Goriške vesti. —g— Že šest mesecev se pogreša Valentin Doljak, učitelj v Batah, vojak 27. domobranskega polka, star 26 let. —g— Dobrodelnost v Gorici. Za »mineštro« otrokom ubožnih družin nabirajo pridno prispevke. Zadnji izkaz kaže nabranih 1576 kron. Predsednica odbora za nabiranje je znana dobrotnica goriških mestnih siromakov, gospa Matilda Bokslaffova. —g— Goriški deželni šolski svet je imel svojo sejo v Gorici dne 5. maja. —g— Deželni uradniki prosijo za dovoljenje dragimjske doklade, sklicujoč se na današnjo draginjo. Zdi se pa, da deželni odbor glede na slabo stanje deželnih financ ne ugodi njihovi prošnji in pa z ozirom na to, da je državna uprava baje celo naraeravala svojim uradnikom plače znižati. Sicer je finančni minister zagotovil deputaciji državnih uradnikov, da za sedaj na kako znižanje plač ni misliti. — Priporoča se pa za kak izreden slučaj, da dežela pomore uradništvu tako, da nakaže trimesečno plačo naenkrat, da si bo uradništvo z večjo enkratno vsoto moglo lažje preskrbeti, česar treba za življenje. Tako je preskrbela istrska dežela za svoje uradništvo in pa učiteljstvo, vštevši njihove vdove in sirote, oziroma upokojence. — Razume se ob sebi, da zahteva tudi učiteljstvo goriške dežele tozadevne primerne odpomoči. —g— Izpite za učno usposoblienost na Ijudskih šolah so napravili pred izpraševalno komisijo1 v Gorici ti-le kandidatje in kandidatinje: Carcovich Nikolina, Herzog Antonija, Jerman Štefanija, Judnič Marija^ Kancler Teodora, Kodelja Ivanka, Komel Franc, Krašovec Slavica, Markič Roža, Mesesnel Ema, Mužuliti Kristina, Pertot Srečka, Plohl Mila ( z odliko), Rutar Slavica, Selič Marija, Stres Milena, Šček Miroslava, Torkar Julija, Turk Anton, Urh Cvetka (z odliko), Vrezec Stanko, Vrtačič Katarina. — Izkaz praivi, da so napravili tepit samo trije učitelji. Žalostno znamenje za badočnost! —g— Pevskemu in glasbenemu društvu v Gorici ie podaril gospod profesor Ferdinand Seidl svoj lep klavir in obilo not. Društvo izreka gospodu profesorju svojo najsrčnejšo zahvalo. —g— Goriški rojak nadporočnik Aiiton Feigelj padel na severnem bojišču. S severnega bojišča je došla vest, da je padel zai domovino junaške smrti naš rojak Anton Feigelj, nadporočnik v 4. domo1branskem polku, sin učiteljske rodovine. Ranjen je bil v bojih v Karpatih dne 22. marca, in sicer v trebuh, naslednji dan ponoči je že podlegel rani. Pokojni nadporočnik se je rodil v Volčah, kjer je bil njegov oče nadučitelj, brat znanega slovenskega skladatelja Danila Faiglja. Nadporočnik je bil znan v naši deželi, ker je služboval v Gorici, v Kanalu in Kobaridu. Veljal je za jako pogumnega in nadarjenega častnika. Signum laudis sii je bil zaslužil na Koroškem, ko je rešil pri nekem požaru poštno blagajnico, pri čemer je izpostavil veliki nevarnosti svoje življenje. Signum laudis z vojno dekoracijo si je prislužil pri Grodku v Galiciji kot poveljnik strojnih pušk, ko je težko ranjen streljal sam, ker so mu vsi vojaki popadali, in pomagal našim četam na onem mestu do redne umaknitve. Ranjen je prišel v bolniščnico, ali je kmalu okreval in šel nazaj na bojišče, kjer ga ie doletela iunaška smrt. Sta.r je bil šele 30 let. Njegova sestra je učiteljica v Slovenski Bistrici na Štajerskem, tam žirvi tudi njegov brat Rajko. — Naj počiva v miru hrabrii slovenski junak! —g— Vikar Josip Mašera. V soboto, 17. pret. m., je zatisnil trudne oči zlatomašnik Josip Mašera v Št. Mavru pri Gorici v visoki starosti 87 let. Rojen je bil leta 1829. na Livku pri Kobaridu, v mašnika posvečen pa 21. septembra leta 1853. Po kaplanski dobi je prišel za vikarja v Št. Aiaver, kjer je ostal do svoje smrti. V pokoju je bil šele par let, a še ta čas je opravljal svojo službo v cerkvii in v šoli. Desetletja je bil, sploh pomožni učitelj za deco' svojega vikariata. Njegovo posebno veselje je bila čebeloreja, v kateri je bil strokovnjak, kakor njegov pokojni brat Andrej v Kobaridu. Pa tudi s sadjarstvom se je pečal z veliko ljubeznijo in je poučeval v tem svoje sosede. Plemenitemu možu — blag spomin! —g— Karel Mlekuž f. V »Primorcu« z dne 30. aprila t. 1., št. 12. čitamo: V tukajšnjo bolniščnico usmiljenih bratov je šel pred par dnevi umret, duševno in telesno potrt, Karel M I e k u ž , biivši uči^ telj. Pokojnik je bil iz znane Nadalčeve hiše v Bovcu. Dolgo vrsto let je služboval v Brdih, nesrečen slučaj ga je spravil pred porotnike, bil je oproščen, na to pa odpuščen iz službe, na kar se je nastani! s svojo številno družioio v Gorick Nič nc zagovarjamo, ali reči pa smemo, da je igralo pri njegovi nesreči veliko vlogo strupeno strankarstvo z izvestne strani... —g— Še nekoliko besed o »perocidu«. S Krasa pišejo: Da ne bi kdo zaradi raznih govoric, ki se širijo, dvomil nai vrednosti »perocida« za škropljenje trt proti peronosperi, naglašamo ponovno, da je »perocid« preizkušano sredstvo. V Nemčiji so ga rabili že več let; štiri leta je delala poizkuse z njim državna trtnica v Zadru; na Goriškem so ga poizkušali v minolem letu. Izkušnja je ugotovila, da i« »perocid« edino sredstvo za nadomeščanje galice. To je izum dr. Antona Bretschneiderja, c. kr. pristava filopatologične postaje za varstvo rastlin na Dunaju. »Perocid« se nahaja v drobnih zrnih iti je pepelnate barve. Dober »perocid« je 45odstoten, ali v trgovini se dobiva tudi manj odstoten. Zato je potrebno, da si ga vsak naroči tam, kjer se dobiva zanesljivo dobro blago. Vinogradniki! Zadnji čas je, da si naročite to sredstvo, da obvarujete svoje trte pred peronospero! —g— V ruskem ujetništvu se nahaja goriški učitelj Edvard P r i n č i č , kadef 27. domobranskega polka, sin tovariša nadučitelja E. Prinčiča v Pevmii pri Gorici. Domov je pisal iz Mloskve.