. Na obisku vaših domačij, ki so pomembne v smislu pričevanja o nekdanjem spajanju arhitekture s prostorom, v katerega jc postavljena, sc izplača pomudili tudi v Prescrjah. Prcserjc danes neustavljivo izgubljajo preteklo nagla zasnovo in izgled obcestnega naselja na obronku prostranih ravninskih poljskih površin, k čemur največ prispeva nagla pozidava s stanovanjskimi objekti pred desetletji. Dodatno prometno poplavo in fizično razklanost kraja pa napoveduje bodoča glavna povežovana cesta Žclodnik - Mengeš. Staro vaško jedro še krasi nekaj domačij, za katere bi lahko rekli, da vzdržujejo prvobitni videz Prescrij. Najstarejša med njimi jc Boldinova hiša z lepo vzdrževano izvirnojr.u-nanjsčino, sledi ji obcestna Jurjcva domačija, katere dvorišče v celoti oklepajo gospodarska poslopja. Slednja upravičeno pada med značilne kmečke hiše v t.i. ohbislriški arhitekturni krajini, žal pa jo žc nekaj Icl vztrajno načenja »zob opiiščcnosli«. Ostali slavbarsko zanimivi objekti v starem središču Prescrij zaenkrat še vitalno služijo svojemu name nu. Arhitektura predstavlja obleko urbani krajini, zalo ni vseeno kako izgleda. Pravijo, da ž.e po obleki lahko sodimo človeka Torej bi lahko rekli, da zunanja podoba arhitekture neke vasi ali mesta lahko nakazuje stopnjo posluha stanovalcev, arhitektov in urbanistov za takšno oblikovanje slavb, ki obenem funkcionalno zadovoljuje polrebc slano valca, ohranja regionalni arhitekturni slog ter prispeva k smotrnejši izrabi prostora in povečanju estetskega učinka. JOŽE KOZJEK Boldinova hiša v Preserjah kljubuje v prvotni podobi že od začetka 18. stoletja. V prvotnem slogu obnovljena Pirčeva hiša na Rovih - pomemben prispevek k ohranjanju arhitekturne dediščine in hkrati prava paša za oči - že od daleč. Jurjeva domačija v Presarjah. Tipičen primer t.i. obcestne domačije, ki je značilna za tukajšnjo krajino - rodovitno ravnino ob Kamniški Bistrici. stran UREDNIŠTVO - PISMA BRALCEV Iz lvl/cev Občinska birokracija Dne 26. 9. 2000 sem v vložišču Občine Domžale oddala vlogo za pridobitev potrdila o lastni pridelavi cvetja in plačala potrebno takso 900 sit, ki jo je določila uslužbenka. 30, 9. 2000pa sem prejela opomin, daje za laka potrdilo potrebito plačati 2 x 750 sit in stroške opomina v višini 2.250 sil ter predložili posestni list. I o sem storila 2. 10. 2000 in uslužbenki za okenčkom protestirala glede plačila opomina, ker menim, da bi za pravilni znesek takse morala na takem mestu vedeti. 7. mojim opominom je šla na posvet in mi razložila, da boni sedaj dobila odločbo - ne potrdila in tla so takse zelo visoke. Vsa zadeva pa se je zapletla v torek, 10. H). 21)01). ko sem po telefonu vprašala gospo Petro (iikmaii, ki je bila podpisana na opominu, kdaj lahko pričakujem želeni dokument, saj sem vlogo dopolnila s posestnim listom in tudi poravnala naložene takse opominom. Ko sem ji zadevo pojasnila, je rekla, da bo vloga zavrnjena, na kar imam možnost pritožbe, ker posestni list ne ustreza zaradi različnega naslova. Povedala sem. tla so se med časom izdaje posestnega lista in vloge spremenili naslovi ulie. Koje bil ta dvom o verodostojnosti razjasnjen, pa posestni list vseeno ni bil dober, ker je bilo na njem napisano samo stanovanjski objekt in Uroš Vehovec in Tadeja Pavlin se zahvaljujeva za zelo hitro ukrepanje pri požaru stanovanjske hiše v Studi gospodu pismonoši in Gasilskemu društvu Studa. Enako se zahvaljujeva tudi za lepo opravljeno delo okoli hiše. Še enkrat vsem najlepša hvala! Uroš VEHOVEC in Tadeja PA V LIN Studljanska cesta 63 1230 DOMŽALE ZAHVALA V oktobrskem nekajdnevnem deževju bi bilo prišlo lahko do velike Škode v stanovanju v Dobu, Aškerčeva 7, ee nc bi bilo DOBROTNIKOV, ki znajo pomagali sočloveku v stiski. Na klic »NA POMOČ""« (po telefonu) sc jc takoj odzval g. Pavle Vojska (mlajši) - poveljnik GD Dob pri DomZalah in priskrbel veliko CF.RADO, s katero jc pomagal pokriti Sc preostali del odkrile hiše. ki je bila ravno ob nalivih odkrila in v adaptaciji. Iskreno se zahvaljujemo gospodu Pavlu Vojski - poveljniku GD Dob - za požrtvovalnost, TOSAMI, ki jc posodila cerado, JoZetu Brileju z Vira, Feliksu Lampretu in Novakovima -g. Vilmi in g. Pavlu iz Doba za posojena pregrinjala (polivinil in cerade). Njihovo pomoč zelo cenimo in smo jim hvaležni! Iskrena hvala vsem! Družina Vodlan in Agica Križnar iz Doba dvorišče. Pojasnila sem ji. tla le-lega izdajo (ieodelsko uprava in o nazivih ne odločamo stranke. Povabila sem tudi gospo (irktnun, da si pride ogledal situacijo in se sama prepriča o dejanskem stanju, kar je odklonila zaradi preobilice dela. Ker nisem videla drugega izhoda, sem vprašala na Geodetsko upravo v Domžalah, če mi lahko izdajo nov posestni list, kjer bo vpisan tudi vrt. Na njihovo posredovanje sem končno dobila želeni dokument. Naj navedem, da za lako potrdilo Zaprosim vsako leto in doslej še ni bilo problemov, kar sem pojasnila tudi gospe (irkman. Sprašujem sc, kaj moramo občani v takem primeru še storiti, če uradni dokument Geodetske uprave, plačane takse in stroški niso dovolj. Menim, da hi morali biti tudi občinski uslužbenci malo bolj... Ivana Bolta Obveščamo o novi reviji Osveščajmo prebivalce Slovenije V Uredništvo kar redno dobivamo spročila. povabila, pa tudi nove revije in pred kratkim smo prejeli tudi novo revijo z. naslovom OPS (Osveščajmo prebivalec Slovenije), v kaleri »vsakdanjim« ljudem ponujajo praktično uporabne nasvete z raznoraznih področij, kol so: aforizmi, akupresura, arhitektura, avto, čarodej, človek, doni, domača lekarna ... in lako vse do umetnosti, varnosti, varstva okolja, verstev, vsakdanjih opravil za mlade," zaposlovanja, zdravilnih zelišč, zdravja ... Če vas zanima, pokličite IPA-VBCftCO.d. n. 01/2564-748. O. U Opozarjamo lastnike neprivezanih psov V zadnjem času je v Uredništvo SLAMNIKA poklicalo kar nekaj naših bralcev in nas opozorilo na problem neprivezanih psov, katere lastniki puščajo, da se nenadzorovano, pa tudi brez nagobčnikov sprehajajo na prostem. Poprosili so nas, naj o problemu pišemo tudi v Slamniku, hkrati pa so nas tudi opozorili na pasje iztrebke, ki sc pojavljajo kljub postavitvi t. im. pasjih stranišč. Prav bi bilo, da bi lastniki psov upoštevali odloke, ki urejajo to področje (Odlok o javnem redu in miru v Občini Domžale, Uradni vestnik štev. 2/12, ter Odlok o zunanjem videzu naselij v Občini Domžale, Uradni vestnik štev. 1/39) ter poskrbeli, da bi bili njihovi pasji ljubljenci v veselje vseh -ne le njih. O. U. Gremo v srednjo šolo Povabilo Na OS Rodica smo se odločili, da učencem, ki se bližajo zaključku osnovne šole, pripravimo zgodnejšo predstavitev srednjih šol z namenom, da spoznajo njihove programe, zahteve, poklicne nazive in sc seznanijo ludi z možnostmi nadalnjega šolanja. Predstavitev sodi v informativni del poklicne orientacije učencev v osnovni šoli in smo jo poimenovali. srednji: šole se predstavijo V torek, 28. novembra 2000, bo pri nas gostovalo Štirinajst srednjih šol. Vsaka šola se bo predstavila dvakrat po pol ure. Sedem šol bo s predstavitvijo začelo ob 17. uri, sedem pa ob 17.40 tako, da bo mogoče obiskali ludi tri predstavitve. Predstavile se bodo naslednje srednje šole: Srednja šola Domžale, Srednja" zdravstvena šola Ljubljana, Gimnazija Ledina Ljubljana, Srednja gradbena in ekonomska šola Ljubljana. Gimnazija Šentvid, Srednja sola za elektrotehniko in računalništvo Ljubljana, Srednja mlekarska in kmetijska sola Kranj, Šolski center Rudolf Maister Kamnik, Srednja agroživilska šola Ljubljana. Srednja Vzgojiteljska sola Ljubljana, Srednja sola tehniških Strok, Ljubljana Šiška, Srednja Sola za gostinstvo in turizem Ljubljana. Siednja lesarska šola Icr Srednja šola tiska in papirja Ljubljana. Lep pozdrav in na svidenje na Kotlići. Kulturno društvo Jože Gostič Homec vabi na predstavitev z diapozitivi Tomo Križnar -NUBE, čisti ljudje poročilo z zadnje odprave v oblegane nubske gore Svoje vtise z odprave bo predstavil tudi g. Stane Kerin, direktor Škofijske Karitas Ljubljana. Predstavitev bo v OŠ Preserje pri Radomljah v soboto, 25. 11. 2000, ob 19furi. VABLJENI! JAVNI RAZGLAS o javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka lokacijskega, načrta za glavno cesto Zelodnik-Mengeš-Vodice na odseku Želodnik - Mengeš z obvoznico Mengeš in predloga sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-1990 v delu, ki ga opredeljuje lokacijski načrt Občane občine Domžale obveščamo, da jc Vlada Republike Slovenije 26. oktobra 2000 sprejela sklep o javni razgrnitvi OSNUTKA LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA GLA VNO CESTO ŽELODNIK MENGEŠ VODICE Z OBVOZNICO MENGEŠ IN PREDLOGA SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH ŠESTA VIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINI DOMŽALE ZA OBDOBJE 1986-2000 IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE 1986-1999 V DELU, KI GA OPREDELJUJE LOKACIJSKI NAČRT. Sklep je bil objavljen v Uradnem list« RS dne 10. 11. 2000. Javna razgrnitev sc jc v skladu s sklepom pn-tela peti dan po objavi, (,j. 15. 11.2000 in bo trajala en mesce. Javna razgrnitev jc organizirana po posameznih krajevnih skupnostih, tj. v prostorih KS DOB; (skupaji za KS Dob in KS [0.^), KS RADOMUH in KS PRESEK* JE in v prostorih Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Savska 2, Domžale. V času javne razgrnitve bodo organizirane štiri javne obravnave in sicer: za Krajevno skupnost PRESERJE v Osnovni šoli Preserje pri Radomljah, Pclcchova 83, Radomlje, dne 5. 12. 2000 od 17. uri. za Krajevno skupnost RADOMLJE v Kulturnem domu, Prešernova 43, Radomlje, dne 7. 12. 2000 ob 17. uri, za Krajevni skupnosti DOB in KRTINA v prostorih Krajevne skupnosti Dob, ulica 7. avgusta 9, Dob pri Domžalah, dne 8. 12. 2000 ob 17. uri. Skupna javna obravnava bo v sejni sobi Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, I. nadstropje, dne 12. 12. 2000 ob 17. uri. Vabljeni! OBČINA DOMŽALE 721-45-99 Vprašali smo namesto vas Smrad iz Heliosa Do kdaj še? V Uredništvu sta se pred dnevi v imenu krajanov dela KS loma Brejca Vir oglasili gospe in opozorili na problematiko smradu iz Heliosa. ki ogroža zdravje in dobro počutje bližnjih stanovalcev. Povedali sta, da so prvo peticijo, pod katero seje podpisalo več kot sto krajanov, Heliosu posredovali ž* v letu 1987 in nato na enak ali podoben način še nekajkrat opozorili na problem. Vodstvo, zlasti g. (vetkovič, se na njihova opozorila odziva. »Pridejo in pogledajo, tudi marsikaj obljubljajo, vendar stanje ostaja nespremenjeno,« sta povedali ter poudarili, da vonjave niso le neprijetna nevarnost za nos, temveč postajajo tudi vzrok številnih zdravstvenih težav. Zadnje opozorilo in zahtevo za razrešitev problemu so podali okoli prvega novembra, ko je bilo stanje nemogoče, »saj iz, vseh lukenj tudi v stanovanjih prihaja smrad, ki ne draZi le nosne sluznice, temveč pri občutljivejših ljudeh in otrocih povzroča zdravstvene težave, ki zahtevalo celo obisk zdravnika.« V več kot desetletnih prizadevanjih so k sodelovanju skušali pritegniti KS, pa tudi občino, vendar ra/en načelne podpore ali Odgovorov o M pristojnosti, ni nič novega. Tudi prošnje inšpekcijskim službam za ukrepanje niso zalegle. Nimamo nič proli Heliosu, zavedamo se njegove pomembnosti lako za zaposlene kol vse druge, vendar na lak način ni mogoče več živeli, pravijo krajani, ki so žc večkrat predlagali rešitve: Helios naj naredi novo kanalizacijo, preveri sc sedanja kanalizacija, ki so jo gradili s samoprispevkom in mora bili nekaj narobe z njo, ker sicer ne bi lako prepuščala; za-ostri se naj nadzor nad spuščanjem odplak v kanalizacijo m uresniči obljuba o deponiranju nekaterih najbolj »nevarnih« odplak v sode in odvoz drugam. Doslej, ra/en obljub in tolažbe, da bo bolje, m bilo po niihovem mnenju narejenega nič. ugotavljajo in poudarjajo, da ne morejo več trpeti. Smrad, ki jc najpogostejši ponoči in ob koncu tedna, jim onemogoča zadrževanje ob domačijah, preprečuje jim spanec, zahteva od občutljivejših ljudi, da poiščejo pomoč zdravnikov. Zakaj Helios nc naredi (skoraj) ničesar? Kdo je pravzaprav pristojen, če jim nihče doslej vključno / Ministrstvom za varstvo okolja in inšpekcijskimi službami, ni znal, hotel ali mogel pomagali? Kaj lahko naredila KS in občina, ki sla menda tudi nepristojni? Do kdaj sc bomo morali i>m izpostavljeni smradu, ki ni le neprijeten, temveč mnogim povzroča zdravstvene težave? Helios je posredoval naslednji odgovor: Helios razume prebivalce bližnje okolice, posebno Zoisove ulice, in se tudi zaveda ležav, na katere opozarjajo. Vendar v Heliosu, glede na naše zadnje ukrepe, nismo prepričani, da je prav vsak neprijeten vonj, ki izhaja i/ omenjene kanalizacije smrad naših odpadnih voda, kakor tudi nismo prepričani, da zadeva ne otežuje še obstoječe stanje kanalizacije Islabo lesnjenji, ipd.I, na kar opozarjajo tudi nekateri prebivalci sami. Treba Je namreč vedeti, da se v omenjeno kanalizacijsko omrežje ne stekajo le odpadne vode iz Heliosa, temveč tudi od drugod. Ugotovitev, da od leta 1987 ni bilo - razen razumevanja in obljub, narejenega (skoraj) nič. nc drži. Na primer prav v zadnjem obdobju smo skupaj z javnim komunalnim podjetjem posneli slanje kanalizacijskih vodov in izvedli celovito čiščenje kanalizacije, za kalero pa strokovnjaki ugotavljajo, da bi z nekoliko ustreznejšo rešitvijo npr. sifonov in zračenja zadržali izhajanje prenckatere od neprijetnih vonjav. Rešilev snio iskali ludi v gradnji samostojne »zaprle« kanalizacije za odvod odplak po Zoisovi ulici, vendar nam veljavni predpisi lega ne omogočajo saj mora imeli vsak cevovod urejeno zračenje, kar pa ni skladno z namenom preprečevanja kakršnegakoli stika z zrakom. V zadnjih Iclih smo vložili sorazmerno velika sredstva za odstranitev posebnih odpadkov in jih uspeli v celoti odpeljati na sežig v tujino. Uredili smo kanalizacijsko omrežje in ločili takoimenovanc reakcijske hladilne vode (ki bi gtegnile povzročati smrad v javni kanalizaciji), ki jih zbiramo v posebne kontejnerje in vozimo na sežig v tujino. Opravili smo her-malizacijo oz. ekološko sanacijo skladiščnih in proizvodnih kapacitet. Zato iz naše redne dejavnosti v kanalizacijo ne odtekajo nobene odplake, ki bi lahko povzročale smrad, kot posledica naših tehnoloških poslopkov. I'i i raz voju novih izdelkov in njihovi izdelavi v proizvodnji jc varovanje okolia ena izmed prednostnih nalog, saj uvajamo na vseh področjih mednarodni ekološki ISO 14001. tako. da je celoten proces - od nabave surovin do končnega izdelka pod slalnim nadzorom Redno vse naše odplake nadzira tudi Centralna čistilna naprava Domžalc-Kamnik V zvezi z omenjenimi težavami posebno skrb namenjamo okrepitvi nad zora nad možnimi izrednimi dogodki. Stalna kontrola, slalna pripravljenost gasilske ekipe, ki jc usposobljena za intervencije ob izlitju nevarnih snovi in dnevno izobraževanje zaposlenih in dnevno opozarjanje o nepri-jetnoslih, ki jih lahko nepazljivost povzroči sosedom, pa ludi samemu podjetju, so sestavni del vseh naSih dnevnih opravil. Iz vsega navedenega jc razvidno, da se v Heliosu trudimo in da smo izvedli vrslo konkretnih ukrepov, da bi preprečili težave, na katere opozarjajo prebivalci. Vse neprijetnosti iz, preteklosti, ki so izvirale iz naše dejavnosti, kol odraz takratne stopnje tehnologije, pa seveda obžalujemo. Tudi v prihodnje se bomo trudili in ob upošlevanju slrokovnih rešilev prispevali k trajni odpravi ležav in prijetnemu sožitju podjetja in okoliških prebivalcev, ki jih želimo imeti za zadovoljne sosede. Odgovorna urednica Tokrat nagrajuje Rekreacijski center Urbanija Lukovica Potem ko ste se nam s svojimi pismi in dopisnicami s pravilnimi odgovori res množično odzvali za nagrade SERVISA DEBEVC iz Mengša, ste nas presenetili tudi s številnimi odgovori na vprašanje iz 13. številke, ko smo vas spraševali za vrste odpadkov, kijih zbiramo v okviru projekta ločenih odpadkov. Star papir, steklo, pločevinke ter plastenke je bil pravilni odgovor, ki so nam ga poslali tudi naslednji izžrebani reševalci, ki majice lahko dvignejo v času uradnih ur v Uredništvu Slamnika. Domžale, Ljubljanska 69: Marija Ana Limhek. Domžale; Marija Robi- Tokratno vprašanje se glasi: da, Domžale; Anica Zupan, Preserje, Simona Drvarič, Komenda in Apoloni ja Zaje, Moravče. Iskrene čestitke! Danes vas bo nagradil Rekreacijski center Urbanija lukovica. Za nagrade bo pet izžrebanih reševalcev, ki bodo pravilno odgovorili na vprašanje, koristilo njihove usluge in sicer: dva nagrajenca bosta skupaj z družinama koristila savno, trem pa so namenili po eno pizzo. Vaše odgovore pričakujemo do 8. decembra 2000 na naslov: SLAMNIK, Domžale. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Veliko sreče pri žrebanju! J Od kdaj je potrebno voziti z. zimskimi gumami? A) ko zapade sneg B) od 15. novembra i C") od 1. decembra I..................... (ime, priimek, točen naslov) ->8 ŠPORT Na črnobelih poljih Luka Lenič petnajsti na evropskem prvenstvu V grškem mestu Kallithea je od 2. do 10. oktobra potekalo Evropsko mladinsko prvenstvo v kategorijah od 10 do 18 let. Tekmovanje je bilo razdeljeno na pet skupin s po dvema letoma razlike, v obeh pa so se pomerili dečki in deklice, v nekoliko starejših skupinah pa že kar fantje in dekleta. V skupini fantov do 12 let je sodeloval tudi član Vele Domžale prvokategornik Luka Lenič, ki je med 50 večidel zelo nadarjenimi mladimi šahisti iz 38 držav osvojil petnajsto mesto, v devetih kolih pa je zbral pet točk in pol. Luku je bil na evropski sceni kar nekoliko miroljuben, sai je remiziral pet partij, tri je zmagal, le eno pa jc izgubil, pa še to, milo rećeno, nezasluženo. Seveda pa so mednarodne izkušnje nekaj posebnega, kjer tudi trema naredi svoje. Sicer pa je letošnji evropski prvak med fanti do 12 let ruski tide mojster Evgenv Romanov 7,5, pred Arikom Bra-uiioiii iz Nemčije, Vasilvjem Papinom iz Rusije in Dim trojem Kononenkom iz Ukrajine, vsi trije 7 itd. zanimivo je. da je bil na listi udeležencev, upoštevaje ELO rejting. Luka Lenk z rej-tingom 2061 na desetem mesta Toda na turnirju je sodelovala vrsta odličnih šahistov zlasti iz vzhodnoevropskih držav, ki nimajo tako dobrih priložnosti Za sodelovanje na mednarodnih tekmovanjih, kot so denimo tudi v Sloveniji, kjer si lahko tudi zelo mladi šahisti pridobijo mednarodni oziroma ELO rejting. Po tretji četrtini leta v vodstvu Jack V skupnem seštevku tedenskih hitropoteznih turnirjev Vele Domžale jc šc vedno v vodstvu prvokategornik Artur Jack z 278 točkami, pred ,Ia-njičem 252, Bogdanom Osoli-nom 243, Cerarjem 212, Borisom Skokom 207, Petro Groi-Ijevo 206, Zupančičem 181, Še-mrloni 167 itd. Vključeno / mesecem septembrom se je Velovih hitropoiez.nih turnirjev udeležilo 45 ljubiteljev šaha. Zmagovalec za september.je bil Marjan Šemrl 42, pred Grošljevo 39, Sitarjem 34, Jac-koin 30 in Bogdanom Osoli- nom 28. Zanimivo je, da Šemrl na dveh od petih turnirjev sploh ni sodeloval, vendar pa jc na prvih treh turnirjih dvakrat zmagal in bil enkrat drugi, kar je zadoščalo za mesečno zmago. Septembra se je TutropotezceV udeležilo 30 šahistov. Nemoteno pa so turnirji potekali tudi oktobra. Na zadnjem oktobrskem turnirju je med 22. udeleženci zmagala Orošljeva 9,5, torej kar s točko tn pol naskoka pred Bojanom Hribarjem, Bojanom Osobnom. B. Skokom 8, Bogdanom Osolinom 7.5 itd. Na predzadnjem turnirju v oktobru pa je bil med 18. zagretimi šahisti najboljši Boris Skok 8.5 pred Scmrlom in Bogdanom Osolinom. ki sta Osvojil)! enako število točk. Ja-njiecm 7.5, Sitarjem 7 itd. Turnirji so vodeni s pomočjo računalnika, v obeh primerih so odigrali II kol JOŽE SKOK Uspešen »come back« Aleksandre Mohar Sedmo mesto v Evropi Kotalkarica Aleksandra Mohar, letnik 1982, Domžalčanka in odlična dijakinja četrtega letnika Gimnazije Bežigrad, našim bralcem ni neznano ime. Pred leti seje kot zelo mlada športnica udeležila evropskega prvenstva in se tudi v Sloveniji uvrščala med najboljše. »Potem sem nehala,« pravi. Pa ne da bi jo kotalkanje, kateremu se posveča od petega leta dalje, več ne zanimalo. Kili so drugi razlogi za njen triletni počitek, kateremu je v lanskem maju sledil povratek med športnike. Postala je članica KDK Domžale in s trenerko Violeto Mordcj sta začeli praktično od začetka. Bernard Jarc je na Ljubljanskem maratonu zmagal med osnovnošolci. Peter Kastelic, član AK Vele Domžale, se je veselil zmage med srednješolci. 5. Ljubljanski maraton Dve prvi mesti za AK VELE Domžale V okviru 5. Ljubljanskega maratona so letos tretjič organizirali tudi tek za mlajše kategorije, v katerih so uspešno nastopili tudi tekmovalci AK VELE Domžale. V enotni kategoriji srednješolcev se je na sedem kilometrov dolgi progi pomerilo 55 tekačev, z nekaj izjemami vsi najboljši slovenski srednje - in dolgoprogaši. V zanimivem teku skozi center mesta si je v daljšem finišu zmago zagotovil član A K VELE Domžale Peter Kastelic, Domen Jarc pa je bil šesti. Kar 148 slovenskih osnovnošolcev pa se je spopadlo za zmago na pol krajši progi. Sama dolžina proge je bila za osnovnošolce dovolj selektivna, po lanskem drugem mestu pa sc je zmage veselil domžalski tekmovalce Bernard Jarc, ki je vodil od starta do cilja. V prihodnje si takih rezultatov še želimo, pričakujemo pa tudi, da bo med udeleženci tovrstnih tekov več tekmovalcev iz naše občine. T. J. Novice iz Košarkaškega kluba Helios Domžale Prva četrtina košarkarskega prvenstva pri članih je mimo. pri mlajših starostnih kategorijah pa se tekmovanja prevešajo v drugo polovico. ("lani Košarkarskega kluba Heliosa iz Domžal so trenutno na sredini lestvice in sicer z zmagami proti Zagorju, Slovanu in Triglavu ter porazi proti Olimpiji, Kraškemu zidarju. Kemoplas alposu iz Šentjurja, Savinjskim hopsom iz Polzele ter Rogli atrasu iz Zreč v zadnjem kolu. Same igre so zclp dobre, a kaj ko pride do nekaterih nihanj v sami igri, predvsem v tretji ali pa drugi četrtini, ko jim primanjkuje moči ali pa pride do dekoncentracije in padca. Tako je Helios po odličnih predstavah doma proti Triglavu in Slovanu ter ob bučni podpori s tribun prišel do zelo pomembnih zmag. kar jih uvršča na sedmo mesto. Vendar pa bo potrebno zmagovati tudi proti ekipam iz. spodnjega dela lestvice in na gostovanjih. Na teh so Domžalčani zmagali le enkrat in sicer proti Zagorju, blizu zmage pB so bili tudi proti Polze-lanom ter Rogli. Polzelani sc očitno dvigajo in prihajajo v pravo formo ter na pravo mesto na lestvico. Pohvaliti velja prav vse igralce, izpostavili pa bi tujca Laskeviča ter Plevnika, od domačih pa dobre igre prikazujejo brata Trifunovič, Zalo-kar, Košak ter Žerak, ki je očitno v tej sozoni res v vrhunski formi. Tudi ostali niso kaj prida zaostali za omenjenimi igralci, a kaj, ko je njihov učinek premajhen. Domžal-čanc čaka v prihodnjih kolih težak razpored, saj igrajo tekme predvsem z ekipami, ki krojijo vrh lestvice. Tukaj realnih možnosti ni, pač pa naj bi jih Domžalčani iskali v tekmah z neposrednimi konkurenti na lestvici, kot so: Rogla, Loka kava. Kemoplas. Zagorje... Upajmo le, da se ne bodo ponovile sezone iz preteklosti, ko so Domžalčani trepetali do zadnjih tekem za obstanek v najelitnejši ligi. Kako pa kaže mlajšim slarosinim kategorijam? Pri mladincih so Domžalčani na tretjem mestu, ki šc vodi v razigravanje v nadaljevanju prvenstva in sicer so pri treh zmagah in treh porazih. * Kadetom prve ekipe kaže boljše, saj so trenutno le pri enem porazu in to proti ekipi iz Laškega, ki letos konkurira za sam vrh in naslov državnih prvakov. Kadeti druge ekipe igrajo v drugi ligi in sicer izključno zaradi izkušenj, ki si jih bodo nabrali le z igranjem tekem v tem prvenstvu - K uspehom pripomore tudi pomoč trenerjev. Na sliki Sašo Kisela, uspešen trener, ki se je uveljavil predvsem z uspehi pri mlajših starostnih kategorijah, ni pa izostal z uspehi pri članih (KK Postojna in KK Zagorje) za ekipo igrajo predvsem igralci prve pionirske ekipe, ki jc s tekmovanjem že zaključila - trenutno so na četrtem mestu z 2 zmagama in tremi porazi. Pionirji prve ekipe so izpadli iz nadaljnih bojev, saj so bili v svoji skupini le četrti, po tihem pa so pričakovali več. Tako so ostali pri II zmagah in petih porazih. Pionirji druge ekipe pa v drugi ligi nabirajo, prav tako kot kadeti B v svoji ligi, prepotrebne izkušnje za tekmovanje v naslednji sezoni. Tako so pri 4 zmagah in dveh porazih ter zaključujejo lestvico na tretjem mestu. Prav tako pa z veliko vnemo trenirajo po osnovnih šolah v petih okrožjih bivše domžalske občine, saj se tekme prevešajo v zaključne boje. V klubski šoli košarke pa mladih talentiranih košarkarjev nc manjka. Za prihodnost domžalske košarke se ni potrebno bati. URBAN ŽNIDARŠIČ Skoraj kot čudež Maja lani sc jc Aleksandra vrnila med kotalkarje. Prvi nastop na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju KDK Domžale Domžalski Slamnik 1999, ko jc nastopila v revijski skupini, je pomenil prelomnico. Uspešnemu nastopu je sledil šc prizadevnejši trening, ki naj bi omogočil uresničitev cilja, ki sta si ga zastavili Aleksandra in trenerka Violeta - udeležbo na evropskem prvenstvu 2000 v Španiji. Koliko stvarem se Jc morala odpovedati v tem času, ko jc trening sledil treningu, tudi dvakrat na dan, brez počitka, ve sama. Skupaj s trenerko Violeto sta dosegli skoraj neverjetno. Aleksandra je namreč kotalkanje končala kot kadc-tinja, nadaljevala pa kot juniorka. Program se je v času njene odsotnosti spremenil, veliko jc bilo novih, tehnično zahtevnejših obveznih elementov, marsikaj jc bilo treba narediti prav od začetka - po tehnični, psihološki, koreografski plati in uspeli sta. Violeta o Aleksandri Za marsikaj, kar jc Aleksandra dosegla v dobrem letu, bi marsikdo potreboval več let, pravi trenerka Violeta Mordcj, ki spoštuje njeno vztrajnost in trdno odločenost, da doseže zastavljeni cilj. kar je pri športniku najpomembnejše. Kar je znala, sla obnovili, novo se jc naučila in povsem zaupala trenerki, ki pravi: »Aleksandra je bila v 10 letih moje trenerske kariere prva tekmovalka, ki sem jo dobila pri 17 letih; navadno tekmovalce treniram od majhnega. Z začetkom skupnega dela sem čutila veliko odgovornost, vendar sva z vztrajnostjo in skupnim sodelovanjem dosegli nedosegljivo: uvrstitev na evropsko prvenstvo. Aleksandra jc po mnenju trenerke akrobatski tip, ki uspešno združuje vse ostalo: atletiko, akrobatiko, posluh, eleganco, eksplozivnost. Nc glede na napor vse sprejema z. občutkom za realnost in prepričanjem, da s pridnostjo in prizadevnostjo lahko doseže vse. Trenerka Violeta Mordej z vanko Aleksandro Mohar. Vrnitev v evropsko elito Aleksandra jc bila na evropskem prvenstvu ena redkih kolalkaric, ki tekmuje v kombinaciji (obvezni in prosti program). Dobro pripravljena (če nc bi bilo tako, sploh nc bi šla) se je od 23. do 28. oktobra 2000 v spremstvu trenerke Violcte pokazala kot odlično pripravljena tekmovalka, saj je le v enem od 32 likov naredila manjši spodrsljaj, odlikovala pa se jc tudi s hitrostjo, eleganco in odločnostjo ter bila deležna spontanih pohval sodnikov. Doseženo sedmo mesto v Evropi pa jc najlepše darilo obema za dobro leto trdega dela. Prav vse. kar jc pridobila v dobrem letu, jc prispevalo k odlični uvrstitvi, h kateri jc prispevala tudi prisotnost trenerja, ki tekmovalcu psihološko pomaga in ve, katere mora umiriti, katere pa »zbuditi«, čeprav Violeta meni. da Aleksandra nc rabi prav veliko pod pore. Cilj • olimpijske igre Kljub temu, da je bil čas, ko sc jc vrnila h kotalkanju, leto odpovedovanj in trdega dela, ki jo je vrnilo v evropski vrh, ne bi oklevala začeti šc enkrat znova. Njun cilj so olimpijske igre, če bo seveda vse v redu. To bo hkrati tudi uresničitev življenjskega cilja trenerke. Violcte Mordcj, ki se lahko pohvali s 25 naslovi državne prvakinje, tretjim mestom v evropskem pokalu ter osmim mestom na svetu, na Ol pa ni mogla tekmovati, ker kotalkanje ni olimpijski šport. Kot je videti. Iskrene čestitke ko-talkarici Aleksandri Mohar za sedmo mesto na evropskem prvenstvu. pa bo in tedaj bosta Aleksandra in Violeta naredili vse, da tja tudi prideta - z vztrajnostjo, pridnostjo in odgovornostjo. Uspehe jc treba ceniti, jih vzpodbujati in pohvaliti, pravi trenerka Violeta, ki pomembnost uspešnih nastopov mlade Aleksandre vidi tudi v tem, da sc po njej zgledujejo mlajši tekmovalci, saj jc njihov idol. Trenirajo v Rekreacijskem centru Urbanija v Lukovici, v OŠ Rodica in poleti največkrat na ploščadi pri OS Vcnclja Porka in vedno znova opozarja na slabe zimske vadbene pogoje. Šolske telovadnice za kotalkanje skoraj niso primerne, saj se tudi v tem športu vse bolj uveljavljajo skupinski nastopi. Opozarjajo pa se na cn problem - financiranje. Vse stroške udeležbe na evropskem prvenstvu sta namreč pokrila kljub in Aleksandrina mama, saj sponzorjev ni. Upata, da bodo prišli /. uspehi. Srečno, Aleksandra in Violeta V prihodnje bo Aleksandra Mohar nastopala kot seniorka in čakajo jo novi težji ter zahtevnejši elementi. Vendar za njeno prihodnost ni strahu. Pridnost, prizadevnost in vztrajnost ter ljubezen do kotalka-nja bodo oblikovali njeno življenjsko pol, na kaleri ji želimo uspešno maturo, več časa za prijatelje in tudi vnaprej uspešno sodelovanje s trenerko Violeto Mordej. Iskrene česlilke obema! v. v. Svetovno prvenstvo v motokrosu Jelen v prvi sezoni šestkrat do točk Roman Jelen iz Pšate, profesionalni voznik italijanske ekipe CINTI, ki je sicer del avstrijskega moštva motorjev KTM, v svetovnem prvenstvu v motokrosu tekmuje v razredu do 500 cem, se je že v prvi sezoni uvrstil med elito najboljših. Šestkrat je posegel po točkah. Največje presenečenje pa je pripravil že kar na svoji prvi dirki, sicer drugi dirki prvenstva, koje bil glavni cilj uvrstili sc na dirko, kar naj bi veljalo skozi vso sezono. Na sobotnih kvalifikacijah za Veliko nagrado Italije v Castiglione del Lagu seje le za las uvrstil na nedeljsko dirko. Dosegel je 39. čas med 4(1-1 imi finalisti. Na dirki pa je presegel vsa pričakovanja. 9. mesto v prvi vožnji in 12. v drugi vožnji, sla bila rezultata, ki jih ni pričakoval nihče. Drugi »par« ločk je osvojil na šesti dirki za VN Belgije v Spaju za 10. in 15. mesto. Tretjič pa je bil uspešen na VN Francije v Iffen-dicu, kjer je bil 9. in 12. V lllen-dicu sc jc Sc posebej izkazal na kvalifikacijah, ko je dosegel kar četrti čas med samimi mojstri svetovnega motokrosa. Skupno jc tako osvojil 29 točk, kar je bilo ob koncu prvenstva dovolj za 26. mesto. To jc najboljša slovenska uvrstitev doslej na SP nasploh. K tem uspehom jc Z nasveti pomagal trener Jani Sitar. Zal p;i nesreča nikoli ne počiva. Tako sc jc sezona za najmlajšega udeleženca v poltitrskem razredu. Vroča nogometna žoga na in ob igrišču Nogometno dogajanje je v minulih meseci v naši občini močno naraslo, kar se tiče »igri.ščnih in obigriščnih« dogajanj. Veliko črno piko si ne glede na sodniške napake, ki so žal močno prisotne prav v vseh ligah, zaslužita ŽNK Jarše in NK Ihan, ki sta z. m športnim odnosom njunih igralk oz. igralcev očrnila ugled nogometa domžalske občine. lako obnašanje nc sodi v urejene nogometne sredine in prav goto vo jc. da lan play upada iz lige v ligo in tu sc vidi rang. v katerega določen klub sodi. Poleg denarne kazni in prepovedi tekem je to velik minus v izkaznici oz. ugledu leh dveh klubov naše občine. Nedvomno je. da mora biti v nogometu prisotna velika mera agresivnosti in borbenos- ti, nc pa grobosti in nesramnosti ter provokacij. In ludi če ekipa tek mu rezullalsko izgubi, pa vendar da vse od sebe in dvignjenih glav dostojanstveno Čestita nasprotniku, jc ludi zmagala in da klubu listo njegovo prepoznavnost, ccnjcnosl. ki jo jc sila težko pridobiti, pa kaj hitro zapraviti. Nogomet v domžalski občini bi moral biti še bolje or- ganiziran, enotnejši, manjši klubi boljše financirani na račun kaljenja in vzgoje mladih perspektivnih igralcev, ki bi bili v prihodnosti igralci NK Domžale. V naši regiji je ogromno talentov in nepošteno bi bilo jim odreči priložnost v klubu, od kjer so doma, kjer so naredili SVOje prve nogometne korake, z želio, da igrajo v članski konkurenci v svojem matičnem klubu. Zalo je potrebno investirali v mlajše kategorije. Kakorkoli, NK Domžale so klub s tradicijo, katero je treba spoštovati in negovali, naš klub, klub vseh Domžalčnov in okoličanov, ki ta klub sprejemajo kot del vsakdanjika in kljub trenutni apatični situaciji, ki vlada v Sprotnem Parku. Domžalčani, nc dajmo sc! Upajmo na boljši julri! GREGOR BERLEC 22-lclncga Romana Jelena končala na sobotnem uradnem treningu za deveto dirko od 16-ih v Kaslevcju v Belgiji. Zanj jc bil usoden »nerodno« narejen dvojni skok, ki se ga je bal žc prej. po njegovem padcu pa so ga tudi znižali. Pri tem skoku si je zlomil zapestje. Dan po lem se je z mehanikom Lukom Veselom že odpravljal v Ljubljano, ko jc k njemu pristopil sam svetovni prvak Belgijec Jod Smcts, prav tako voznik motorja KTM, in mu ponudil pomoč ter po tem uredil vse potrebno za sprejem v kliniko v mestu Hallc, ki jc šc posebej znana po posegih za sport' nikc. Tam sc jc izkazalo, da jc zlom dokaj kompliciran, saj so kos-čice prišle med živec, tako da ne kaj dni ni čutil treh prstov. Operiran je bil pri posebnem specialistu, ki se ukvarja le z. operacijami zapestja. Pri vrnilvi domov je v Ljubljani za dva meseca dobil mavčno oblogo, zdaj pa na dokončno rehabilitacijo spet čaka v Belgiji. Seveda si želi čimprej na motor in se čimbolj pripravili na novo sezono. V letošnji sezoni pa so mu ob italijanskem moštvu ciNTI pomagali tudi domači sponzorji: Avlo (erar SLA I Kamnik, Varstal in Fitncss center Ložar. MIRAN KOKAU 0 stran 19 Srečno, Teja Gregorin, smučarska tekačica Prvič v članski konkurenci Zimska sezona je pred vrati, zato vam tokrat podrobneje predstavljamo načrte mlade smučarske tekačice Icjc Gregorin iz Ihana, ki je v sezoni I".""/2000 zaključila nastopanje v mladinski konkurenci. Moje prvo vprašanje je bilo zato namenjeno njenim najpomembnejšim tekmovanjem in uspehom v pretekli sezoni. Najpomembnejše tekmovanje v Konkurenca bo seveda izredno pretekli sezoni jc bil nastop na sve- huda. saj bom prvič nastopila v član-lovncm prvenstvu do 20 let. ki mi je ostalo v zelo lepem spominu, saj sem s četrtim mestom v teku na pet kilometrov dosegla doslej najboljši slovenski rezultat na tako velikem tekmovanju. Rada pa bi SC omenila nastope v štafeti v okviru svetovnega pokala, k jo i smo dekleta dosegla dvakrat šesto mesto in s tem tudi bonus za mednarodni razred po kategorizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije. Sezono sem zaključila IS. marca in si vzela mesce dni aktivnega počitka. Kdaj si začela priprave na novo sezono? Priprave sem kot vsako leto začela s 15. aprilom. Prvi del jc potekal brez posebnosti - po načrtu, v drugem delu pa sem si Zal na enem Od treningov poškodovala koleno in sem bila tako prisiljena IX dni počivati. tekmuješ tudi na rolkah? Bilo jc tudi nekaj tekem s tekaškimi rolkami. Ta tekmovanja so odličen trening in jih tako tudi jemljem, saj so rezultati v drugem planu. Bo letos konkurenca hujša? ski konkurenci, moj osrednji cilj pa bo svetovno prvenstvo na finskem Šc vedno sodeluješ s atletskim trenerjem Srdi mom Djordjevičem? Kdo se sodeluje s tabo? Kljub temu da je v pretekli sezo ni reprezentanco prevzel finski tre Iier, sem se odločila, da bom Ireni raki se naprej lako kol doslej -g. Djordjcvičcm in z očetom. Ta kombinacija sc jc zaenkrat pokaz; kol dobra in je za Sedaj ne mislim spreminjali. Potek treninga za no vo sezono jc vedno le nadgradnja dosedanjega dela. Vsako leto se ko ličinsko trening sicer malo povect ostaja pa tehnika kol sestavni del treninga in realni cilji, ki so kar vi soko zastavljeni. Ali tvoj osrednji cilj šc vedno ostajajo Olimpijske igre 2002? LetOS jc, kol sem žc omenila, sve tovno prvenstvo v Lahiiju na Fin skem. Poleg tega pa mc čaka ludi izpolnitev norme za nastop na olim pijskih igrah v letu 2002. rada pa bi osvojila tudi kakšno ločko na tek mah svetovnega pokala. Si sc za sezono Ze začela priprav (jati? Kam potuješ na priprave? Ali ostajaš pri razdaljah 10 in 15 km? ZaldjuCni del priprav se bo začel 9. novembra z odhodom na sneg v Skandinavijo, kjer bodo zadnje dni novembra Ze ludi prve tekme. Raz dalje ostajajo nespremenjene t. j. 5. io in 15 kilometrov, so pa zanimivi tudi krajši teki - Sprint i na 1.5 km dolgih progah Si morda kdaj razmišljala o biat Ionu - da malo popestriš tek na smučkah.' 0 biatlonu. Za enkrat jc moja prioriteta in to izključna tek na smučeh. O biatlonu pa kdaj kasne jc - mogoče. Sva na kaj še pozabili'.' Zelo bi bila vesela, ce bi la članek prebral kdo iz. gospodarstva, ki bi ga smučarski lek zanimal do te mere, da bi preko sponzorstva vi del tudi obliko promocije svoje de javnosti. 1 [vala in srečno, Teja! Bojana Smučarski skakalec Gašper Cvetko Med poletno in zimsko sezono Smučarskega skakalca, 18-letnega Gašperja Cvetka iz Doba, smo z.mo-v premoru med poletno in zimsko sezono, ko jc dobil nekaj prostih dni, le teh pa pozimi skorajda ne bo. Skakalce SK Triglav Kranj jc poletno sezono na plastičnih skakalnicah končal z dvema tekmama za državno prvenstvo na največji tovrstni napravi v Sloveniji, 85-metrski skakalnici v Veleum s 5. in 6. mestom. Poleti na plastičnih skakalnicah ne trenirajo veliko. Največ tovrstnega treninga opravijo v Avstriji in Nemčiji na Gimnastičarka Saša Golob Miška iz Šiške 90 in 120-mctrskih napravah, kar je predvsem pomembno za ohranitev občutka. Sicer pa so poletni meseci namenjeni predvsem fizični pripravi na zimo. Prehod s plastike na sneg ni prezahteven. Ic v prvih deselih skokih jc drugačen občutek, ko sc zamenja podlaga, drugačna je termika. V prihajajoči sezoni bo na mednarodnih prizoriščih tekmoval predvsem v medcelinskem pokalu in seveda na domačih tekmah. Njegov solekmovalec v SK Triglav Kranj je dvakratni zmagovalec svetovnega pokala Primož Peterka, ki po poškodbi in podpisu pogodbe s smučarsko zvezo zdaj spet redno in prizadevno trenira. Gašper je spomladi ob koncu sezone na finalu svetovnega pokala prvič v karieri poletel na velikanki v Planici in dosegel izjemen uspeh za njegov debi. Na petkovem uradnem treningu jc poletel kar 170 metrov, kar je seveda njegov osebni rekord. To je bil tretji rezultat med vsemi slovenskimi skakalci, kljub temu pa ni bil uvrščen na sobotno in nedeljsko tekmo. Njegova največja Zelja v bližnji prihodnosti je poleteti na velikanki prek 200 metrov. Ob koncu se mladi skakalec pred katerim je še vsa prihodnost zahvaljuje za finančno pomoč Gostinskemu podjetju Trojane d.d. in svoji mami. MIRAN KOKAU Odlična uvrstitev Tretje mesto za invalide iz Domžal Povabilo na turnir mini tenisa in teeball-a v OŠ Venclja Perka! Glavna dejavnost športnega društva Fan Vit-as je razvijanje športne dejavnosti med mladimi. Tako letos »»koli dvajset otrok od četrtega leta dalje že redno vadi enkrat ali dvakrat tedensko v telovadnici OŠ Vene Ija Perka (v nadaljevanju OŠ V. P.). Fan turnirskem sistemu na dve dobije Vadbo smo poimenovali Program«, kjer s pomočjo raznih rekvizitov, privlačnih iger, glasbe in Predvsem vadbe na blazinah, poskušamo doseči, da sc otrok zabava in navduši za telesno aktivnost. Nekateri udeleženci »Lan programa« sc kasneje odločijo za nadaljevanje vadbe v našem klubu. Otroci nekje od šestega leta dalje igrajo mini tenis in tcball. nekoliko starejši in vsi •isti. ki so žc osvojili osnove mini tenisa in tccball-a. pa začnejo z vadbo na večjih igriščih. Seveda jc cilj skoraj vsakega otroka, da sc pomeri v tekmi s svojim vrstnikom v športu, ki ga vadi in trenira, zato letos žc drugič organiziramo: furnir v mini tenis-u, ki bo potekal 15. in 20. decembra od 17.30 u«!.ic v veliki telovadnici OŠ V. P. za vse otroke, ki vadijo v našem klubu. Radi pa bi povabili ludi vse osta-ki radi igrajo tenis, tekmujejo in se družijo s sovrstniki, furnirja sc lahko udeležijo otroci rojeni leta ly9l in mlajši. Igra sc na igriščih ve- ' ''kosti badminton igrišča ' nižjo mre/o in mehkejšimi žogami, po ni igri do sedem. Prvi trije dobijo medalje, vsi udeleženci pa sodelujejo ludi v nagradnem žrebanju za praktične nagrade naših sponzorjev. Prijavnimi znaša 1000 sit. lahko sc prijavite vsako sredo in petek od 17.30 do 19. ure v OŠ V. P. pri trenerju ali po telefonu 040/209 066. Turnir v tccbal-u, ki bo potekal 19. in 21. decembra od 17.30 dalje prav tako v veliki telovadnici OŠ V. P, kjer sc bodo pomerile naše ekipe različnih Sol in gostje iz Ljubljane. Odmore bodo popestrila dekleta, s plesnimi točkami, ki vadijo pod vodstvom naše učiteljice Marijane v OŠ Dob. Vabimo vse fante in dek-Icla rojene Icla 1988 in mlajše, da se prijavijo do 10. decembra. Vsi prijavljeni bodo prejeli risano knjižico z navodili kako igramo Iccball in skupaj z novo sestavljeno ekipo odigrali turnir. Prijava jc brezplačna, lahko sc prijavite vsak lorek in čeli tek od 17.30 dO 19. ure v OŠ V. P, pri trenerju ali po telefonu 040/ 209 066. DUŠAN IN MARIJANA Devetletna Saša (Joloh iz Domžal se poleg na domačem kavču in drogu med vrati njene sobe nadvse rada »zvira« \m štirih giinnastienih orodjih: bradlji, parterju, preskoku in gredi. Kljub svoji mladosti telovadka trenira že tretje leto petkrat tedensko po tri ure na dan in se redno udeležuje številnih tekmovanj in nastopov. Sašo je za gimnastiko že v vrtcu navdušila prijateljic i. ko |c kazala špajo. stojo in druge elemente, ki so jo hitro zamikali, in mami je morala energično deklico takoj včlanili v Gininas-tični klub (ilB-SlSKA v Ljubljani. Saša lam še vedno trenira. Skupini devetih deklic, starih ixl 9 do 10 let, na poti uspešne ghnnastičarke pomagajo: Vesna in Richard Crncca ter ukrajinska trenerka Ljudmila Karolcnko. »Na treningu najprej začnemo ž ogrevanjem, sledi razlczanjc in vaje za moč. nato pa nadaljujemo / vajami na posameznih orodjih. Večinoma treniramo samo v telovadnici. Ce pa je lepo vreme, tečemo tudi zunaj,« pove Saša, ki se rada LldclCŽUJC IMtli šlevilnih kon- dieijskih priprav in testiranj. »Najraje Ultam parter, grad pa mi ni najbolj simpatična. Za letošnjo sezono sem dobila novo vajo in glasbo za parter, ki mi jo je sestavila ena izmed starejših tekmovalk.« Ko pogledam posnetek gimnasličnc-ga tekmovanja, na katerem je nastopila Saša nekaj ur pred razgovorom, in s katerim je dopolnila svojo zbirko diplom, mi Saša pokaže že osvojene medalje, ki jih hrani v sobi. katero si deli skupaj s starejšo sestro, njeno navdušeno navijačicu, ne pozabi pa omeniti tudi staršev, ki ji vselej stojijo ob strani. ••Nu državnem prvenstvu v Pustili srni do segla posamična šesta mesta, v ekipnem mnogoboju pa sem hila druga. V mesecu aprilu sem na tekmovanju POKAL Šiške usvojila prav laka šesla mesto, v kategoriji t ieihank pa sem hila dvakrat tretja posamezno v mnogoboju, ekipno pa srna hite v ljubljanski niunusiieni ligi najboljše. Nastopila sem tudi že V 1'ltli in v Hudiinpešti... Saša mi nato našlcjc Sc številne nastope: za UNICEF pred Maximarkclom. na svetovnem pokalu moške gimnastike junija v Hali Tivoli, ob začclku državnega prvenstva v ritmični gimasti-ki v Idriji, septembrski nastop na Osnovni šoli v Gabrovki... Saša, sicer učenka 3. b razreda Osnovne šole Vcnclja Perka v Domžalah, zelo rada bere in jc bila v preteklem šolskem Iclu izbrana za najboljšo učen- |aška Golob - v dresu GIB Šiška s pokalom in medaljo ko v svojem razredu. Včasih se odpravi na dvorišče s pnj iteljic.mu družbo pa jih dela ludi domači ljubljenček - zaj-čck. V času olimpijskih iger jc bila na televizijskem sporedu največkrat prav gimnastika, ki jo jc Saša spremljala in šc posebej navijala za svojo najljubško lekinovalko, Rusinjo Lkatcriuo Ljubaz-njuk. »Trenutnoje moj najtežji element, ki ga izvajam, seskok stegnjeni salto z bradlje Kada pa hi se naučila skrčeno salto z. obratom Miti na y,redt. element, ki gaje nu Ol izvedla njena najljubša hjavailka. In kaj si Saša želi? »Rada bi se naprej pridno trenirala in uspešna tekmovala hiez resnih poškodb, ki pa so v leni športu kur pogosta, telim si. tla hi na tlržinnem prvenstvu dosegla kakšno medalja na posameznih orodjih in da hi tekmovala na emi več mednarodnih tekmovanjih.« Saša je zelo ambiciozna in njena želja jc. da nekoč nastopa tudi na največjih tekmovanjih, -tada prej maram dopolnili Iti let.« pravi. Čim več uspehov ler malo poškodb. Saša! BOJANA Tretje mesto za A K Vele Domžale DP Slovenije v krosu Prizadevni atletski delavci A K IV iniirje so v M. Soboti organizirali drugi del letošnjega DP Slovenije v krosu. Spomladanski del jc potekal v Železnikih in sicer za pionirsko in ml. mladinsko kategorijo. Tekmovanja smo se zaradi dobrih rezultatov v prvem delu in možnosti za visoko končno uvrstitev želeli udeležiti s popolnimi ekipami st. mladincev, ml. članov in članov tudi tekmovalci iz AK Vele Domžale. I kipe st. mladincev nam zaradi težav pri prijavi ni uspelo seslaviti, zato je bilo odločno drugo mesto Kastelic Petra (zmagovalec Veber je najboljši srednje, oz. dolgoprogaš zadnjih let) in deseto Jarc Domna za začetek slaba uteha. Pri ml. članih se je poškodovani Jernej Kaslclec moral zadovoljiti z osmim mestom, »rekrcativec« Boštjan Brnoi (ne trenira aktivno že nekaj let) je zasedel deveto mcslo. Dušan Zaje pa je bil diskvalificiran (sicer osvojil 13. mesto). Pri članih pa se jc najbolje odrezal Klemen Cop z desetim mestom, Lado Hribar jc osvojil II. mesto. Matija Narobe pa si je (čeprav skakalec v daljino) pritekel 19. mesto. Ob koncu smo osvojili skupno tretje mesto, kar je največji uspeh našega kluba na tovrstnih tekmovanjih, za zmagovalci AK Maribor in drugouvrščenimi AK Velenje pa smo zaostali Ic eno točko. J. T. Košarkarski klub Lastovka ."rs^u^ Smučarsko društvo Domžale SMUČARSKI SEJEM Od 21. do 24. decembra 2000 Hala KOMUNALNEGA CENTRA DOMŽALE Kako kaže članom? Trenutno so pri treh zmagah in dveh porazih v petih tekmah, kar jih uvršča na 6. mesto v njihovi skupini tretje lige vzhod. Izgubili so proti mladim Lašča-nom. Pivovarni Upnik, premagali pa so Anchi inžiniring iz Poljčan, Vojnik ter Pivovarno Halcr. Kaj pa kadeti? Nastopajo v drugi ligi vzhod skupaj z ekipami Laškega B. Rudarjem iz Trbovelj. Zagorjem in Krškim. Trenutno so pri eni sami zmagi in Irch porazih, kar jih uvršča na 4. mesto. Torej, Ic tako naprej, lastovke! URBAN ZNIDARSIC Medobčinsko društvo invalidov Domžale ima v svojih vrstah tudi številne rekrcativec in športnike, ki se ukvarjajo z balinanjem, kegljanjem, streljanjem, šahom ter kolesarjenjem. Večino športov gojijo predvsem zaradi krepitve zdravja, v nekaterih pa so zelo uspešni tudi na tekmovalnem področju. Sodelujejo namreč na različnih tekmovanjih - tako v okviru regije kot države in so dosegli že številne lepe športne uspehe. Se posebej so letos ponosni na uspešno balinanje ženske ekipe, ki jo sestavljajo: Angelca Plaznik. Angelca Vodnik. Geni Juvan, Joži Kretnic, Urška Kovač ter Rezka ZemJjarić. Ta ekipa jc namreč v juniju na turnirju invalidov v Rogaški Slatini zasedla prvo mesto, še bolj pa so ponosni na Iretjc mesto, ki so ga balinarke dosegle na državnem prvenstvu in sc tako uvrstile med najboljše ženske balinarske ekipe med invalidi v Sloveniji. Uspešno pa balinajo tudi člani, ki navadno zasedajo mesta v zlati sredini. Medobčinsko društvo invalidov Domžale pa je med društvi poznano tudi kot uspešen organizator različnih tekmovanj. Tako so pred kratkim ob pomoči Balinarskega športnega kluba Bud-nićar KoliCevo pripravili na pokritem štiristeznem balinišču na Količevem velik balinarski turnir, na katerem je sodelovalo štirinajst ekip. Tako ženske kot moški so zasedli drugo mesto, na prvo mesto pa so se uvrstili invalidi iz Vrhnike. Čestitamo! Med strelci so ponosni zlasti na uspehe svojih članov Ivana Mušica in Andreja Pernela iz Trzina, ki sta sebi in društvu z zračno puško in pištolo pristreljala že veliko medalj in priznanj. Žal je zanimanja za šah čedalje manj, pohvalijo pa se lahko s kegljači in kegljači-cami, ki redno trenirajo in nastopajo v okviru invalidskih tekmovanj. Bolj za rekreacijo kot za tekmovanja pa sc ukvarjajo tudi s kolesarjenjem, saj so tudi v letošnjem letu pripravili kar nekaj kolesarskih izletov, ko so s kolesi spoznavali območje nekdanje občine Domžale. V. V. Z leve stoji: Jovo Svilar, Jose Manuel Eaea - 4 x svetovni prvak in 8 x evropski prvak v borbah ter Andrej Alibabič in Kruno Seaovič trenerji karate kluba Shotokan Ljubljana Karate klub Shotokan tudi v Domžalah Vpis novih članov Karale klub Shotokan jc od svoje ustanovitve leta 1996 pa do danes eden najuspešnejših karale klubov v Sloveniji. Več kot dve desetletji izkušenj udarnega jedra kluba blizu 15 karaleistov smo združili z mladostno zagnanostjo mladih članov. Zato smo lahko vsa leta obstoja uspešno krojili tekmovalno dogajanje v slovenskem karalcju. Bili smo večkratni ekipni in posamični državni prvaki v različnih kategorijah. Treninge imamo v OŠ Polje in Nove Fužine ter sekcijo v Dobu. V borbeni skupini trenira 30 mojstrov karaleja, kar je ena od posebnosti v slovenskem karalcju. Klub je razdeljen v II skupili po stopnjah in znanju. Glavni trenerji karateja so: Jovo Svilar, absolutni državni prvak v borbah za lelo 1996 in naš Domžalčan Andrej Alibabič ler Kruno Šegovič. Vsi imajo opravljene izpite fakultete za šport in priznanje o usposobljenosti za delo v športu ter dolgoletne izkušnje. Smo EKIPNI DRŽAVNI PRVAKI v športnih borbah za leto 97, 98 in 2000! Vabimo novo člane/ice, da se nam pridružijo v Osnovni šoli Dob pri Domžalah. Treningi so vsak torek od 17.30 do 18.30 in ob četrtkih od 18. do 19. ure. Vpisujemo nove člane cxl 25. II. 2000 do 5. 12. 2000. Treninge vodi mojster Andrej Alibabič s 30 lelnim izkušnjami in asistent Stanko Česen, mojster karateja I. DAN. Lahko si ogledate tudi naše internetne strani na: http://www.myfrcchost.com/alicn Vabljeni u*P.e*ne članice balinarske ekipe Medobčinskega društva invalidov Domžale, ki so na državnem prvenstvu invalidov osvojile tretje mesto. Čestitamo! DNEVI ODPRTIH VRAT OD 8. DO 10. DECEMBRA Posebno presenečenje: novi modeli vozil Opel! avtotehna ¥DS In Kosec opel^ Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Opel, Kamniška 19, Domžale, tel. 01 721 60 92 Občina Domžale Oddelek za družbene dejavnosti JAVNI RAZPIS za izbiro najugodnejšega ponudnika socialne oskrbe na domu v Občini Domžale 1. Naročnik, poštni naslov, številka telefaksa: Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, faks: 01/7216-146 2. Način izbire najugodnejšega ponudnika (3. člen ZJN): javni razpis 3. Vrsta storitve in opis ter ocenjena vrednost naročila: socialna oskrba na domu, ki obsega gospodinjsko pomoč, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, pomoč pri ohranjanju socialnih stikov; ocenjena vrednost: 20.000.000,00 SIT 4. Kraj izvedbe: občina Domžale, ki se deli na dva dela 5. Navedba zakonov, predpisov in upravnih odločb, ki zadevajo naročilo: Zakon o socialnem varstvu, Odlok o organiziranju pomoči na domu in merilih za določanje plačil storitev. 6. Trajanje naročila ali datum pričetka in dokončanja storitve: Pogodba se sklepa za dobo 2 let, pričetek 01. 01. 2001 oz. po pravnomočnosti sklepa o izbiri 7. (a) Poln naslov službe, od katere se lahko zahteva razpisno dokumentacijo: Občina Domžale, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, Domžale (b) Datum, do kdaj je možno zahtevati razpisno dokumentacijo: 11. 12. 2000 (c) Znesek in način plačila za razpisno dokumentacijo (številka bančnega računa, kamor je potrebno nakazati znesek): 1.000,00 SIT se nakaže na ŽRšt. 50120-630-810230 sklic na-javni razpis 8. (a) Datum in ura, do kdaj je potrebno predložiti ponudbo: 14. 12. 2000 do 12. ure (b) Polni naslov, kamor je potrebno predložiti ponudbo: Občina Domžale, vložišče, Ljubljanska 69, Domžale; zapečatene kuverte morajo biti jasno označene »Ne odpiraj - javni razpis SOCIALNA OSKRBA NA DOMU«. 9. Datum, čas in kraj odpiranja ponudb: 15. 12. 2000 ob 10. uri na Občini Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, konferenčna soba, I. nadstropje 10. Merila za dodelitev naročila, teža in način uporabe meril (12. člen ZJN): cena - vrednost ume postavke - 60 točk prevzem kadrov -10 točk kvaliteta predloženega programa z vidika kadrov, organizacije, tehničnih pogojev in metod dela -10 točk prilagodljivost na morebitna spreminjanja potreb -10 točk druge ugodnosti -10 točk 11. Druge informacije o naročilu: Kontaktna oseba: Irena Gričar, tel: 01/ 7241-305 Številka: 40501-48/00 Datum: 03. 10. 2000 Načelnica oddelka Irena Gričar, univ. dipl. org., I. r. REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA DOMŽALE Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve tel.: 721 57 00, faks: 724 10 37 OBJAVLJA JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NAJDENIH STVARI Javna dražba z licitacijo najdenih stvari bo v četrtek, 30. 11. 2000, od 10. do 13. ure v Domžalah, Ljubljanska cesta 96 (na dvorišču Policijske postaje Domžale, vhod s severne strani). Ogled najdenih stvari je mogoč na istem naslovu v sredo, 29. 11. 2000, od 10. do 12. ure. Seznam najdenih stvari je izobešen na oglasni deski Upravne enote Domžale, Ljubljanska cesta 69, Domžale. VODJA ODDELKA: Zoran Šuštar, l.r. > Nudimo vam: • ekspres popravila vseh vrst TV in video aparatov na domu • daljince za vse tipe tv aparatov •montažo in prodajo SAT in klasičnih anten, možnosl plačila na obroke. NOVOLETNA AKCIJA 10% POPUSTA Jelefon in faks: 01/7227 042 041/637 971 www.rtv gorjup.si C. Rad. čete 37 ^^^^^,235 RADOMLJE FIAT BRAVO 1.6 SX Oprema: klima, ABS zavore, 2x zračna blazina, servo, el. steklo, centr. zaklepanje, radio RDS,... Cena od 2.425.600 SIT M NEVERJETNIH IJI^1^ 300.000 SIT CENEJE |-.|;AV0 00 1 CA' l-l-.AVA DO CGV 1% 13 UMi od 2,043.600 SIT od 2,183.320 SIT \i H A V0 P.O f dV f: JTc KT-flrTA liiia! il l(& M LUČU, UMA. H& od 2,131.600 SIT od 3,547.374 SIT UGODNO FINANCIRANJE - STARO ZA NOVO PRODAJA VOZIL: Lahoue 2. tel.: «4/2529 (»70 SERVIS VOZIL: Lahovče 40, tel: 04/2529 050 Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o Trgovina z gradbenim materialom Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 B. DOMŽALE Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: N.C.: 01/722-00-20 TEL: 01/83-27-030, 83-27-035 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/83-27-045 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: st&sam.si e-mail: dom@sam.si http://www.sam.si OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več... IV. NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO TER ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE VAŠEGA DOMA >■ KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE > HIDRO IN TERMO IZOLACIJE >APNO, CEMENT, MALTIT > FASADE IN FASADNE SISTEME BA UMIT, JUB in TIM >■ SCHIEDEL DIMNIKE >■ ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO >• ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA > OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST > ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO >■ TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE IN SE PREPRIČATE O NAŠI PONUDBI. • Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz fco kupec in možnost dostave z avtodvigalom. V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Internet: WWW.SAM.SJ V SAM-u NISI NIKOLI SAMIH Združeni NAPREDEK KOČNA TABOR VELE prijeten nakup Miklavž v blagovnici Vele 1., 2., 4. in 5. decembra Miklavžev sejem v soboto 2. decembra: ob 18.00: obisk Miklavža s spremstvom ob 18.20: velik ognjemet Barby Coca Cola 1.990,- 449,- cena za kos —III i m *1 Pes Cucci dog Dojenček v nahrbtniku 5.490,- mM -, 1 ■ ...^ ...... 2.790,- Tabla z žebljički Lego lokomotiva na potisk > BI » */ W' mJk «1 nI i ■H 1.190,- Čokoladni figuri Miklavž parkelj, 10 cm 45,- Čokoladna figura parkelj, \%% mm 199,- cena za kos Blagovnica Vele Domžale Mestni trg 1, Do Ponudba velja od 28.11. do 11.12. oziroma do prodaje zalog. Vse cene so v SIT.