' Izhaja 1. in 15. vsakega ^
mesca. — Naročnina za
v celo leto znaša K 1*50. ,
Qlasilo belokranjskih kmetov.
Geslo: Na delo za staro pravdo.
I Vse pošiljatve prosimo \
na naslov „Belokranjec"
k Gradac, Bela Krajina. J
I. letnik.
Ljubljana, dne 15. mal. travna 1908.
Štev. 3.
Knietje!
Ko je izšclzačasazadnjih deželnozborskih
volitev letak pod nazivom „Belokranjec", se
je splošno izražala želja, danaj bi Belokranjec
izhajal redno, no samo začasa volitev. Ta
želja je sedaj izpolnjena, danes Vam dajemo
v roke prvo redno številko domačega lista.
Ali je isti potreben ali ne? Ali je isti
upravičen izhajati?
Ko so se prizadnjih volitvah belokranjski
kmetje začeli gibati samostojno, ko se je po
mnogoštevilnih, doslej pri nas v Beli Krajini
neznanih shodih začelo obravnavati, naše
razmere, so je pokazalo naenkrat toliko tva-
rine, toliko potreb, da je vsakerau postalo
jasno, da tako ne sme iti več naprej kot
doslej, da je treba vzeti delo v roke prav
temeljito in resno. Ko smo se večkrat sešli
iz rnznih koncev Bele Krajine, smo šele
videli, koliko imarao skupnega, in koliko so
zanemarili tist.i, ki bi se bili imeli za naš
okraj brigati. Čutili smo živo potrebo, da
nam je treba središča, ki naj bi nas družilo,
kjer naj bi se začeli vsi koraki, potrebni
za poboljšanje naših razmer. A ta potreba
je rodila list. On naj bo ono središče, ona
dnševna vez, ki nas bo družila, ki nas bo
bodrila in nam dajala pogum, da ne bomo
omagali pri delu, ki nam bo dajal nasvete,
kako svoje cilje doseči.
Ali je naš list opravičen, da izhaja V
Kaj je Bela Krajina? To je del Slovenske,
katere skoro noben Slovenec ne pozna. Gor-
janci nas ločijo na eno stran od Kranjske,
Kolpa od Hrvatske. Pri nas so se razvile
take posebne razmere, da je edina pot, da
se rešimo, da sami vzamemo svoje zadeve v
roke, ker jih edino sami dobro poznamo.
Samopomoč! To bodi naše geslo. Videli
smo, da drngače ne pojde. Kmetn bo edino
le kmet sam pomagal. Drug kmeta ne razume,
a zlasti nas Belokranjcev ne, kdor ne živi
sam tu med nami. List je samo prvi korak
pri tem delu; on bo zbiral moči, ki so bile
dosedaj raztresene, jih organiziral ter s
pomočjo tako organiziranih moči bomo izvajali
korak za korakom one potrebe, ki so se
pokazale ali se še pokažejo.
lz te potrebe lista pa sledi tudi posto-
panje. List bo predvsem imel gospodarsko
in podučno vsebino. Osebnih bojev se bo do
skrajne meje ogibal. S tem seveda ni rečeno,
da bo brezbarven; v stvarnih zadevah namreč
ne bomo poznali nobenega obzira.
V naši državi se je po osvoboditvi
kmeta 1848. 1. vladalo v smislu vseh drngih
stanov, zlasti neproduktivnih, na kmeta so
pa vsi pozabili. Posledice tega se sedaj čutijo.
Gospodarstvo je prišlo na rob propada, ker
je prišlo zemljedelstvo na rob propada, ki
je temelj vsemu ostalemu. Kmet je bil za
državo samo še material za vojaščino in
davke, ni pa imel mesta, ki mu gre. Da je
to eden glavnih vzrokov, da mi Slovenci
nismo nikamor prišli, je jasno. 95Ü/O n&s je
kmetov. Kakoršno stališče je zavzemal kmet
v celi državi, tako je moral zavzemati tudi
eel naš narod, ker obstoji večinoma iz kmetov.
Od Slovanov imajo edino nekaj vpliva Oehi,
v kolikor so se industrijarizirali, ostali
Slovani smo pa uboga para, ker smo kmetje.
Iz tega seve ne sledi, da opnstirao kmetijo
in odidemo v tovarno. S kmetijo, ki je pod-
laga zdravega narodno-gospodarskega orga-
Podlistek.
„Belokranjcev" klic.
Na delo bratje, v delu je naš spas,
po nasih domih bodi dan, —
da zgine noč, je skrajni čas,
za blagor svoj vsi složno v bran!
Od vsega sveta zapuščeni smo,
li nas mogpče kdo pozna? —
Mi sebi prepuščeni smo,
umremo, bratje, naj od zla?
Ne, bratje, smrti žoljni nisjno še,
še v naših žilah teče kri,
še bije v prsih nara srce,
po boljšem žitju hrepeni.
Za dom nani v srcu šp plainti pogum,
uničil vrag nam sil še ni —
in svež in syitel je naš um.
Naprej! — Naš narod naj živi!
N _________ Tihozor.
Lov na medveda v Beli Krajini.
V nedeljo, dne 22. snšr.a so ustrelili
vrhovski lovci divjačino, kakorsna uže ni
bila v tukajšnji občini ubita blizn 100 let
— medveda. Par dnij preje so se opazili
sledovi dveh medvedov in sicer prav blizu
Vrha. Omenjenega dne dopoludne je pa iz-
sledil lovec Krajač jednega, po sledu stopinj
sodeč večjega, in ga obäel. Opoldne smo
imeli ustanovni zbor naše posojilnice, takoj
po ustanovitvi se je pa podalo vseh 7 loycev
na označeno in es to, in kmalu so tudi opazili
raedvefla, kateri jo je jnahal proti njim. Prvi
ga je z dobro pogojenim Ȋtrelora pozdravil
M. Simonis. Krvayec je pa dirjal dalje, mimo
oziroma proti drugim loycem, ter tako dal
priliko vsem, da so izkazali svojo izurjenost
v streljanju, seveda jedni z večjim, drogi z
manjim uspehom. Sledojič, ko je medved
obnemogel sedel, ter prednji del života dvi-
gnil, mu je še pognal M. Špehar 2 kroglji
v prsa, na kar je medved storil par korakov
in padel. Ležečega je pa še eden lovcev
parkrat s puškinim kopitom udaril s tako
silo po glavi, da se je kopito razdrobilo.
Najbrž tu
i zani-
malo tudl druge Belokranjce.
Volilnl letak, ki je izšel dvakrat pod
naslovom „Belokranjec," je državno pravd-
ništvo obakrat zaplenilo. Prva številka je
bila medtem že vsa razdana, drugo so pa
pošte na brzojavni poziv drž. pravdništva
zadržale. Nokaj dni po volitvi, ko je bil
mandat že na varnera, je isto pravdnišlvo
poštam naročilo, naj „Belokranjca" izroče
adresentom. Kdor bi to številko želel, rau jo
radi pošljemo.
Gospodarsko delo vBeli Kra-
Jinl. Ustanovile so so. sledeče „Kmetske hra-
nilnice in posojilnice": v Gradacu, na Viniei,
Vrhu, Preloki in v Starem trgu. S tern je
napravljen zacetek in temelj za vse nadalnje
gospodarsko delo, ker bo šele sedaj mogoče
misliti na kaj drugega, ko je preskrbljeno
za denar, ki je potreben, predno se more
kaj drugega začeti.
Iz Vinlce. Oas drvi svojo začrtano
pot in ne vpraša, kaj je komu ljubo ali ni.
Ko bi vstali iz grobov nekdanji viniški gra-
Ščaki in obrnili pogled na viniški grad, ka-
teri je z uspehom kljuboval ljutemu Turku,
bi jih gotovo zazeblo v srce, ko bi zagledali
svoj nekdaj tako mogočen in varen dorn v
inrtvi razvalini. Ali čas gre svojo pot ne
oziraje se na levo niti za desno. Leto 1848.
je bilo osodepolno za graščake. Zazvonil jim
je mrtvaški zvon. Nikdar več se graščakom
ne povrnejo oni lcpi, brezdelni časi, ko so
živeli ob krvi kmeta. Tem veselejšo pa je
bilo to leto za tlaöenega kmeta. Z nastopom
vlade našega cesarja Franc Jozei'a I. je bil
kmet svoboden, prost tlake in robstva. In
tak ostane še nadalje, ako bo mislil s svojo
glavo. Od lota 1848. lezejo mogočni gradovi
na kup in njih gospodarji beže iz njih, kakor
podgane, kadar se potaplja ladija. Iz teh
trdnjav je nekdaj davila in pritiskala kruta
graščakova roka ubozega kmeta, danes pa
se iz njih oglaša le še mrtvaški sei — otožni
čuk. Po dvoranah, kjer se je nekdaj razlegal
hrup samopašnih in pijanih, grajskih lahko
živnežev, vlada grobna tišina. Po trdo zidanih
stolpih kraljuje samota, njib trdni zidovi so
jedino fie zavetje mračnjaškemu netopirju. In
po vlažnih, temnih ječah, kjer je še v ne-
davnem času stokal in ječal ubogi kmetski
trpin, leno lazi temo ljubeči močerad, kateri
je ostal še jedini prostovoljni jetnik teh
strašnih prostovov. In ko se zruši zadnja
stena nekdaj strašnega gradu, pride prost
kmetič, naloži kamen za kamenom na svoj
voz, ter ga odpelje na občinsko cesto. Kme-
tovalčeva kola drobe kamen za kamenom v
prah. — Tako se maščuje usoda nad kruto
gospodarjevo roko. Napredek in omika zlo-
mila sta nečloveškemu ravnanju ost, katera
je bila obrnjena proti kmetu. Čas drvi, ruši
in vstvarja nove like, novo življenje. V ne-
kolikih dneh izgine viniški grad. Te vrste
naj bodo nekdanjim gospodarjem viniškega
gradu zadnji pozdrav:
>Bili so grajski gospodje, ni jih več,
bil je njiliov grad, kmalu ga ne bo vec,
smo pa Se vednö tu, mi slovenski
kmetje, in našc žuljave rokc.«
Po metliški okolici se dobi še
mnogo dobrega vina. Kupci, oglasite se.
Pomanjkanje trtnih ključev.
V pondeljek dne (\. t. m. je delil vin. nad-
zornik, g. Skalicky, kljuee iz drž. trtnice v
Črnomlju. Ljudje so se splošno pritoževali,
da dobijo premalov kljnčev. To pomanjkanje
je nastalo vsled tega, ker se je letos dosti
sveta na novo prerigolalo, kar je povzročala
letošnja dobra letina. Država pa zopet letos
ni več toliko ključev dala na razpolago, ker
je svoj čas s temi hotela olajšati zasaditev
novih vinogradov, ki so prvi začeli s zasa-
janjem. Sedaj bo treba misliti v tem oziru
na samopomoč, da si napravijo kraji, kjer
se bo še dosti nasadilo novih vinogradov,
svoje obeinske trtnice.
Belokranjska železnlca ima biti
zgotovljena Iota 1909. Vendar pa sedaj nismo
na jasnem, katera bode glavna proga, ali
Novomesto-Metlika-Karlovec, ali Novomesto-
Črnomelj - Meflika - Karlovec. Belokranjci!
Sloga jači, nesloga tlači! Zjedinite se vendar
enkrat, vsaj ob 12. uri. Osebnosti naj osta-
nejo na strani, kadar se gre za skupno bla-
ginjo naše Belokrajine. Čuje se v zadnjem
času, da tudi na Hrvatskera ne gre vse tako,
kakor bi bilo treba. Tudi tam je nastal prepir
radi železnice. Jedni hočejo progo Metlika-
Ozalj - Karlovec, zopet drugi zahtevajo, da
naj gre železnica preko Ribnika v Karlovec,
ker je svet bolj obljuden. Kako bodeta obe
vladi ukrenili, ni še znano, a želeti bi bilo,
da ustreže želji večine ter da bo služila že-
leznica ne samo vojaškim, ampak tudi skupnim
interesom prebivalstva.
Ogenj na Vinicl. Dne 31. sušca
so se bile vnele saje v diraniku hiše Gabri-
jela Karina na Vinici. Ker je dimnik slabo
ometan, je brulinil ogenj po razpokah in se
je bila že vnela tik dimnika ležeča greda.
Ognjegasno društvo na Vinici je pravocasno
dospelo na mesto in preprečilo večjo nesrečo,
tako da ni nikake škode.
Semič. V naši okolici ima ljudstvo
še vedno dosti vina na prodaj. Želeti bi bilo,
da bi se oglasilo kaj kupeev, da bi se pri-
delek spravil v denar. Kii})ce bi narod moral
privabiti tudi sam, ker se pa posamezniku
ne izplača, Toda cesar ne zmore en sam,
zmoglo bi jih ve<\ Letošnja množina vina
po kleteh dokazuje, da ne zadostuje samo
mnogo pridelati, temveč da je treba tudi
skrbeti, da so pridelek spravi v denar. To
bi mogla napraviti najlaglje vinarska zadruga.
„Društvo za otroško varstvo
in mladinsko skrb v metliškem
sodnem okraju" je imelo pretečeni
mesec ob obilni vdeležbi svoj I. občni zbor,
katerega je otvoril g. c. kr. okr. sodnik Fran
Regally z geslom pokojnega prestolona-
slednika „najdragocenejša glavnica države
so ljudje". Društvo ima dosedaj 70 izvršu-
jočih, 65 rednih in dva ustanovna člana
(raetliška mestna občina in g. notar Oto Ploj).
Po predlogu g. župana Mihelčiča je bil iz-
voljen za predsednika zopet g. sodnik Regally.
Društvo ima 14 odbornikov in dva namest-
nika. Takoj po občnem zboru se je sestavil
odbor takole: predsednik: F. Regally,
c. kr. okr. sodnik; podpredsednik: L. G angl,
ravnatelj I. dolenj. posojilnice v Metliki;
tajnik: K. Barle, učit.elj v Metliki; taj-
nikov namesnik: J. Fleischmann, mešcan v
Metliki; blagajnik: D. Vukšinič, oskrbnik
nemškega vit. reda v Metliki; blagajnikov
namestnik: F. Guštin, c. kr. poštar v Me-
tliki. DruŠtvu s tako plemenitim namenom
želimo kar največ vspeha.
Razne vesti.
Podpora vinogrradnikom. Med
vinogradnike v nekaterih občinah v vipavski
dolini in na Brdih, ki so trpele vsled suše,
je razdelila vlada 1300% modre galice.
Slovenska trgrovska sola. Dne
28. sušca je kranjski deželni zbor soglasno
sklenil ustanoviti v Ljnbljani slov. trgovsko
solo. V ta namen je dovolil deželnemu od-
boru 6000 krön začasnega kredita. Podporo
dobi dežela za njo tudi od države. Sola se
otvori že jeseni. Ustanovitev takega zavoda
je kar najbolje pozdraviti. Zakaj? Dosedaj
manjka namreč nam Slovencem domače
trgovske izobrazbe. Kdor je kaj take iz-
obrazbe iskal, jo je dobil po tujih zavodih.
Prva posledica tega je bila, da je bilo naše
trgovstvo predolgo pod tujim uplivom, a
kar je glavno, trgovska izobrazba je bila
širšim slojem nemogoča, zlasti kdor ni bil
vesö kakemn tujemu jeziku. Sedaj nam pa
ne bo treba pošiljati nadarjenih dečkov s
kmetov samo v gimnazije, kjer so se iz-
obrazili za gospode ter nato ostali v mestu.
Kmetski fantje se vrnejo po strokovni iz-
obrazbi nazaj med ljudstvo, nastane nam
tako neodvisen stem, ki bo doma pomagal
množiti blagostanje. Med Slovenci se zadnji
čas zelo lepo razvija zadružništvo, kjer bo
mnogo učencev te trgovske šole našlo obilo
hvaležnega dela in dobrega zaslužka. Koliko
je po deželi malih obrtnikov, ki so si iz-
šolali sinove po gimnazijah, očetova obrt je
pa z očetovo smrtjo propadla. Obrtnik da
sedaj svojemu sinu trgovsko izobrazbo, da
bo sin lahko očetovo obrt nadaljeval in vodil
na moderni način. Dekleta so bila po takih
rodovinah dosedaj le v napotje, ki so čakale
saino na ženine, če se bodo pa trgovsko iz-
obrazile, bodo lahko vodile trgovsko stran
očetove obrti ter postale tako njih najboljše
pomoenice, ki ne bodo s strahom gledal(3 v
bodočnost. Zato, kmetjo, ne z vsemi dijaki
v gimnazijo, temveč dajte jih tudi v trgovsko
šolo, kateri upamo, da se kmalu pridružijo
tudi druge strokovne Sole slovenske.
Alpska montantska druzba,
ki iraa tudi v Beli Krajni pravico do rudo-
sledov, je imela pretečeno upravno leto
17,075.061 K čistega dobička. 13 miljonov
razdeli svojim delničarjem.
Ne v Amerlko! Radi mezdnih
sporov so zaprli v Ohiju in v zahodni Pen-
silvaniji rudnike, kjer je delalo 50.000 ru-
Stran 12.
B E L 0 K R A N J K C
Letnik I.
darjev. Kot se poroča iz New Yorka, so po
raznih krajih države odpustili za ta čas,
dokler bodo trajali ti spori, vsega skup
250.000 rudarjev.
Poučno kmetijsko potovanje
na Češk.0 priredi ob priliki letošnje ju-
bilejske razstave v Pragi. ki se otvori 14. raaja
kranjska kmetijska družba. Toplo priporo-
čarao vsem onim kmetom, katerim dopuščata
čas in denar, da se udeleže tega potovanja
na Češko, ki je znano ne sarao po svojih
tovarnah, temveč tudi po izvrstni izobrazbi
in gospogarski in politični organizacijičeških
kraetov. Opozarjarao na 6. štev. let. Kraeto-
valca, ki prinaša podroben načrt tega pod-
učnega izleta.
Dobrotniki svojega naroda.
V Tržiču je umrl slovenski inženir Polak,
ki je v narodne namene zapustil vse svoje
premoženje, okrog 200.000 kron. — V Pragi
je umrl češki inženir Hlavka, ki je zadustil
v isto svrho češkemu narodu čez 4 miljone
kron. — V Postojni je dne 5. t. m. umrl gosp.
Anton Lavrenčič, ki je v svoji oporoki volil
šolski družbi sv. Cirila in Metoda 1000 K,
revni šolski mladini postojnski 1000 K in
raznim narodnim društvom v Postojni 2500 K.
Bodi vrlim možem ohranjen časten spomin!
Nemškl časopis „Prag-er Tag--
blatt" se je za prvi april tako ponorčeval
iz svojih čitateljev. Dne 1. aprila je namreč
priobčil daljši članek z naslovom „Sporo-
čilo z Marsa". V njem se obsirno opisuje
način, kako se je nazadnje vendarle posre-
čilo dobiti od prebivalcev zvezde Marsa vest
spomočjo brezžičnega brzojava. Tega tujega
jezika se sicer doslej še ni moglo razumeti,
vendar pa je list objavil besedilo te vesti,
ki se je glasilo takole SESU NISA SIDER
CC OHIS ROTCER ERAC. — Seveda je ta
jezik nebeških prebivalcev prav lahko raz-
nmeti, če se te besede bere od zadaj. Tedaj
se glase: „Care lector, si hoc credis, asinus
esu. — Dragi čitatelj, če to verjaraeš, si
osel". — To je bil dober prvi april.
Sežlganje mrtvlh. Na Češkem je
tudi že zelo močno gibanje, ki zahteva, naj
bi se mrtveci ne pokopavali, temveč sežigali.
Ustanovila so je zavarovalna pogrebna bra-
tovščina, h katevi je pristopilo takoj prvi
teden že čez 2000 članov.
Starišem šolske mladine. Pod
tern uaslovom je izdala Slov. Solska Matica
v Ljubljani letak, katerega je poslal dež.
odbor na šolska vodstva, da ga razdele med
učence. Starišem toplo priporočamo, da si
njegovo vsebino dobro prečitajo in zapomnijo.
Priobčujemo tu nekaj stavkov iz tegaletaka;
Prevelika, takozvana opičja ljubezen je škod-
ljiva; še bolj pa škoduje otroku, Če ne uživa
nič Ijubezni svojih staršev. Otrok, ki ne sliši
nikdar prijazne besede, se pogubi. Vcepite
svojemu otroku tudi ljubezen do domačega
kraja in domovine. Bodite svojim otrokom
vedno sami najboljši zgled, ker potem bodo
znali ljubiti, kar je dobrega in plemenitega,
zaničevati pa, kar je slabega in hudobnega.
Spoštujte učitelje in učiteljice svojega otroka
in bodite zaupni do njih; vpričo otrok ne
govorite nikdar kaj takega. kar bi utegnilo
škodovati ugledu učitelja in učiteljice vašega
otroka. Če mislite, da imate kakšen vzrok z
učiteljera biti nezadovoljni, povprašajte narav-
nost učitelja samega ali pa šolskega vodi-
telja; v takih slučajih se boste največkrat
prepričali, da žele vašemu otroku le dobro.
Sploh ne verjemite vsega, kar vam pripoveduje
otrok o soli ali učitelju. Marsikaj razumejo
otroci popolnoma drugače, kakor je pa stvar
v resnici; pripeti se tudi, da se včasih tudi
resnicoljuben otrok, zlasti ako ga je ucitelj
kaznoval, naredi nedolžnega, da bi se tako
ognil doraači kazni, ki bi jo gotovo dobil,
če bi bili starši o vsem natančno poučeni.
Nikdar ne dajajte svojemu otroku opojnih
pijač, ki nikdar ne koristijo. Precej razširjeno
mnenje, da opojne pijače otroka krepčajo,
je popolnoma napačno; izkušnja uči, da tisti
otroci, ki pijo pivo, vino, žganje i. t. d.,
zaostanejo v telesnem, posebno pa v duševnem
razvoju. Marsikaj, kar odrastlim ljudem ne
škoduje, je za otroke škodljivo. Serakaj sodi
tudi. kajenje, ki se mora kar najstrože pre-
povedati.
Strahovlto povodenj so imeli
pretekli teden v Ilnnkavu na Kitajskem.
Utonilo je nad 2000 oseb.
Vellk požar je uničil prodmestje
Bostona, Chelseo. Zgorelo je nad 5*0 po-
slopij, med njimi 13 cerkev, 6 bank, vse
sole in bolnišnica. Škode je do 10 milijonov
dolarjev. Pet oseb je zgorelo, nad 400 je
ranjenih, a pogrešajo še kakih 100 oseb.
Gallški deželnl namestnik
grofAndrej Potoeki je bil v nedeljo,
dne 12. t. m. umorjen od rusinskega dijaka
Sicinskeg;). Sicinski je prosil avdijence pri
namestnikn v privatnih zadevah, katera se
mu je dovolila in je koj pri vstopu v sobo
ustrelil groia, ki je bil kmalu mrtev. Ubijalec
je izjavil, da je ustrelil namestnika, ker je
hotel maščevati krivice, ki so se godile Ru-
sinom ob zadnjih državnozborskih volitvah.
Človek, kl je imel zelo veliko
Časa, je izračunal sledece: Povprečno se
porodi 3f) milijonov otrok vsako leto na
svetu, ali 70 na minuto, torej več nego eden
na sekundo. Öe bi zibeli teh otrok postavili
drugo ob drugo, bi to izdalo dolgost, ki bi
bila enaka potovanjn okoli zemlje in če bi
šle matere s svojimi novorojenčki druga za
drugo vedno po 20 v eni minuti mimo nas,
bi bili zadnji mimoidoči otroci že 4 leta stari.
Dve anarhistlnji so obsodill
na smrt v Barceloni zaradi znanih aten-
tatov z bombarai.
Uredništva vseh slovenskih in
hrvaških listov prosimo, naj nam
jih pošiljajo v zameno, ker jih bomo
porabili za otvoritev javne čital-
nice v Gradcu.
Upedništvo.
O g 1 a s i.
Za vsebino oglasov uredništvo ne prevzema nikake odg-ovornostl.
Pec se vam nihdap ne podere
če jo kupite v moji zalogi.
FR9N PILETIt, Gradac.
Izdelovanje in zaloga
peii vseh uelihosti in slogov
(hmeühe in uisohe, secesijon itd.]
Kam?
K Petru Šterku na
Vinico.
4aflK9J ¦
Zato, ker ima najboljše in naj-
cenejše blago.
Dobro. torej k njemu vsi!
Odgovorni urednik Mihael Rožanec. Lastnik: Konsorcij „Belokranjec" v Gradcu na Dolenjskem. Tisk J, Blasnika nasl.