' Izhaja 1. in 15. vsakega ^ mesca. — Naročnina za v celo leto znaša K 1*50. , Qlasilo belokranjskih kmetov. Geslo: Na delo za staro pravdo. I Vse pošiljatve prosimo \ na naslov „Belokranjec" k Gradac, Bela Krajina. J I. letnik. Ljubljana, dne 15. mal. travna 1908. Štev. 3. Knietje! Ko je izšclzačasazadnjih deželnozborskih volitev letak pod nazivom „Belokranjec", se je splošno izražala želja, danaj bi Belokranjec izhajal redno, no samo začasa volitev. Ta želja je sedaj izpolnjena, danes Vam dajemo v roke prvo redno številko domačega lista. Ali je isti potreben ali ne? Ali je isti upravičen izhajati? Ko so se prizadnjih volitvah belokranjski kmetje začeli gibati samostojno, ko se je po mnogoštevilnih, doslej pri nas v Beli Krajini neznanih shodih začelo obravnavati, naše razmere, so je pokazalo naenkrat toliko tva- rine, toliko potreb, da je vsakerau postalo jasno, da tako ne sme iti več naprej kot doslej, da je treba vzeti delo v roke prav temeljito in resno. Ko smo se večkrat sešli iz rnznih koncev Bele Krajine, smo šele videli, koliko imarao skupnega, in koliko so zanemarili tist.i, ki bi se bili imeli za naš okraj brigati. Čutili smo živo potrebo, da nam je treba središča, ki naj bi nas družilo, kjer naj bi se začeli vsi koraki, potrebni za poboljšanje naših razmer. A ta potreba je rodila list. On naj bo ono središče, ona dnševna vez, ki nas bo družila, ki nas bo bodrila in nam dajala pogum, da ne bomo omagali pri delu, ki nam bo dajal nasvete, kako svoje cilje doseči. Ali je naš list opravičen, da izhaja V Kaj je Bela Krajina? To je del Slovenske, katere skoro noben Slovenec ne pozna. Gor- janci nas ločijo na eno stran od Kranjske, Kolpa od Hrvatske. Pri nas so se razvile take posebne razmere, da je edina pot, da se rešimo, da sami vzamemo svoje zadeve v roke, ker jih edino sami dobro poznamo. Samopomoč! To bodi naše geslo. Videli smo, da drngače ne pojde. Kmetn bo edino le kmet sam pomagal. Drug kmeta ne razume, a zlasti nas Belokranjcev ne, kdor ne živi sam tu med nami. List je samo prvi korak pri tem delu; on bo zbiral moči, ki so bile dosedaj raztresene, jih organiziral ter s pomočjo tako organiziranih moči bomo izvajali korak za korakom one potrebe, ki so se pokazale ali se še pokažejo. lz te potrebe lista pa sledi tudi posto- panje. List bo predvsem imel gospodarsko in podučno vsebino. Osebnih bojev se bo do skrajne meje ogibal. S tem seveda ni rečeno, da bo brezbarven; v stvarnih zadevah namreč ne bomo poznali nobenega obzira. V naši državi se je po osvoboditvi kmeta 1848. 1. vladalo v smislu vseh drngih stanov, zlasti neproduktivnih, na kmeta so pa vsi pozabili. Posledice tega se sedaj čutijo. Gospodarstvo je prišlo na rob propada, ker je prišlo zemljedelstvo na rob propada, ki je temelj vsemu ostalemu. Kmet je bil za državo samo še material za vojaščino in davke, ni pa imel mesta, ki mu gre. Da je to eden glavnih vzrokov, da mi Slovenci nismo nikamor prišli, je jasno. 95Ü/O n&s je kmetov. Kakoršno stališče je zavzemal kmet v celi državi, tako je moral zavzemati tudi eel naš narod, ker obstoji večinoma iz kmetov. Od Slovanov imajo edino nekaj vpliva Oehi, v kolikor so se industrijarizirali, ostali Slovani smo pa uboga para, ker smo kmetje. Iz tega seve ne sledi, da opnstirao kmetijo in odidemo v tovarno. S kmetijo, ki je pod- laga zdravega narodno-gospodarskega orga- Podlistek. „Belokranjcev" klic. Na delo bratje, v delu je naš spas, po nasih domih bodi dan, — da zgine noč, je skrajni čas, za blagor svoj vsi složno v bran! Od vsega sveta zapuščeni smo, li nas mogpče kdo pozna? — Mi sebi prepuščeni smo, umremo, bratje, naj od zla? Ne, bratje, smrti žoljni nisjno še, še v naših žilah teče kri, še bije v prsih nara srce, po boljšem žitju hrepeni. Za dom nani v srcu šp plainti pogum, uničil vrag nam sil še ni — in svež in syitel je naš um. Naprej! — Naš narod naj živi! N _________ Tihozor. Lov na medveda v Beli Krajini. V nedeljo, dne 22. snšr.a so ustrelili vrhovski lovci divjačino, kakorsna uže ni bila v tukajšnji občini ubita blizn 100 let — medveda. Par dnij preje so se opazili sledovi dveh medvedov in sicer prav blizu Vrha. Omenjenega dne dopoludne je pa iz- sledil lovec Krajač jednega, po sledu stopinj sodeč večjega, in ga obäel. Opoldne smo imeli ustanovni zbor naše posojilnice, takoj po ustanovitvi se je pa podalo vseh 7 loycev na označeno in es to, in kmalu so tudi opazili raedvefla, kateri jo je jnahal proti njim. Prvi ga je z dobro pogojenim »ätrelora pozdravil M. Simonis. Krvayec je pa dirjal dalje, mimo oziroma proti drugim loycem, ter tako dal priliko vsem, da so izkazali svojo izurjenost v streljanju, seveda jedni z večjim, drogi z manjim uspehom. Sledojič, ko je medved obnemogel sedel, ter prednji del života dvi- gnil, mu je še pognal M. Špehar 2 kroglji v prsa, na kar je medved storil par korakov in padel. Ležečega je pa še eden lovcev parkrat s puškinim kopitom udaril s tako silo po glavi, da se je kopito razdrobilo. Najbrž tu
  • i zani- malo tudl druge Belokranjce. Volilnl letak, ki je izšel dvakrat pod naslovom „Belokranjec," je državno pravd- ništvo obakrat zaplenilo. Prva številka je bila medtem že vsa razdana, drugo so pa pošte na brzojavni poziv drž. pravdništva zadržale. Nokaj dni po volitvi, ko je bil mandat že na varnera, je isto pravdnišlvo poštam naročilo, naj „Belokranjca" izroče adresentom. Kdor bi to številko želel, rau jo radi pošljemo. Gospodarsko delo vBeli Kra- Jinl. Ustanovile so so. sledeče „Kmetske hra- nilnice in posojilnice": v Gradacu, na Viniei, Vrhu, Preloki in v Starem trgu. S tern je napravljen zacetek in temelj za vse nadalnje gospodarsko delo, ker bo šele sedaj mogoče misliti na kaj drugega, ko je preskrbljeno za denar, ki je potreben, predno se more kaj drugega začeti. Iz Vinlce. Oas drvi svojo začrtano pot in ne vpraša, kaj je komu ljubo ali ni. Ko bi vstali iz grobov nekdanji viniški gra- Ščaki in obrnili pogled na viniški grad, ka- teri je z uspehom kljuboval ljutemu Turku, bi jih gotovo zazeblo v srce, ko bi zagledali svoj nekdaj tako mogočen in varen dorn v inrtvi razvalini. Ali čas gre svojo pot ne oziraje se na levo niti za desno. Leto 1848. je bilo osodepolno za graščake. Zazvonil jim je mrtvaški zvon. Nikdar več se graščakom ne povrnejo oni lcpi, brezdelni časi, ko so živeli ob krvi kmeta. Tem veselejšo pa je bilo to leto za tlaöenega kmeta. Z nastopom vlade našega cesarja Franc Jozei'a I. je bil kmet svoboden, prost tlake in robstva. In tak ostane še nadalje, ako bo mislil s svojo glavo. Od lota 1848. lezejo mogočni gradovi na kup in njih gospodarji beže iz njih, kakor podgane, kadar se potaplja ladija. Iz teh trdnjav je nekdaj davila in pritiskala kruta graščakova roka ubozega kmeta, danes pa se iz njih oglaša le še mrtvaški sei — otožni čuk. Po dvoranah, kjer se je nekdaj razlegal hrup samopašnih in pijanih, grajskih lahko živnežev, vlada grobna tišina. Po trdo zidanih stolpih kraljuje samota, njib trdni zidovi so jedino fie zavetje mračnjaškemu netopirju. In po vlažnih, temnih ječah, kjer je še v ne- davnem času stokal in ječal ubogi kmetski trpin, leno lazi temo ljubeči močerad, kateri je ostal še jedini prostovoljni jetnik teh strašnih prostovov. In ko se zruši zadnja stena nekdaj strašnega gradu, pride prost kmetič, naloži kamen za kamenom na svoj voz, ter ga odpelje na občinsko cesto. Kme- tovalčeva kola drobe kamen za kamenom v prah. — Tako se maščuje usoda nad kruto gospodarjevo roko. Napredek in omika zlo- mila sta nečloveškemu ravnanju ost, katera je bila obrnjena proti kmetu. Čas drvi, ruši in vstvarja nove like, novo življenje. V ne- kolikih dneh izgine viniški grad. Te vrste naj bodo nekdanjim gospodarjem viniškega gradu zadnji pozdrav: >Bili so grajski gospodje, ni jih več, bil je njiliov grad, kmalu ga ne bo vec, smo pa Se vednö tu, mi slovenski kmetje, in našc žuljave rokc.« Po metliški okolici se dobi še mnogo dobrega vina. Kupci, oglasite se. Pomanjkanje trtnih ključev. V pondeljek dne (\. t. m. je delil vin. nad- zornik, g. Skalicky, kljuee iz drž. trtnice v Črnomlju. Ljudje so se splošno pritoževali, da dobijo premalov kljnčev. To pomanjkanje je nastalo vsled tega, ker se je letos dosti sveta na novo prerigolalo, kar je povzročala letošnja dobra letina. Država pa zopet letos ni več toliko ključev dala na razpolago, ker je svoj čas s temi hotela olajšati zasaditev novih vinogradov, ki so prvi začeli s zasa- janjem. Sedaj bo treba misliti v tem oziru na samopomoč, da si napravijo kraji, kjer se bo še dosti nasadilo novih vinogradov, svoje obeinske trtnice. Belokranjska železnlca ima biti zgotovljena Iota 1909. Vendar pa sedaj nismo na jasnem, katera bode glavna proga, ali Novomesto-Metlika-Karlovec, ali Novomesto- Črnomelj - Meflika - Karlovec. Belokranjci! Sloga jači, nesloga tlači! Zjedinite se vendar enkrat, vsaj ob 12. uri. Osebnosti naj osta- nejo na strani, kadar se gre za skupno bla- ginjo naše Belokrajine. Čuje se v zadnjem času, da tudi na Hrvatskera ne gre vse tako, kakor bi bilo treba. Tudi tam je nastal prepir radi železnice. Jedni hočejo progo Metlika- Ozalj - Karlovec, zopet drugi zahtevajo, da naj gre železnica preko Ribnika v Karlovec, ker je svet bolj obljuden. Kako bodeta obe vladi ukrenili, ni še znano, a želeti bi bilo, da ustreže želji večine ter da bo služila že- leznica ne samo vojaškim, ampak tudi skupnim interesom prebivalstva. Ogenj na Vinicl. Dne 31. sušca so se bile vnele saje v diraniku hiše Gabri- jela Karina na Vinici. Ker je dimnik slabo ometan, je brulinil ogenj po razpokah in se je bila že vnela tik dimnika ležeča greda. Ognjegasno društvo na Vinici je pravocasno dospelo na mesto in preprečilo večjo nesrečo, tako da ni nikake škode. Semič. V naši okolici ima ljudstvo še vedno dosti vina na prodaj. Želeti bi bilo, da bi se oglasilo kaj kupeev, da bi se pri- delek spravil v denar. Kii})ce bi narod moral privabiti tudi sam, ker se pa posamezniku ne izplača, Toda cesar ne zmore en sam, zmoglo bi jih ve<\ Letošnja množina vina po kleteh dokazuje, da ne zadostuje samo mnogo pridelati, temveč da je treba tudi skrbeti, da so pridelek spravi v denar. To bi mogla napraviti najlaglje vinarska zadruga. „Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v metliškem sodnem okraju" je imelo pretečeni mesec ob obilni vdeležbi svoj I. občni zbor, katerega je otvoril g. c. kr. okr. sodnik Fran Regally z geslom pokojnega prestolona- slednika „najdragocenejša glavnica države so ljudje". Društvo ima dosedaj 70 izvršu- jočih, 65 rednih in dva ustanovna člana (raetliška mestna občina in g. notar Oto Ploj). Po predlogu g. župana Mihelčiča je bil iz- voljen za predsednika zopet g. sodnik Regally. Društvo ima 14 odbornikov in dva namest- nika. Takoj po občnem zboru se je sestavil odbor takole: predsednik: F. Regally, c. kr. okr. sodnik; podpredsednik: L. G angl, ravnatelj I. dolenj. posojilnice v Metliki; tajnik: K. Barle, učit.elj v Metliki; taj- nikov namesnik: J. Fleischmann, mešcan v Metliki; blagajnik: D. Vukšinič, oskrbnik nemškega vit. reda v Metliki; blagajnikov namestnik: F. Guštin, c. kr. poštar v Me- tliki. DruŠtvu s tako plemenitim namenom želimo kar največ vspeha. Razne vesti. Podpora vinogrradnikom. Med vinogradnike v nekaterih občinah v vipavski dolini in na Brdih, ki so trpele vsled suše, je razdelila vlada 1300% modre galice. Slovenska trgrovska sola. Dne 28. sušca je kranjski deželni zbor soglasno sklenil ustanoviti v Ljnbljani slov. trgovsko solo. V ta namen je dovolil deželnemu od- boru 6000 krön začasnega kredita. Podporo dobi dežela za njo tudi od države. Sola se otvori že jeseni. Ustanovitev takega zavoda je kar najbolje pozdraviti. Zakaj? Dosedaj manjka namreč nam Slovencem domače trgovske izobrazbe. Kdor je kaj take iz- obrazbe iskal, jo je dobil po tujih zavodih. Prva posledica tega je bila, da je bilo naše trgovstvo predolgo pod tujim uplivom, a kar je glavno, trgovska izobrazba je bila širšim slojem nemogoča, zlasti kdor ni bil vesö kakemn tujemu jeziku. Sedaj nam pa ne bo treba pošiljati nadarjenih dečkov s kmetov samo v gimnazije, kjer so se iz- obrazili za gospode ter nato ostali v mestu. Kmetski fantje se vrnejo po strokovni iz- obrazbi nazaj med ljudstvo, nastane nam tako neodvisen stem, ki bo doma pomagal množiti blagostanje. Med Slovenci se zadnji čas zelo lepo razvija zadružništvo, kjer bo mnogo učencev te trgovske šole našlo obilo hvaležnega dela in dobrega zaslužka. Koliko je po deželi malih obrtnikov, ki so si iz- šolali sinove po gimnazijah, očetova obrt je pa z očetovo smrtjo propadla. Obrtnik da sedaj svojemu sinu trgovsko izobrazbo, da bo sin lahko očetovo obrt nadaljeval in vodil na moderni način. Dekleta so bila po takih rodovinah dosedaj le v napotje, ki so čakale saino na ženine, če se bodo pa trgovsko iz- obrazile, bodo lahko vodile trgovsko stran očetove obrti ter postale tako njih najboljše pomoenice, ki ne bodo s strahom gledal(3 v bodočnost. Zato, kmetjo, ne z vsemi dijaki v gimnazijo, temveč dajte jih tudi v trgovsko šolo, kateri upamo, da se kmalu pridružijo tudi druge strokovne Sole slovenske. Alpska montantska druzba, ki iraa tudi v Beli Krajni pravico do rudo- sledov, je imela pretečeno upravno leto 17,075.061 K čistega dobička. 13 miljonov razdeli svojim delničarjem. Ne v Amerlko! Radi mezdnih sporov so zaprli v Ohiju in v zahodni Pen- silvaniji rudnike, kjer je delalo 50.000 ru- Stran 12. B E L 0 K R A N J K C Letnik I. darjev. Kot se poroča iz New Yorka, so po raznih krajih države odpustili za ta čas, dokler bodo trajali ti spori, vsega skup 250.000 rudarjev. Poučno kmetijsko potovanje na Češk.0 priredi ob priliki letošnje ju- bilejske razstave v Pragi. ki se otvori 14. raaja kranjska kmetijska družba. Toplo priporo- čarao vsem onim kmetom, katerim dopuščata čas in denar, da se udeleže tega potovanja na Češko, ki je znano ne sarao po svojih tovarnah, temveč tudi po izvrstni izobrazbi in gospogarski in politični organizacijičeških kraetov. Opozarjarao na 6. štev. let. Kraeto- valca, ki prinaša podroben načrt tega pod- učnega izleta. Dobrotniki svojega naroda. V Tržiču je umrl slovenski inženir Polak, ki je v narodne namene zapustil vse svoje premoženje, okrog 200.000 kron. — V Pragi je umrl češki inženir Hlavka, ki je zadustil v isto svrho češkemu narodu čez 4 miljone kron. — V Postojni je dne 5. t. m. umrl gosp. Anton Lavrenčič, ki je v svoji oporoki volil šolski družbi sv. Cirila in Metoda 1000 K, revni šolski mladini postojnski 1000 K in raznim narodnim društvom v Postojni 2500 K. Bodi vrlim možem ohranjen časten spomin! Nemškl časopis „Prag-er Tag-- blatt" se je za prvi april tako ponorčeval iz svojih čitateljev. Dne 1. aprila je namreč priobčil daljši članek z naslovom „Sporo- čilo z Marsa". V njem se obsirno opisuje način, kako se je nazadnje vendarle posre- čilo dobiti od prebivalcev zvezde Marsa vest spomočjo brezžičnega brzojava. Tega tujega jezika se sicer doslej še ni moglo razumeti, vendar pa je list objavil besedilo te vesti, ki se je glasilo takole SESU NISA SIDER CC OHIS ROTCER ERAC. — Seveda je ta jezik nebeških prebivalcev prav lahko raz- nmeti, če se te besede bere od zadaj. Tedaj se glase: „Care lector, si hoc credis, asinus esu. — Dragi čitatelj, če to verjaraeš, si osel". — To je bil dober prvi april. Sežlganje mrtvlh. Na Češkem je tudi že zelo močno gibanje, ki zahteva, naj bi se mrtveci ne pokopavali, temveč sežigali. Ustanovila so je zavarovalna pogrebna bra- tovščina, h katevi je pristopilo takoj prvi teden že čez 2000 članov. Starišem šolske mladine. Pod tern uaslovom je izdala Slov. Solska Matica v Ljubljani letak, katerega je poslal dež. odbor na šolska vodstva, da ga razdele med učence. Starišem toplo priporočamo, da si njegovo vsebino dobro prečitajo in zapomnijo. Priobčujemo tu nekaj stavkov iz tegaletaka; Prevelika, takozvana opičja ljubezen je škod- ljiva; še bolj pa škoduje otroku, Če ne uživa nič Ijubezni svojih staršev. Otrok, ki ne sliši nikdar prijazne besede, se pogubi. Vcepite svojemu otroku tudi ljubezen do domačega kraja in domovine. Bodite svojim otrokom vedno sami najboljši zgled, ker potem bodo znali ljubiti, kar je dobrega in plemenitega, zaničevati pa, kar je slabega in hudobnega. Spoštujte učitelje in učiteljice svojega otroka in bodite zaupni do njih; vpričo otrok ne govorite nikdar kaj takega. kar bi utegnilo škodovati ugledu učitelja in učiteljice vašega otroka. Če mislite, da imate kakšen vzrok z učiteljera biti nezadovoljni, povprašajte narav- nost učitelja samega ali pa šolskega vodi- telja; v takih slučajih se boste največkrat prepričali, da žele vašemu otroku le dobro. Sploh ne verjemite vsega, kar vam pripoveduje otrok o soli ali učitelju. Marsikaj razumejo otroci popolnoma drugače, kakor je pa stvar v resnici; pripeti se tudi, da se včasih tudi resnicoljuben otrok, zlasti ako ga je ucitelj kaznoval, naredi nedolžnega, da bi se tako ognil doraači kazni, ki bi jo gotovo dobil, če bi bili starši o vsem natančno poučeni. Nikdar ne dajajte svojemu otroku opojnih pijač, ki nikdar ne koristijo. Precej razširjeno mnenje, da opojne pijače otroka krepčajo, je popolnoma napačno; izkušnja uči, da tisti otroci, ki pijo pivo, vino, žganje i. t. d., zaostanejo v telesnem, posebno pa v duševnem razvoju. Marsikaj, kar odrastlim ljudem ne škoduje, je za otroke škodljivo. Serakaj sodi tudi. kajenje, ki se mora kar najstrože pre- povedati. Strahovlto povodenj so imeli pretekli teden v Ilnnkavu na Kitajskem. Utonilo je nad 2000 oseb. Vellk požar je uničil prodmestje Bostona, Chelseo. Zgorelo je nad 5*0 po- slopij, med njimi 13 cerkev, 6 bank, vse sole in bolnišnica. Škode je do 10 milijonov dolarjev. Pet oseb je zgorelo, nad 400 je ranjenih, a pogrešajo še kakih 100 oseb. Gallški deželnl namestnik grofAndrej Potoeki je bil v nedeljo, dne 12. t. m. umorjen od rusinskega dijaka Sicinskeg;). Sicinski je prosil avdijence pri namestnikn v privatnih zadevah, katera se mu je dovolila in je koj pri vstopu v sobo ustrelil groia, ki je bil kmalu mrtev. Ubijalec je izjavil, da je ustrelil namestnika, ker je hotel maščevati krivice, ki so se godile Ru- sinom ob zadnjih državnozborskih volitvah. Človek, kl je imel zelo veliko Časa, je izračunal sledece: Povprečno se porodi 3f) milijonov otrok vsako leto na svetu, ali 70 na minuto, torej več nego eden na sekundo. Öe bi zibeli teh otrok postavili drugo ob drugo, bi to izdalo dolgost, ki bi bila enaka potovanjn okoli zemlje in če bi šle matere s svojimi novorojenčki druga za drugo vedno po 20 v eni minuti mimo nas, bi bili zadnji mimoidoči otroci že 4 leta stari. Dve anarhistlnji so obsodill na smrt v Barceloni zaradi znanih aten- tatov z bombarai. Uredništva vseh slovenskih in hrvaških listov prosimo, naj nam jih pošiljajo v zameno, ker jih bomo porabili za otvoritev javne čital- nice v Gradcu. Upedništvo. O g 1 a s i. Za vsebino oglasov uredništvo ne prevzema nikake odg-ovornostl. Pec se vam nihdap ne podere če jo kupite v moji zalogi. FR9N PILETIt, Gradac. Izdelovanje in zaloga peii vseh uelihosti in slogov (hmeühe in uisohe, secesijon itd.] Kam? K Petru Šterku na Vinico. 4aflK9J ¦ Zato, ker ima najboljše in naj- cenejše blago. Dobro. torej k njemu vsi! Odgovorni urednik Mihael Rožanec. Lastnik: Konsorcij „Belokranjec" v Gradcu na Dolenjskem. Tisk J, Blasnika nasl.