57Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36: 57-72 Anton Kramberger UDK 316.276 Osebne in druæbene funkcije socioloπkega spoznanja POVZETEK: »lanek se ukvarja z razmerjem med socioloπkim spoznanjem in procesom socioloπkega spoznavanja. Oriπe antiËne, renesanËne in moderne segmente druæbene misli. Skuπa pokazati, da je bila v razvoju sociologije njena glavna razvojna vrlina humanizacija vednosti - torej postopno uveljavljanje posrednega, preverljivega, komunikativnega znanja o spremenljivih virih neenakostih v svetu. To znanje razblinja πirjenje aksiomatskega uvida v absolutno socialno strukturo, ki preteæno terja le deduktivno elaboracijo. KLJU»NE BESEDE: sociologija, druæbene vede, kognitivna teorija, epistemologija, huma- nizacija znanja. 1. Vsakdanji izziv za nas: socioloπko spoznanje ali spoznavanje Osrednji naslon v postavljenem naslovu je na besedici ‘spoznanje’. Ta izraz v gornji zvezi zveni dokaj trdo. O pridobljenem socioloπkem znanju govori skorajda kot o pred- metu - kot da ga lahko poljubno premikamo sem in tja, pa se zaradi tega ne bo niti bistveno spremenil, niti obrabil. RazliËne naj bi bile le njegove funkcije v razliËnih kontekstih. Takπen pogled je lahko seveda le prvi, zasilni izhod. Varovanje socioloπkega znanja, z naπtevanjem spoznavne moËi uglednih spoznanj, je sicer klasiËno akademsko poËetje. Vendar imam obËutek, da nam takπna dræa danes, ko skuπamo to znanje uporabljati ob izzivih sodobnega sveta, ne pomaga dovolj. Argumenti za ta moj obËutek so vsebinski in organizacijski; naj pojasnjevanje priËnem s slednjimi. Predvsem je preveË razliËnih vlog, ki jih danes lahko privzemajo diplomirani sociologi. V oæjem krogu stroke se poleg akademikov (s stalno zaposlitvijo) nahajajo πe najmanj pogodbeni akademski raziskovalci, svobodni raziskovalci (izven akademske sfere), konsultanti razliËnim projektom ali vodilnim osebam organizacij, ter konËno uËitelji sociologije na razliËnih niæjih stopnjah izobraæevanja, πolanja. V πirπem krogu pa so πe razni (za raziskovanje finanËno nepodprti) praktiki ter analitiki, zaposleni v razliËnih sluæbah in na razliËnih delovnih mestih. Kot sociologe jih vse skupaj πibko povezuje le πe nekdanja skupna izobrazba. Vsa ta pestra meπanica ‘sociologov’ verjetno zelo razliËno dojema objavljena ‘akademska’ socioloπka spoznanja. Vrhu tega je tudi prispevek ‘praktikov’ k celotnemu korpusu socioloπkih spoznanj in dognanj znatnejπi in raznovrstnejπi, kot smo si pripravljeni priznati. Da πtudentov in sluπateljev sploh ne omenjam. 58 Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36: 57-72 Anton Kramberger ©tevilne odjemalske arene same po sebi krhajo enoznaËnost akademskega socioloπ- kega znanja. Za to poroznost znanja pa so πe drugi razlogi. 1.1 Varljiv kognitivni diferencial Glede na pestrost prakticiranja sociologije v Sloveniji lahko najprej priËakujemo pomembne razlike v pogledih na uveljavljena socioloπka spoznanja. Na te razlike ne bi smeli biti Ëisto neobËutljivi. Ne moremo le zamahniti z roko in reËi, da gre pri teh razlikah le za neenako raven znanja ljudi, torej za nekakπen kognitivni diferencial v obsegu socioloπkega znanja. V teh razlikah je tudi nekaj substancialnega, nekaj, kar presega kopiËenje golih socioloπkih spoznanj. Tisto, kar namreË najbolj zmoti pazljivo uho, ko govorimo o socioloπkem spoznanju, se nahaja natanko v razliki - Ëe ne celo nasprotju - med navidezno Ëvrstostjo v intencioznem izrazu ‘socioloπko spoznanje’ in dejansko upogljivostjo, s katero se vsako takπno spoznanje sooËi, ko skuπa ohranjati svoje nameravane akademske pomene v πirπi komunikaciji. Ta razlika, ki jo po mojem trdnem prepriËanju zaznavajo - in se ji vËasih tudi upirajo - vsi socioloπko uglaπeni ljudje (Giddens bi jim rekel ‘posamezniki kot druæbeni praktiki z izkustvom’), pa ni v resnici niË drugega kot osrednja tema, s katero se tudi klasiËno akademsko jedro sociologije ukvarja æe ves Ëas od svojega nastanka. Naj ta dvom v pomensko Ëvrstost socioloπkih spoznanj najprej nekoliko posploπim, predno mu dam bolj disciplinarno preobleko. Raznovrstnost in zadræanost v sprejemanju socioloπkih spoznanj izhaja najprej iz narave obiËajne socioloπke govorice. Zapisana govorica, ki je glavni sporoËilni medij sociologije, vsebuje poleg “razkrivanja” tudi “prikrivanje”. Tisto, kar spuπËamo, je zelo povedno (po Eccu gre celo za posebno znanstveno disciplino “namernega pozabljanja”, ars oblivionalis). Brez dvoma prihaja do aktivnega branja manjkajoËih elementov tudi takrat, kadar se avtorji namenimo uprizoriti igro z naslovom “prenaπanje socioloπkih spoznanj”. Pravila te igre pa pogosto imitirajo (popperjansko zamiπljeno) naravoslovno metodo: da naj znanstvena argumen- tacija karseda odstrani vpliv posameznika (pisca) in tistih ljudi, ki naj bi zapisano podali ali prebrali. Zlasti njihove vrednote. Weber pa, nasprotno, kar predpostavlja vrednote raziskovalca in πirπe druæbe; vendar naj bi pri sociologih ravno to visoko zavedanje o lastni udeleæbi v podajanju pomenov znatno pripomoglo k njihovemu zaËasnemu ignoriranju v toku raziskovanja. Tako naj bi ostalo veË prostora za oæji namen oziroma pomen raziskovanja, ki je v zapisanem bolj ali manj prepriËljivo pripeljan do “oËitnega”. Potem, ko se enkrat iz raziskovalnega diskurza vrnem v svet prenaπanja spoznanj, pa smo spet obsojeni na besede, govorico - in vrednote. A besede same - tu mislim predvsem na zapisana besedila - brez ljudi ne æivijo, ampak le ædijo. NiË bolje se ne more goditi pomenom za ubesedenim. Pomen vsakrπnega spoznanja, tudi socioloπkega, se zato po mojem ne le nanaπa na ljudi, ki smo jih opazovali, ampak se tudi obuja in pripoznava le z njihovo pomoËjo. Zato bi lahko trdili, πe vedno zelo na sploπno, da besedila, s katerimi opredmetimo socioloπko spoznanje, pomena ne nosijo, ampak ga lahko le prenaπajo. »e bi namreË besede in besedila same po sebi lahko nosile pomen, potem pomen, kot dodaten atribut besedil, ne bi bil potreben. Bil 59Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36: 57-72 Osebne in druæbene funkcije socioloπkega spoznanja bi takorekoË motnja, ne vrlina, govorice. A brez pomena tudi govorice ni, so le oddajani, a nesprejeti πumi in signali. Besedam v govorici pa dajejo komunikativni pomen ravno neizgovorjene skupne vrednote udeleæencev. »e so vrednote sprejete in artikularine, je tudi govorica bolj πËiπËena. Problem vsakega pomena, tudi socioloπkega, je torej v njegovi komunikacijski, ne pa le v njegovi sintaktiËni, besedilni razseænosti. Tudi idealno ubesedeno spoznanje namreË ni nikoli enoznaËno sprejeto pri posluπalcih. S tem dejstvom govora se je treba sprijazniti, ne pa tarnati nad njim. 1.2 Paradigma v sociologiji je bolj predmet, ne pa metoda raziskovanja Tu se æe lahko pomaknemo bliæje k sociologiji in njeni specifiki. Ne samo, da ta veda, zaradi priËakovanih komunikacijskih πumov in predelav, s spoznanji prenaπa sem ter tja zelo diverzificirane pomene; tudi pomeni sami so v nekem posebnem oziru celo glavni predmet njenega opazovanja. Spomnimo se πe enkrat Webra in njegovega para pojmov ‘protestantska etika’ in ‘duh kapitalizma’, ki sta, kljub izmuzljivosti, pritegnila veliko raziskovalne energije v preteklem stoletju. Predmet prouËevanja sta bila tam etika in duh nove dobe, nekaj, kar je teæko zamejiti in opazovati. To pa vedo samo naredi dvakrat bolj ranljivo v primerjavi z naravoslovjem. Pri naravoslovju - zlasti v mikro in makro svetu, nekoliko manj v razseænostih Ëloveπko neposredno Ëutnega - je predmet opazovanja obiËajno oddaljen in eksperiment moæen, zato je preverljivost naravoslovnih spoznanj odvisna predvsem od (razvoja) instrumenta merjenja in metode. V sociologiji pa je oËitno obratno: predmet opazovanja, t. im. ‘druæbena dejstva’, je dostikrat sam nejasen, raziskovalcu je bliæje (sociolog je tudi sam del druæbene stvarnosti, ki jo prouËuje) in je eksperiment, torej nadzorovanje okolja pri veË poskusih, komajda moæen. Druæbena dejstva, iz katerih nato gradimo svoja spoznanja, so vedno ujeta v neponovljivost posebih historiËnih okoliπËin in v mentalitete okrog njih - zato je obseg prisotnih variacij v (moænih) izidih velik, primerjave dejstev v Ëasu in prostoru pa so vedno naknadne, poslediËne, in jih je, zavoljo neponovljivosti okolij, relativno teæko standardizirati brez velike abstrakcije. Kakorkoli obraËamo gornje naravoslovno-druæboslovne primerjave, bomo morali priznati naslednje: v naravoslovju so zlasti metode, skupaj z modeli prisvajanja stvarnosti, tisti kljuËni element, ki doloËa plodne znanstvene paradigme. V druæboslovju pa πibke paradigmatske okvire za izmenjavo konsenzualnih mnenj med raziskovalci lahko uvajajo le relativno konsenzualno doloËeni predmeti opazovanja. Zato uvedba klasiËne znanstvene metode oz. metod - kot poskus uvedbe objektivizirane meta-govorice v sociologijo - ne odpravlja glavne pomanjkljivosti v socioloπki argumentaciji, t.j. odsotnost jasno doloËenega predmeta opazovanja, ampak jo velikokrat le πe poveËuje. Na navedem en samcat, a dokaj tipiËen primer zahtevnega razmejevanja med predmetom in metodo v sociologiji. Metodoloπko zapletena loglinearna analiza socialne mobilnosti, uporabljena v analizi primerjalnega projekta CASMIN (poroËilo glej v Erickson & Goldthorpe 1992), je kmalu po objavi glavnega izsledka - da verjetno obstaja enak, Ëe ne celo isti (?) vzorec “socialne mobilnosti” pri vseh dræavah oziroma narodih sveta - najprej razcepila angaæirane avtorje in kritiËno javnost glede samega instrumenta 60 Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36: 57-72 Anton Kramberger za opazovanja mobilnostnega reæima, oziroma metode za uzretje t.im. ‘breztrendne socialne fluidnosti’ (ang. trendless social fluidity), t.j. loglinearnega modela. Kmalu po polemiki pa so se odprla prava brezna - kar ni nakljuËje! - tudi glede vpraπanja, kaj so raziskovalci sploh nameravali opazovati. Aage Sørensen (1992) je zato, ob vseh nekoliko pregretih razpravah (v katere je bil zoper nosilce raziskave vpleten tudi njegov sin, Jasper Sørensen), nekoliko jedko zapisal, da metodoloπke oziroma znanstvene izboljπave spoznanj in pomenov v tej smeri raziskovanja enostavno niso veË moæne, ker je bilo vse, kar sploh znamo tehniËnega (!) narediti, æe do kraja izËrpano in objavljeno. A dodal je, dokaj jedko, da oËitno potrebujemo v razpravi o socialni mobilnosti malo veË soli in precej manj tehnike (‘more matter with less art’). In je s to opombo vrnil vsebinsko razpravo nazaj, k teoretsko πe nejasnim pomenom o motivih raziskovanja in virih socialne mobilnosti ljudi. Nekaj veË moænosti za avtonomnejπi razvoj druæboslovja, kot posebne, od naravoslovja razliËne znanosti, bi bilo zato priËakovati od razvitja ustreznejπih druæboslovnih metod; a te vrste druæboslovno avtonomni pristopi, ki upoπtevajo specifiËno nedoloËenost druæbenih predmetov opazovanja. so πele v povojih. Na primer, ob novi metoda, ki terja, da se v analizi druæbenih pojavov, zaradi historiËnosti pojavov, upoπteva vsaj πe razliËno prostorsko zamejevanje in Ëasovno trajanje istovrstnih, t.im. ‘sekvenËni analizi’ (Abbott 1988), se je med sociologi razvila precej burna, do novih predlogov celo odklonilna razprava (prim. Abbott 1995). Vanjo so nekaj kasneje posegli tudi ekonomisti, ki, za razliko od drugih druæboslovcev, branijo zlasti racionalnost ravnanj posameznikov, in makrosociologi, ki raje stavijo na usodno nespremenljivost socialne strukture. Ta razprava je pokazala na nujno potrebo po neki novi meπanici druæboslovnega znanja, ki vsebuje tako individualna kot strukturna preæemanja dogajanj v trænih druæbah (t.im. socioekonomika); najveË dognanj te vrste pa se je v sociologiji nakopiËilo na treh podroËjih: v teoriji socialnih omreæij, v kulturni sociologiji in v sociologiji organizacij (Swedberg 1997). Ta generiËna pristranost v socioloπkem pridobivanju znanja o druæbi, namreË govor na zelo strukturni ravni, je tudi odsev izvorne dediπËine vede: zaËetna spoznanja te vede so bila vpeljana predvsem kot intuitivna, a dokaj instrumentalizirana govorica, namenjena za institucionalno borbo druæbenih akterjev 19. stoletja, ne pa za osebno komunikacijo posameznikov. Socioloπka spoznanja zato πe danes vsebujejo nepreseæeno konceptualno dualnost, kjer se sreËujeta dva dokaj razliËna pogleda na to, kaj naj veda prvenstveno opazuje: (1) ali Ëloveka, obdanega s socialno strukturo, ali pa (2) Ëloveka, ki strukturo (re)konstruira nekako sproti (t. im. ‘structure-agency problem’). Spoznanja, ki jih prinaπa veda, zato danes simptomatiËno nejasno nihajo med nekdanjim bolj strukturnim pogledom, ki ga velikokrat preveË lahkotno odpravimo z oznako “zastarela” makrosociologija (elementi opazovanja so razred, sloj, skupina, vrednote, skratka makro- koncepti), torej skorajda politika, in sodobnejπim ter intimnejπim pogledom, ki je bliæji mikrosocioloπki obravnavi (v centru raziskovanja je oseba v skupini in njena navzven delujoËa socialna interaktivna omreæja). Menim, da je makrosocioloπka govorica v obravnavi “druæbenih dejstev” πe vedno koristna, ni pa veË edina moæna in sprejemljiva v sociologiji. Jasno je le, da razliËnim 61Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36: 57-72 Osebne in druæbene funkcije socioloπkega spoznanja pristopom ustrezajo dokaj razliËni nagovori bralstva in posluπalstva. A tudi z veË- kriterijskim nagovorom, ki je danes v navadi in ki skuπa zajemati poglede na isti pojav istoËasno iz veË ravni, na primer iz makro, mezzo in mikro perspektive, pa doseæena spoznanja komajda objamejo opazovani pojav kot celoto: tudi zato obrisi spoznanj, podani iz veË zornih kotov, komajda odsevajo zapleteno strukturo dejansko kaotiËnega sveta, v katerem pa v zadnji konsekvenci le ljudje, ne pa institucije, lahko dnevno rekonstruirajo integrativne druæbene pomene. 1.3 Pretirana didaktiËnost deluje proti humanizaciji socioloπkega znanja Dosedanje izvajanje nima namena, da bi z njim zanikal πtevilne doseæke socioloπke vede, bodisi na vsebinskem bodisi na metodoloπkem podroËju. Nobenega razloga ni za to, πe zlasti, ko reducirano znanje o kompleksni in vse πirπi druæbi, s katero prihajamo v stik, postaja tudi potreba, ne le razkoπje. Brez dvoma pa ravno dolga in ovinkasta pot k potencialni standardizaciji tako predmetov opazovanja kot metod preverjanja spoznanj v tej vedi kaæe, kako globoko so v resnici razcepljeni in na nek naËin teæko prehodni kolektivni imaginariji posameznih sestavnih delov dejanskih druæb - in tudi sociologija v resnici ni kaj dosti veË kot le en koπËek vsega kompleksnega imaginarija, s katerim danaπnja druæba trajneje razpolaga, a je obenem nenehno v reinterpretaciji. Takπna neprizanesljiva samoocena doseækov dela to vedo sicer krhko, a hkrati tudi komunika- tivno. Zato nima smisla, da si med seboj prikrivamo te lastne izvorne in trenutne zadrege z nasilno ujetimi in zasilno Ëvrstimi pomeni, ki bolj kot Ëemu drugemu sluæijo ideoloπki govorici profesionalne hierarhije vede in zato mejijo na domiπljavost. S pretirano samozavestno govorico namreË izgubljamo stik na najπirπi fronti profesionalci-odjemalci, Ëeprav nam morda koristi na kakπni parcialni fronti. Moti me predvsem, da drugim, zlasti pri pouku sociologije, ponujamo spoznanja in ne procesa spoznavanja. Tudi tako, da izmikamo tla razlagam, kako je do doloËenih pomenov priπlo in komu so (bili) prvotno namenjeni. Namesto, da bi v komunikacijah glede socioloπkih spoznanj vedno dodajali tudi neko koliËino sporoËil, nabranih s poti socioloπkega spoznavanja, torej nujnih informacij, s katerim nakazujemo pot, po kateri smo se spoznanju bliæali, te zanimive poti radi preskoËimo kot manj pomembne in ponujamo le oËiπËena socioloπka spoznanja - kot da stoje sama zase (prim. Myrdal). Po mojem je tega preveË v (slovenski) sociologiji. Spraπujem se, odkod takπno osiro- maπeno, da ne reËem jalovo didaktiËno poËetje. Lahko razumem, da razlog ni hudobija ali lenoba, πe manj neznanje, temveË predvsem prilagajanje razmeram, v katere je sociologija kot strukturni pogon za obnavljanje druæbenega znanja pri nas ujeta - veda je predvsem πolski predmet, manj pa praktiËni naËin prisvajanja uporabne stvarnosti. Pri nevπeËnih poenostavitvah gre torej za neke vrste varËni akademski manierizem, prisoten zlasti v okviru mnoæiËne pedagoπke prakse. Primeri te vrste so lahko tudi naπa letna sreËanja. NiËkolikokrat sem po njih sliπal dvoje povsem nasprotujoËih si mnenj udeleæencev. NastopajoËi in organizatorji zagovarjajo lastno ‘uprizarjanje spoznanj’ kot izjemno koristno in ‘pouËno’ poËetje, medtem ko drugi udeleæenci veselo tarnajo, da je bilo naËetih premalo ‘pravih problemov’, in da je manjkalo problematiziranja spoznanj in nasploh dialoga - da pa je bila zabava dobra. 62 Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36: 57-72 Anton Kramberger Takπen razcep mnenj ob istih zadevah ni nekaj enkratnega, znaËilnega le za slovensko sociologijo. Znotraj rastoËe socioloπke srenje se tudi v svetu oËitno po naravni poti razvija vrsta socioloπkih podidentitet in praks, znotraj katerih pripadniki, zlasti s satiriËnim orisovanjem svojih ‘bliænjih drugih in drugaËnih’ kolegov, radi krepijo svoj zaæeljeni distinktivni poloæaj. Naj tukaj podam lep primer iz Amerike. Tam kar precej sociologov deluje izven akademske sfere. Deutscher, ki je veËinoma raziskovalno deloval izven univerzitetne sfere, si je privoπËil naslednjo slikovito karakterizacijo namiπljene moËi sociologov-akademikov (sam se uvrπËa med praktike!): flKaj torej pomeni, Ëe trdimo, da smo mi ‘sociologi-praktiki’? Ali se lahko primerjamo z antropologi-praktiki, ki so zelo ponosni na svojo profesionalno identiteto? »e to dræi, potem bi morali tudi mi, podobno kot oni, Ëutiti dobesedno soËutje do naπih (pedagoπkih) kolegov, ki æive porinjeni v postano blato univerz in kolidæev, raziskujejo nekaj, za kar se æiv krst ne zmeni, utrujajo neizmerne razrede zdolgoËasenih πtudentov, in se kratkoËasijo le z akademskimi spletkami. Te brezupne bitke za moË sta najbolje zajela Abbott & Costello z vicem, v katerem veliki moæ pravi moæiËku: “Dobro si zapomni, jaz sem πef!” Nakar moæiËek plaho vpraπa: “In kaj sem potem jaz?” “Ti,” mu odvrne veliki moæ, “si niË.” Zadnje besede pripadajo moæiËku: “Torej si ti πef - niËesar.” Ravno tako je z veliko poli- tiËno moËjo akademskih oddelkov.« (Deutscher 1998). VeËina akademskih sociologov v Sloveniji prav zares in dobesedno æivi od pedagoπke prakse. Pedagoπka praksa pa ima, kljub naπemu obËasnemu upiranju, nek svoj inπtitucionalni æivljenjski cikel in nek standarden vzorec rasti, ki je bolj lasten organizacijski kulturi, ne pa Ëloveku kot subjektu. Ta dani okvir sociologijo - iz dobro- namernega socialnega aktivizma - nezadræno pretvarja v skrepenelo inπtitucijo: jo sicer krepi kot oæjo hierarhijo profesionalcev (uËiteljev in organizatorjev socializacije znanja), a jo hkrati spodjeda kot izvorno potrebo ljudi, da se s tem znanjem laæje znajdejo v kompleksnem svetu. Kdorkoli tu le od daleË pomisli na nalezljive teste objektivnega tipa, ki jih spretno uvajamo v vse bolj mnoæiËne srednjeπolske in predvsem fakultetne klopi, pa se ob tem jasno zaveda pomenljivih vrzeli med socioloπkimi spoznanji in spoznavanji (z vpraπanji o tej vrzeli kar preradi varËujemo pri testih), bo natanËno vedel, o Ëem govorim - o podcenjevalni in nekomunikativni, a na videz neizbeæni praksi ocenjevanja in preverjanja znanja. Za razumevanje in priljubljenost naπe vede med ljudmi nasploh, med mladimi pa posebej, silno slaba praksa! Ni Ëudno, da je bila glavnina klasiËnih socioloπkih naporov v preteklosti, od institucionalizacije sociologije dalje, usmerjena ravno v odstranjevanje inπtitucionalnih smeti v socioloπki govorici. Sence prazne manire, oholosti in monologa (Wallerstein 2000), podane velikokrat v navidez odliËnem slogu izkljuËevanja, so namreË v doloËenem nasprotju z glavnim poslanstvom vede, ki pa je le humanizacija znanja o druæbenem redu. Po spustu vede iz makro na mezo in mikro ravni, kar se po mojem neogibno dogaja danes, postaja namreË vse jasneje: da (naj) se samozavedanje o ranljivosti in krhkosti socioloπkega znanja poveËuje, ob Ëemer pa (naj) se svoboda alias brezbriænost naπih kolektivnih akcij zmanjπuje. Sociologija ima zato danes, ob teh samospoznanjih, le en, relativno jasen izhod: primarno naj bi senzibilizirala posameznika, kot preveË omejenega Jaza, πe za Druge in za Tretje. ©ele posredno pa bo 63Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36: 57-72 Osebne in druæbene funkcije socioloπkega spoznanja s svojim poËetjem lahko senzibilizirala tudi skupnost. Ne pa obratno, kar je obiËajna pot trde, avtoritarne politike! ReËeno preprosteje, humanizirajoËa veda sociologija naj bi s svojimi sporoËili in pomeni povzroËila manj πkode kot tista praksa, ki jo kritizira! DrugaËe je cena za njeno uveljavitev (za komunikativno uveljavitev njenih spoznanj) prevelika. Primer slabe vprege sociologije v voz oblastne moËi je (bila) marksistiËna druæboslovna znanost v Ëasu socializma. Socializem je (bil) dober kot mobilizatorska ideja za civilna gibanja, a kot znanstveni socializem uniËujoË, ker brzda znanstveno radovednost in je obenem predrag kot dræavni projekt - za zaËasno premoË politike nad individualiziranim trgom. Ta ugotovitev o socialni πkodi kot tistem kriteriju, do kod naj gre sociologija v kritiki in svetovanju druæbe, torej v praksi njenega popravljanja, ni seveda niti enostavna niti nedolæna. Zato jo velja nekajkrat premisliti. Recimo: ali koristni druæbeni aktivizem v zgoπËenih Ëasih, ko se rada izgublja razdalja do politike, izgublja tudi glavo - in od socioloπkega znanja ostaja bore malo? Ker na tem mestu ne znam do konca izpeljati te misli - morda pa tudi nima smisla, da to poskuπam - naj navedem droben zgled, ki vsebuje isto dilemo. Radikalna gibanja 60. in 70. let so na Nizozemskem, kjer je æe stoletja dolgo uveljavljena praksa vkljuËevanja zelo drugaËnih pogledov in oseb v javno dogajanje, opravila do danes ‘dolg pohod skozi inπtitucije’. S svojimi sveæimi idejami so nekdanji revolucionarji znova enkrat prekvasili to, æe itak tolerantno druæbo. V NemËiji pa so se, nasprotno, radikalne skupine iz πestdesetih let umaknile (morale umakniti?) najprej na rob druæbe, kjer so bile nato postopno elimirane in izkljuËene. In posledica obeh naËinov inkorporacije novih idej: Nizozemska je vse bolj pluralna druæba, nemπke institucije pa so verjetno ostale po duhu in praksi πe vedno dokaj netolerantne za nove tokove in misli, zato ne preseneËa, da je druæba sama do danes ostala dokaj neodporna do skrajnih staliπË in ravnanj (prim. iz Braidotti 2000). Nauk? 2. Izvorni izzivi in odrivi znanosti od vere Da bi dosedanje kritiËne misli o naπih trenutnih uspehih, zadregah in neuspehih bolj tesno povezal s samim razvojem discipline, si bom privoπËil πe kratek prelet glavnih teæav, sprememb in izboljπav v vedi sami. Sociologija je nastala kot poseben poskus oæivitve klasiËne radovednosti, v okviru πirπe uveljavljajoËega se racionalnega duha v zaËetku 19. stoletja. Ta je terjal, da se namesto religiozne morale in njenega dnevnega katekizma, prevladujoËega v poprejπnjem obdobju, uvede posvetni ‘katekizem’, z ne- cerkvenim - in celo ne-religioznim - utemeljevanja pomena in tudi morale vsepovsod, pa tudi v razlagi druæbene pojavnosti, z njenim oblastnim redom vred. Najprej je priπlo do upora v oæjem krogu kreatorjev filozofske vednosti o druæbenem smislu (teologija versus ontologija), ki je bil v renesanso preneπen iz antike. 2.1 Temeljni historiËni odriv (druæboslovne) znanosti od religije Teorija je v davnem helenistiËnem obdobju, kjer se πe vedno rada napaja naπa sodobna vednost, objemala veË oblik uvida in vednosti o realnosti. Te obliËne razlike so se v 64 Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36: 57-72 Anton Kramberger Ëasu do novega veka precej zabrisale. Nato je v renesansi, pod vplivom πtevilnih sprememb, znova oæivel dolgo speËi aristotelovski rez znotraj samega teoretskega habitusa, med neposredno vednostjo (gr. nous, sophia) in znanostjo kot posredno oz. posredovano vednostjo (gr. episteme). Ta rez je najprej zazijal tako, da se je teorija oziroma znanost najprej ostro zoperstavila z vero æe preveË premeπanemu “enotnemu” znanju, kot zgolj πolsko posredovanemu nauku, Ëeprav naj bi ravno ‘pristna’ vera prinaπala neposredni uvid (skica 1), znanost pa posredno vedenje. Skica 1: Izvorni novoveπki odriv znanosti od preveË enotne religijske razlage sveta, ki trdi: Utrum sacra doctrina sit scientia! Duhovno ozraËje nove dobe, zlasti na univerzah, je upor zoper æe zelo slabo razumljivo liturgiËnost v pojasnjevanju kozmiËnega dogajanja priËakalo z odprtimi rokami. Za to je bilo mnogo tehtnih razlogov. Sakralna razlaga enotnosti fiziËnega, duπevnega in duhovnega je bila namreË uËencem podajana preveË leseno, v obliki didaktiËno utemeljevane doktrine (lat. doctrina) in absolutne vednosti, z æe kar neznosnim enaËajem med dvema zamolËanima in protislovnima klasiËnima prvinama tudi znotraj same znanosti, vednostjo in vero (gr. episteme ~ doxa + pistis); poudarek v znanosti je poËival zgolj na slednji prvini, veri. Doktrinirana verska razlaga sveta seveda ni veË mogla zajeziti ali poteπiti duhovne potrebe ljudi po drugaËnem pojasnjevanju naglih in korenitih sprememb v prisvajanju okostja narave in dinamiËne druæbe, saj je bila njena topologija (in nomologija) usmerjena nazaj in navzgor, kamor nihËe “ne vidi veË”: torej do nevidnega, negibnega in monumentalnega - skrivnostno spoËetega sveta. Odtod - odkod? - je namreË uradna razlaga izpeljevala veËno ‘praviËnost’, tako izvorne kot tudi aktualne oblastne ureditve druæbe. S tem je pretirana sakralna razlaga v en dah onemogoËala, da, celo zavraËala, vsakodnevno razumevanje naraπËajoËega πtevila razliËnih druæbenih novosti, vse predloge izloËala kot herezije, ker naj bi prav niË ne prispevale k osrednji liturgiji kulta svetega. Celo veË - novosti naj bi ravno to liturgijo ogroæale. Zato ni Ëudno, da je bila v (gr. nous & sophia = lat. intellectus & sapientia) (absolutno spoznanje kot neposredni uvid VERA (gr. episteme = lat. scientia) (spoznanje kot posredni uvid) ZNANOST naravna in druæbena dejstva 65Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36: 57-72 Osebne in druæbene funkcije socioloπkega spoznanja krogih razsvetljenih intelektualcev (Condorcet, Voltaire, Hegel, Kant, idr.) ta staroverska razlaga zavrnjena najpreprosteje - kot nezadostna. 2.2 Nasilen odriv sociologije od sledov religije v okviru same znanosti Uporniπtvo zoper nedoæiveto liturgiËnost je bila tudi temeljna poteza Comte-ove utopiËne zamisli o novi vedi, sociologiji. Njeni nauki naj ne bi sloneli ne na Ëudeæih, ne na razodetjih, ne na prerokih, ampak na znanju: “Savoir pour prévoir et prévoir pour pouvoir”. ZaËetna shema novega pogled na svet je izraæala nekakπno upajoËe zaupanje v napovedno moË laiËne, celo veË, ateistiËne vede, sociologije, potrebne za razËlenjevanje tedanjih aktualnih druæbenih in politiËnih problemov. Razlagalna moË te vede naj bi se korenito razlikovala od nasvetov dotedanjih nepreverljivih religijskih mitologij in metafizik, s katerimi se je osmiπljal red na zemlji in v druæbi. Skratka, namenjena je bila vernejπemu opisu druæbenih sprememb in njihovemu morebitnemu usmerjanju. Ob tema pa se je tudi transcendenca druæbenega reda nasploh, poËasi, a nezadræno, selila iz onostranstva v tostranstvo, ter prispevala k ponovnemu oæivljanju klasiËnega implicitnega nasprotja znotraj same znanosti, med vero kot tako in lastnim mnenjem (vednostjo) ljudi (skica 2). Skica 2: Umestitev sociologije v ateistiËni znanosti (v takπni posredni vednosti, ki opuπËa religijske razlage, ker niso v isti domeni znanja) Postavljalo se je vpraπanje, kako zdaj znotraj same znanosti opredeliti njen manj jasni, verski del (fides). Ta del se je postopno izloËil v ne-religiozno ‘laiËno’ zasnovano humanistiko, njen bolj “jasni” del pa v druæboslovje. Namesto nekdanjih dveh obrazov Resnice o druæbenem redu (scientia opinio, scientia fides) imamo danes tako tri: (gr. episteme doxa & pistis = lat. scientia opinio & fides) (posredna vednost z obema prvinama, lastnim mnenjem in vero) VERA (gr. episteme vs pistis = lat. scientia vs fides) (spoznanje πe vedno niha med vednostjo in 'laiËno' vero) ZNANOST naravna dejstva druæbena dejstva FILOZOFIJA humanistika ARTES SCIENTIA NARAVNE VEDE DRUÆBENE VEDE SOCIOLOGIJA 66 Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36: 57-72 Anton Kramberger druæboslovje, ki se ukvarja z racionalnostjo sveta, humanistiko, ki se neizogibno ukvarja s filozofiËnimi premisleki o meji med racionalnim in iracionalnim ter ontoloπkim v druæbi, in starodavno teologijo, ki prejπnjima vpogledoma seveda odreka celovitost/ontoloπkost, Ëe ta ni generiËno zasnovana na boæjem razodetju. ReËeno preprosteje, priπlo je do trojne druæbene delitve umskega dela, tudi zato, ker starodavne (religijske) strukture v druæbah praviloma ne izginjajo, ampak se prilagodijo in æivijo dalje ob novih, posvetnih (o teh starodavnih fragmentacijah v besedilih novejπe racionalnosti govori tudi Schmidt 1988). 2.3 Od pretrde retoriËne logike k socialni epistemologiji - in kam zdaj? Izvorna ideja o sociologiji kot zgolj kognitivni znanosti je bila æe dokaj kmalu spoznana kot nekako preambiciozna in v doloËenem smislu celo sprevræena. Naj ti dve dokaj trdi oznaki najprej na kratko pojasnim. Preambiciozna zato, ker je veda rada kazala na zmote starih logik, a ob tem zamolËevala svoje lastne, ki jih je uvajala, na primer s pretiranim pozitivizmom in empirizmom. Pozabljala je najprej na omejenost svoje æelje, da bi æive druæbene pojave, ki se ne le izmikajo merjenju, ampak celo protestirajo proti njemu, vedno merila. Pozabljala pa je tudi na svojo politiËno senco, v kateri se je kot institucija polagoma udomaËila in zaπËitila ter je na ta naËin hote paËila svoja opazovanja in meritve z vladajoËimi vrednotami in osebnimi predsodki meriteljev. Odtod tudi dostikrat upraviËeni oËitki o oblastni sprevræenosti vede. ObraËun z nekdaj prevladujoËo logiko, tem klasiËnim filozofskim bremenom, ki ga je sociologija na epistemoloπki ravni postopno opravila v 20. stoletju, se zato ni dal razreπiti le tako, da bi se namesto nekdanje suhe logike uvedel racionalizem kot nova, ustreznejπa logika. Treba je bilo tudi izrecno pokazati na ne-logiËne sence moËi, gospostva in oblastniπtva, ki se dotikajo vsakrπnih logik nasploh in seveda tudi pretirano oskubljenega racionalizma: to epistemoloπko poËetje lahko oznaËimo kot nov, samoreflektiran uvid v racionalne naËine pridobivanja znanja o moderni druæbi. Le sprehodil se bom preko ugotovitev glavnih avtorjev, ki so veliko prispevali k temu, da je danes naπa zavest o krhkosti druæboslovja (tudi o sociologiji kot krhki znanosti) dosti bolj pozorna kot nekdaj. Nato bom pogled znova zoæil na sociologijo. Gaston Bachelard je v delu Oblikovanje znanstvenega duha (or. 1938, prev. 1998) na novo tematiziral odnos filozofije do znanosti. Pokazal je, da je znanstveno izkustvo v nasprotju z obiËajnim izkustvom navdahnjeno predvsem z (rektificiranimi) zmotami, ne pa z racionalnimi formami. Zato je zavrnil spoznavno teorijo, ki je slonela le na logiki. Slednja je namreË prinaπala le vnaprej spoznano harmoniËno dejavnost duhovnih funkcij, kar pa je postajalo globoko sporno pri razlagi druæbenih dejstev. Razvojno razumljeni epistemologiji je s tem priboril avtonomno mesto v teoretiziranju o spoznavanju v znanosti. Karl Popper je v delu Logika znanstvenega odkritja (or. 1963, prev. 1998) ostro kritiziral znanstveni induktivizem, ki sloni le na dejstvih in eksperimentu, ter je vraËal pomen dedukciji, torej vnaprejπnjim predstavam, kam bi pravzaprav radi priπli. Teorijo v znanstvenem smislu je opraviËeval le, Ëe ta vsebuje tudi ovrgljivost idej, ne pa zgolj veljavnost glavnih hipotez. Na ta naËin je dopuπËal, morda celo poveliËeval, eksperiment. Thomas Kuhn se je v delu Struktura znanstvenih revolucij (or. 1962, prev. 1998) temu 67Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36: 57-72 Osebne in druæbene funkcije socioloπkega spoznanja najprej uprl. Pokazal je, da se v Ëasu zamenjave paradigem pojavi in biva soËasno veË oblik znanstvene racionalnosti, zmaga pa v Ëasu le ena - in to za nazaj ter s pomoËjo aktualnih vrednot. Zanimiv par v tem nizu velikih znanstvenih dvomljivcev sta Imre Lakatos in Paul Feyerabend dogovorjena razpravljalca. Slednji je po smrti prvega izdal knjigo Proti metodi (or. 1975, prev. 1999), v kateri je πe pomnoæil verjetnost sobivanja razliËnih znanstvenih in neznanstvenih zornih kotov pojasnjevanja. Trdil je, da med pogledi prevladuje, ‘æal’, paË tisti, ki zmaga z moËjo, ne pa z veËjo racionalno prepriËljivostjo argumentacije v primerjavi z drugimi (prim. D’Andrade). S temi dognanji so prvaki epistemologije v sodobnem raziskovanja druæbe znova uravnoteæili preveË enostransko poznastvenjeno druæboslovno znanje z obema klasiËnima prvinama, z vednostjo in z “dvomom”, ki ga nujno poraja implicitno neznano, torej ne-vednost. To pa druæboslovno (in socioloπko) spoznavanje znova dela zanimivo, ne pa samo utilitarno. Motiv za raziskovanje je znova dvojen: πe nepoznano v druæbi, πe nepoznano v kozmosu. Oboje objema polega znanega πe tisti pridruæeni druæbeni Ëas in dogodke, ki se permutirajo v socialnih komunikacijah in ohranjajo v kolektivnem spominu. 3. Aktualni izziv: sociologija kot znanost za humanizacijo sveta? Ni moæno definirati samo ene racionalnosti, ki pelje k védenju - je morda glavno sporoËilo dolgotrajnega obraËuna epistemologije z logiko. ReËeno drugaËe, vsakrπna racionalnost paË ne razreπuje vseh etiËnih dilem, ki se kot praktiËne stiske in potrebe ljudi po moralni razbremenitvi rojevajo v jedru druæbe in s tem spodbujajo tudi sociologijo k odzivu. Znanstvena sistematika, oprta le na statistiËno sklepanje, ne pa na neko eksplicitno upoπtevanje vnaprejπnjih vrednot, je v polju druæboslovja najveËkrat πibka in pomanjkljiva. Zato je druæbena realnost od mikro do makro ravni zapletena in teæko razpoznavna, πe teæje merljiva (Hammersley & Gomm 1997, opazke zoper njuna opaæanja o pristranostih v merjenju so podana v Tempel 1997). Pred merjenjem nujno potrebujemo dobre hevristiËne ideje, kaj je v druæbi sluËajno dogajanje, kaj pa od tega sistematiËno odstopa in bi lahko vodilo k nekakπni pravilnosti. Ta smer prouËevanja nas navdaja z upanjem, da kot sociologi sploh poËnemo kaj pomenljivega v produkciji (novega) znanja. IzmikajoË predmet sociologije, nejasen domet sociologije kot znanosti, hkrati pa vznemirljivosti vede - ker se sproti sooËa z odprtimi problemi “vse πirπe” druæbe - so torej trije vidiki, ki se kot stalnice obravnavajo in ohranjajo od zaËetka do konca socioloπke misli 20. stoletja. Naj kot primer, da se te stalnice ne izgubljajo izgubljajo izpred oËi, navedem dva klasika. Weber, ki je bil aktiven v prvi polovici 20. stoletjaki, πe danes deluje presenetljivo sveæe. Glede razumevanja racionalnosti pa je bil precej bolj zadræan in analitski od svojih predhodnikov - in celo od mnogih naslednikov! Menil je, da je glavna naloga sociologije v “odkrivanju motivacijske baze druæbenega delovanja, vendar ga pri tem niso zanimali zasebni motivi posameznikov, temveË smiselni okvir, ki je tipiËen za 68 Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36: 57-72 Anton Kramberger vsako epoho” (Adam 1996: 13). Zato, da bi bila sociologija tudi ‘razumevajoËa’ znanost, ne pa samo ‘navadna’ znanost, po zgledu naravoslovja, je Weber vedo postavil na razvojne metodoloπke osnove. Opredelil je razliËne vrste etike in razliËne vrste racionalnosti ter na lastnih analizah pokazal, kako smotrna (ciljna) racionalnost v moderni druæbi (in njej pripadajoËa etika odgovornosti) verjetno praktiËno prednjaËi pred ostalimi, starejπimi oblikami racionalnosti. Smotrna racionalnost namreË ne zagotavlja le sistemskega funkcioniranja delov vsake druæbe (druæba kot integrirana struktura makro- delov), ampak omogoËa tudi smiselnost v delovanju stvarnih ljudi kot posameznikov (druæba kot skupnost intimno povezanih ljudi). Slednji na ciljno-racionalen naËin medsebojno laæje komunicirajo in obnavljajo pomene, pomembne za lastno identiteto in obËutek pripadnosti, s tem pa tudi za druæbeno integriteto modernih druæb - kot pa na tradicionalne naËine. Preselimo se v drugo polovico 20. stoletja. MoË sociologije in njenega znanstvenega utemeljevanja, po burnem razvoju, ki ga zaznamuje proliferacija razliËnih socioloπkih πol in disciplin (prim. institucionalni razvoj ameriπke sociologije, v Abbott 2000) na zaËetku 60-ih let πe bolj ni bila veË v tem, kar si je veda postavila izvorno kot svoj cilj: da bo le na racionalen in znanstven naËin reπila temeljne etiËne dileme vse bolj dinamiËne Ëloveπke skupnosti. Glavna naloga sociologije je po Bergerju humanizacija sveta, v katerem æivimo. Izhaja iz ugotovitve, da ljudje nismo enaki zato, ker imamo nekateri podobne vloge in identitete na tem svetu, ampak smo enaki zaradi razlogov mimo tega in globlje od tega. Vloge in mehanizme znamo zdaj bolje razËleniti, vendar zato, da prihajamo do bistva - izvorov nehumanosti. Sociolog je v nekem smislu privilegiran poklic in deluje kot detektiv: ne mistificira zateËenega stanja dalje, tako kot veËina, ampak demistificira neenako druæbeno realnost, hkrati z njeno teologijo, ontologijo in ideologijo. Sociologija zelo teæko podeljuje ontoloπke statuse razliËnim maπkeradam, zlasti maπkeradam moËi, prevzetniπtva in oblastniπtva, saj z analizo “neenakih” porazdelitev (vrednot in dobrin) in “nepraviËne” socialne organizacije, z razkrivanjem mehanizmov, vlog in kostumov itd. pojasnjuje, kako se te maπkerade vzdræujejo in kako sploh delujejo. MoË vede je (bila) torej preprosto v tem, da je iskalna naravnanost sociologov v skladu z modernim obËutjem ljudi za okolico in za Drugega: veda je danes bolj obËutljiva - ne pa neobËutljiva! - “za teæavnosti in negotovosti, v katerih danes æivijo ljudje kot posamezniki in druæbe kot celote” (Berger 1963: 154-155). »e so ljudje res takπni, je tudi sociologija kot veda aktualna. 3.1 Trgi in skuπnjave socioloπkega pogona Izvorna zamisel, da bo probleme druæbe reπila znanost sama - tudi socioloπka, zlasti v svojem pozitivistiËnem segmentu - se zaenkrat ni izπla. Znanost, navidez objektivna, se hitro razprπi v πole, znanje se hierarhizira in disciplinira, cilji so preozki za radovednost, zadovoljujejo pa interese oæjih skupin (Abbott 2000). Zamisel (utopija), da bo namesto religije ali morda celo znanosti to reπila posvetna (socialna) politika sama, zgolj z ukrepi na sistemski ali politiËni ravni, tudi nekako zastaja; med znanostjo in politiko je pogosto edina komunikacija zgolj vljudnost, ne pa posluπanje in kooperativnost. Ta zamisel o sodelovanju druæboslovja in politike pa je morda uspela v nekem drugem, spoËetka 69Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36: 57-72 Osebne in druæbene funkcije socioloπkega spoznanja nenameravanem, pomenu: dodobra je razdelila “globalno” sociologijo v dva udobno vkopana tabora, leviËarskega in desniËarskega. Akterji obeh taborov silno uæivajo v sholastiËnem zmerjanju, ali naj hodi individualna svoboda pred druæbeno praviËnostjo - tako liberalizem - ali pa vπtric z njo - tako socializem (prim. Horowitz 1995). V nekem drugem pogledu pa sta si oba tabora, presentljivo, zelo podobna - v praksi. Z vzponom socialne dræave, do katere oËitno prihaja vsepovsod pod pritiski “poveËanega sveta”, namreË pripadniki obeh socioloπkih πol sklepajo πtevilne koalicije s politiko, ki na samoniklost ne more biti veË neobËutljiva: naËrtujejo in evalvirajo njene javne socialne programe in politike. Te povezave imajo z vidika razvoja vede svoje prednosti, pa tudi slabosti. Prednosti so zlasti v ‘pohodu vede skozi institucije’. Slabosti pa se dotikajo obiËajne delitve dela v tem partnerstvu, ki je dokaj nenavadna, vËasih celo vpraπljiva: stroka naj vnaπa “znanje”, politika pa bo zagotovila “kvazi-eksperiment” v druæbi! Ker se evalvacijski cilji politiËnih partnerjev radi odmikajo od socioloπkih ciljev, se pri druæboslovcih odgovornost za uspeπnost izvajanja javnih politik nekam prerarda odpravlja in se elegantno prenaπa na politiËne akterje. Mar ni to ravnanje odmik od izvornih vpraπanj vede? Kaj se ob tem dogaja s profesionalno odgovornostjo in etiko stroke? - to je danes najbolj prisotno in obiËajno vpraπanje za sociologa, a se nekako potiska v ozadje. Mar ni s to zadræano, manj odgovorno dræo druæboslovje æe dokaj podobno zadræanemu, manj odgovornemu naravoslovju? 4. Razpotja Primerjava izvornih idej sociologije s socioloπkimi premisleki ter dilemami iz 20. stoletja nam odpira mnogo vpraπanj, a kljub temu nam daje tudi dve zgoπËeni sporoËili. Prvo sporoËilo pravi, da sta dve temi stalno prisotni in πe nerazreπeni v vedi: prva tema je analiza (razlogov) dejanske socialne dezintegracije ljudi, druga tema pa je sistematiËna konceptualna opredelitev moæne socialne integracije kot idealnega tipa. »eprav je prva tema, analiza dejanske socialne situacije, obdelana vedno bolj znanstveno, pa njeni rezultati sami po sebi ne morejo zadovoljivo reπiti niti vpraπanj vzroËnosti procesov niti konceptualnih zagat ter dilem, ki obkroæajo pojem ciljne oziroma æeljene socialne integracije. 4.1 Nereπeno magistralno vpraπanje sociologije kot znanosti Odtod izhaja drugo sporoËilo. Sociologija πe vedno ni reπila glavne naloge v zvezi s svojo magistralno temo: kako konceptualno ustrezno opredeliti pojem pozitivne socialne integracije? Vpraπanje, ki iz tega izhaja, je staro in muËno in nas vraËa ne samo na izvor sociologije kot znanost, temveË πe dlje v davnino. Od tedaj namreË nosimo s seboj vpraπanje: Ali ima iskanje takπne osvetljujoËe teorije sploh (πe) smisel? »e da, ali je tudi ta smisel del znanosti? Nazoren primer so danes vsesploπni komunikacijski nesporazumi glede “zmagovitega kapitalizma” v nekdanjih socialistiËnih dræavah: izrazu, ki je πe do vËeraj, zlasti v zgneteni, zamudniπki kulturnobojni atmosferi srednje Evrope, veljal za sinonim nepraviËnosti, bi radi Ëez noË nadeli “pozitivno” preobleko. Ali od tega ohlapnega izraza, brez druæbeno relevantne, da ne reËem druæboslovno pomenljive antinomije, sploh lahko priËakujemo, da bi odigral kakrπnokoli povezovalno vlogo? 70 Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36: 57-72 Anton Kramberger 4.2 Je oddaljevanje od socioloπkega uvida zgolj metafiziËna odveËnost? Z gornjim vpraπanjem se oËitno nekako vraËamo na temeljni teoretski habitus druæboslovja, na aristotelovsko razliko med (u)vidom in vednostjo, med gledanim in videnim. »e spada sociologija med tiste oblike prisvajanja znanja in vednosti, ki potrebujejo tudi posredno spoznanje (gr. episteme, lat. scientia - torej science), potem veda potrebuje nekakπno teorijo socialne integracije. »e te teorije ni, potem brez nje lahko dehumanizirajoËo stvarnost opazujemo le vdano; morda za razne posvetne cilje le merimo njeno bolj ali manj nihajoËo naravo. »e pa ta teorija je (moæna), bolje, Ëe bi ta teorija bila (moæna), potem bi lahko gledali na stvarnost πe tako, da bi tudi videli kaj veË - v ontoloπkem smislu. A te misli (makro teorija druæbe - da ali ne) so kot circulus vitiotus. Razne sheme te manjkajoËe teorije, ki jih je ponujala makro-teorija in s katerimi smo v druæboslovju skuπali nadomestiti nekdanjo neposredno “religiozno zretje” nehumanosti (glavne nadomestne teorije 19. stoletja so bile: marksizem, liberalizem, danes je oËitno na razpolago le tretjepotno olepπani globalni kapitalizem), do sedaj niso prinesle niË novega in olajπujoËega. ©e veË, s samo retoriko o raznih “nevidnih rokah” in “dolgotrajnih ciklih” so implicitno prenaπale dalje “le na videz poteptanega” sakralnega duha, pod pretvezo, da gre za sekularno vednost o druæbi - ki ji moramo bolj verjeti kot pa kaj drugega. V praksi pa so se makro projekti osvobajanja, vËasih podprti tudi z vdanim druæbenim inæenirstvom, izkazali kot kolektivne utvare, poËivajoËe predvsem na arhetipih ærtvovanja sebe in predvsem drugih (!), in so ravno zato najbolj prav priπle predvsem oæji posvetni oblasti v vseh oblikah. Kot take so lahko delovale osvobajajoËe le spoËetka, z namenom, da mobilizirajo kolektivne prevratne akcije, ne pa kot teoretski mehanizem za razkrivanje tistih humanistiËnih gibal, ki bi lahko imela moËno pojasnjevalno vrednost v smislu (preverljivega) znanstvenega spoznavanja. Ali gre torej v iskanju manjkajoËe “velike” teorije druæbe celo za metafiziËen, odveËen cilj? Odgovora na to pompozno vpraπanje zaenkrat ni. In dokler ga ni, se lahko na prazen prostor nespoznanega selita s svojimi reπitvami tisti klasiËni komponenti teoretskega zretja, ki se - za razliko od znanosti (scientia) - hvalita z neposrednim uvidom v absolutno, torej intellectus in sapientia. PraktiËno pa to pomeni, da se v ta izpraznjeni prostor, dokler ni prepriËljivo napolnjen z vednostjo, najlaæje vriva prav religiozni pogon za teoloπko ustvarjanja socialnega smisla, saj je za to poËetje izvrstno opremljen: svoje liturgiËno praznoverje s preskuπenimi orodji ponuja kot pravoverje. Transcendenca pa se s tem, po dvestoletnem razsvetljenskem pomiku v tostranstvo, znova seli nazaj v ‘onostranstvo’. Karkoli æe to pomeni. 4.3 Pozornosti in socialni aktivizem Med glavnimi teæavami, ki socioloπko vedo raznaπajo, Ëetudi je teænja po sintezi implicitno stalno prisotna, je oËitno pomanjkanje konsenzualnega predmeta opazovanja - skupnih vrednot. Sociologija kot znanstvena skupnost je v preteklosti sicer uspela predlagati nekaj mamljivih paradigmatskih tem. A spoj med njimi je πe πibek, Ëe ne celo nemogoË, zato je tudi moænost njihove sinteze minimalna. Konsenz znotraj 71Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36: 57-72 Osebne in druæbene funkcije socioloπkega spoznanja sociologije se namreË nanaπa na kognitivne vrednote raziskovalcev, te vrednote pa niso povsem neodvisne od kulturnih okolij raziskovalev (tu je πel Mannheim s svojo nejevero v moænost integracije razliËnih kultur v skrajnost!). Zato razpoloæljive kognitivne vrednote (tudi Ëe se imenujejo Ëlovekove pravice) πe ne morejo delovati dovolj kohezivno in povezovalno, da bi omogoËale sintezo. Verjetneje je, da se bo sociologija πe dalje razvijala v obliki vrste paralelnih paradigem in πol, ki iz redkih intelektualnih jeder æarijo v πirπo intelektualno okolico, s pomoËjo prenosa lokalnih, parcialno opredeljenih integrativnih vrednot navzven. ©irijo se namreË le tja, kjer je kulturna komunikacija moæna. Tudi in predvsem preko jezika. Ob tem tekmovalnem in kulturno zamejenem polju nekaterih posvetnih generatorjev socialnega smisla pa imam vseeno vtis, da se druæboslovci iz nekdaj preveË poveliËevane makro ravni zavestno spuπËamo k tlom: od abstraktnih druæb polzimo bolj proti dejavnemu Ëloveku in oæjim socialnim skupinam. Prehodna misel, ki danes vse moËneje odzvanja tudi v znanstvenem segmentu socioloπke produkcije znanja, je, da se humanistiËna nagnjenja v druæbi lahko obnavljajo in πirijo le inter-subjektivno. Zato je po mojem potrebno v tem pustem Ëasu “razpada nasilnih globalnih vrednot” pozornost socioloπkega dela in raziskovanja vse bolj usmeriti na mikro in mezo raven. NajveË vznemirljivega dogajanja in tudi teoretiziranja se namreË odvija v socialnem aktivizmu druæbenih gibanj (R. Braidotti 2000), ki delujejo na odprtih frontah aktualnih druæbenih dez-integracij. In konËno, kljub navedenim doseækom in problemom, ki so do neke mere interna domena sociologije, ne vidim kakπne posebne koristi v pretiranem poudarjanju razlik nekega socioloπkega znanja do tekmovalnih druæbenih spoznanj - med sociologi samimi, do spoznanj iz drugih ved in do vednosti drugih ljudi posebej. Da ne bi nehote postali ‘gospodarji niËesar’, Ëe ponovim za Deutscherjem, se velja vesti ravno nasprotno: se odpirati, povezovati in delovati vsepovsod, kjer se pojavi potreba po komuniciranju. Podobno kot v ekonomiki, kjer ima glavni tok vede, s svojo deduktivno aksiomatsko zastavitvijo, le majhno druæbeno relevanco (Kamarck 1993), bi morali tudi v sociologiji svoja raziskovanja bolj opreti na interdisciplinarne pristope in na pozorna opazovanja pestrega socialnega dogajanja, ne pa zgolj na Ëisto teorijo - socialno dogajanje je namreË mnogo πirπe kot Gola Socioloπka Spoznanja. Morda bo s tem tudi veËji druæbeni pomen vede - da ne omenim veljave in prestiæa, ki za nas seveda tudi πtejeta - priπel sproti. Zahvala Zahvaljujem se Tomaæu KrpiËu za koristne pripombe ob zgodnejπi verziji besedila. Literatura A. Abott (1995). Sequence Analysis: New Methods for Old Ideas. Annual Review of Sociology 21:93-113. A. Abbott (2000): Department and Discipline. Chicago Sociology at One Hundred. Chicago: The University of Chicago Press. 72 Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36: 57-72 Anton Kramberger F. Adam (1996): Socioloπki portreti. Ljubljana: Obzorja (Znamenja). G. Bachelard: Oblikovanje znanstvenega duha (or. 1938, prev. ISH 1998 po verziji 1975). Ljubljana: Studia Humanitatis. P. L. Berger (1963): Invitation to Sociology. A Humanistic Perspective. Anchor Books - Doubleday. R. Braidotti (2000): Predavanje in pogovor. V: E. D. Bahovec et al. (ur.): Feminizem/mi za zaËetnice/ke (Mesto æensk 1999). Ljubljana: Zaloæba /*cf. & Druπtvo Mesto æensk (Extra). I. Deutscher (1998): Sociological Practice: The Politics of Identities and Futures. Sociological Research Online, vol.3/1, para.3.1. (izpis: september 2000) R. Erickson in J. H. Goldthorpe (1992): The Constant Social Flux. A Study of Class Mobility in Industrial Societies. Oxford: Clarendon Press. P. Feyerabend: Proti metodi (or. 1975, prev. SH 1999 se naslanja na verzijo 1983). Ljubljana: Studia Humanitatis. M. Hammersley & R. Gomm (1997): Bias in Social Research. Sociological Research Online, Vol. 2/1. I. L. Horowitz (1995):The Decomposition of Sociology. Oxford: Oxford University Press. T. Hribar (1991): Teorija znanosti in organizacija rauiskovanja. FDV (Znanstvena knjiænica 1). Kamarck, A. M. (1993): The Sociology of Economic Life (Review). Journal of Economic Issues, Vol. 27/3 (Lincoln, September 1993): 956. T. Kuhn: Struktura znanstvenih revolucij (or. 1962, prev. Krtina 1998).. Ljubljana: Krtina. K. Popper: Logika znanstvenega odkritja (or. 1963, prev. SH 1998). Ljubljana: Studia Humanitatis B. Schmidt (1988, or. 1986): Postmoderna - strategije zaborava. Zagreb: ©kolska knjiga. A. B. Sørensen (1992): Book Review on “THe Constant Social Flux: A Study of Class Mobility in Industrial Societies. European Sociological Review Vol. 8/3: 316-318. R. Swedberg (1997): New economic sociology: what has been accomplished, what is ahead? Acta Sociologica (H.W. Wilson - SSA). I. Wallerstein (2000): Utopistike. DediπËina sociologije. Ljubljana: Zaloæba *.cf. Avtorjev naslov Dr. Anton Kramberger, Fakulteta za druæbene vede Univerze v Ljubljani, p.p. 2547, 1000 Ljubljana, e-mail: anton.kramberger@uni-lj.si Rokopis sprejet novembra 2000. Po mnenju uredniπtva je Ëlanek uvrπËen v kategorijo: vabljeno predavanje na znanstvenem sreËanju (Letno sreËanje slovenskih sociologov, Nova Gorica ‘2000).