Italijansko bojišče. Na s o š k i f r o n t i so Lahi pričeli s šesto ofenzivo, ki je posebno silira v prostoru v>zhodno od Tržiča. Z veliko silo napada sovražnik tudi naše postojanke na Doberdobu, pri Gorici in Podgori. Pri tem ima zopet ogromne izgube, a. le bore malo vspehov. — Nakoroški fronti napatiajo Lahi naše postojanke prl 'Malem in Veiik(era Palu, '— Na v z hodni tirolski fronti smo dne 1. julija odvzeli Lalioni enega izmed vrliov gore Monte Kristalo. — Med B r e n t o in A d i ž o smo se ustalili na črta: Zebio (6 km severno od Asiaga), Monte Rasta (tesno zahodno od Asiaga), severni del doline reke Pozina, gora Monte Majo (severozalTodno od Arsiera), gora Pasubio fob* tirolski meji zaihodno od1 Arsiera) in od tarn v zabodni smeri do Adiže. Naši slovenskoštajersld domobranci so se zoj^t izreidno i^rosla^ili. Se.ver- no od Asiaga je dne 2. julija, šest mož brojeca patrulja 26. domobraiiskega pešpolka vjela 266 Lahov. — V italijanski zbornici, ki je bila dne 3. julija odgodena, .so se socialisfi in katoliški poslanci izrekli proti vojski. Socialisti so zalitevali, naj italijanska vlada clela na to, da se čim prej sklene pr©mirje in mir. V Šesta ofenziva Italijanov ob Soči. Lahi so ob Soči pričeli / novim napaaanjem,Nekateri listi j)ravijo, da je to šesta italijaiiska ofenziva. Glavni napadailni sunki so se pričeli dne 28« junija in sicer pred vsem na del doberdobske Ironta med morjem in SV. 'Martinom, ozlroma Sv. Miha(H lom. Tudi na ostalli soški fronti se vrstijo laški nari padi, a ne s tako silo, ^ot na južnem delu. Vzhodna od Selc smo morali dne 29. .iuniiai izprazniti nekatere prednje jarke, ker so jih Lahi tako obsipavali s topovskim ognjem, da so bila vsa kritja in jarki popolnoma zrušena. Vrhunec napadov, ki so se nadaljevali posebno pri Tržiču vsak dan, je bil dne 3. julija. Lahi so od morja do Tržiča obsipavali naše postojanke s silnim ognjem, kakor še menda nikdar poprej. Obenem so pa no6 in da,n naskakovali naše postojanke z inlanterijskimi juriši in ročnimi granatar mi< Vzhodno od Tržiča so naši vrli domobranci odbili| nič manj nego sedem napadov. .Tudi pri Selcaht Sv. Mihaelu in Sv. Martinu so Lahi drzno napadali Naši so obdržali vse iiostojanke. Sest Junakov vjelo 266 Italljanov. V prostoru gore Monte Interotto (severno cid Asiaga) je dne 2. julija poročnik Kaliser (rojen Mariborčan) s šestimi možmi močno paitruljo štajerskega domobranskega, pešpolka štev. 26 vjel 266 Italijanov, med njimi 4 ^astnikei. Ob koroški meii. Tudd ob koroški meji je polentar zadnji 6as poskušal zopet svojo srečo. V noči od dne 22, na 23. junija je silo^to obstreljeval naše postojank©. Padale granate in šraptieli raznih kalibrov, a škode nam ni povzroftil nobene. Tudi napad sovražne pehote na levem krilu je bil prav pošteno odbit, Res, da Bog kaznuje .verolomnega izdajalca za njegovo nesramno početje. 'Mi pa zaupamo v Boga, da kmalu podeli našemu orožju slavno zmago. Pozdrave pošiljamo slovenski fantje od 20. lovskega bataljona vsem čitaleljem ^Slovenskega Gospodarja", posebno pa našim dekletom: Podlovci Eder Franc od Sv. Jurija v Sl. gor., Kravanja Fra(nc iz Trente na Primorskem in Arih Anton iz Marenberga; poddesetnik Ivanuša Ivan iz Huma pri Ormožu; lovci: Franc Lehner iz Sl.. gor., Janez Penca, Martin Belšak, Jožef Belšak iu Jakob Belšak ter Franc Žuran od Sv. Barbare v Halozah. Bojl na italljanskili tleh. Bivši načelnik celjskega ,,Orla", sedaj pri poljskili havbicah, piše svojim doma^im dne 17. junija: Dragi domači! Mnogo st& že čitali o našem prodiranju v južnih Tirolah, toda hoeem Vam kljub temu nakratko opisati, kako izborno da smo podili Italijane. Bili smo skoro ves čas kot zasledujpča baterija., zato smo imeli priliko, ¦ da smo bili takoj po vsaki kanonacH na licu zavzetega mesta. Da ltalijani niso Bog ve kako lirabri, to je že stafa pravljica. Ce je že vmes nekaj hrabrih, vendar se ti ne daio primerjati nam slovienskim Iain,tom. Prve kakor tudi še zdajšne postojanke so bile tako močno utrjene. da kdor bi jili od nas poprej videl, bi z gotovostjo rekel, to je nemogoče, jih zavzeti. In če se ozremo zdai nazaj, vidimo še na tako močni oklopni trdnja,vi plapolati mogočno avstrijsko zastavo, Kako da so bile raz-* dejane utrjene italijanske postojanke in trdnjave od naše artilerije, se skoro ne da popisaii, Zadevali pa smo to pot res izvrstno. Ni ga bilo skoro krilja, da bi ne bilo v podrtinah in pod njimi razuiesarjena človešk'i\ truj)la, Res, grozen pogled na tak prizor! In granate so žvižgale in zadevale v polno, da je bilo veselje. Niti miš bi ne ušla iz tistega prostora, katerega smo držali pod neprestanim ognjem, še manj pa kak Ttalija.n. Pa še tistega, ka,teri jo \g hotel pobrisati, je zadela dobro namerjena krogla našega hrabrega infanterista. Da se Italijani grozno boje tudi našo artilerije, oziroma izstrelkov, spričuje že mnogo siučajev. Hočem Aram pri tej priliki navesti en tak slnftn.j^ Bili smo v postsjanki pod utrdbo Verena. Pred nami ležeči precej visok hrib je bil zaseden in mo6no utrien od Italijanov. Prišlo je povelje, da bo ob določeni uri treba zavzeti dotični hrib ter ga poprej 7 artilerijskim u6inkujo6im streljanjem pripravili za najtad naše pehote. Oddali smo komaj 16 strelov in že je prišla telefonična izjava: Ogenj ustaviti! Naša pehota je zavzela skoro brez vsakega, strela to utrjeno postojanko. Italijaiiom so še vedno brneli po ušcsih stari zyoki brezštevjlnih raap.okajofiih se granat in šrapnelov, zato so pa tudi fako hitro zapustili na(\edeno postojanko, Na utrdbi Va,rena so celo naSi topnifiarji od 30.5 cm možnarja obrnili italijansko 28 cm-havbico ter ž njo streljali za polentarji in razpof-ili kolodvor v Asiagu. Njili lastni top jih je zajinal v pogubo. TaVo vrlo in s korajžo gre pri arus vednt naprej. Ne smemo pa pri tem pozabiti na božjo ponioč od zgoraj, katera nas povsod in na vsaki poti podpira. Pri vsem tem begu so pa Italijani morali pustiti ogromne množioe vojnega plena na topovih, strojnih in navadnili puškah, municiji, raznem drugem blagu in po cela skladišča živil. V mnogiih ijrostoja.nkab so imeli pripravljene topove že kar za odpeljati, toda bilo je že prepozno, prehitela jib je naša pehota-! Grozno se tudi trudijo Italijani s svojimi protinapadi, s katerimi pa ni8 ne jppravijo. Tako plačujemo mi sedaj italijansko nezvestobo in jo bomo še tako dolgo, dokler ne zatremo v njih vsako najmanjšo hudobno in zvito kal, Cital sem v več časopisih in tudi letake, katere mečejo italijanski zrakoplovci na naše postojanke; tu pišejo Italijani, da so nas sedaj ustavili in da njih prelepe ravani ne bomo nikdar teptali. Ustavili so nas, toda zato,-ker smo se ustavili sarai, zaradi odmora. Kadorna je bafie izdal povelje, da sa morajo višine za mestom Asiago držati do skrajnosti. Držati ali umreti! Talkoj drugi dan, ko so naše čete napadle in zavzele dve višini, se je udalo na stotine Itaiijanov. Ti pa6 dobro lizvršujejo ctana jim povelja! Popisati bi se dalo še mnogo, toda žal primanjkuje mi prostega Časa intudi prostora, D.al že Rog, dfa kmalu izvojujemo končno zmago ter se fiim irej vrnemo kot zmiagovalci in zvesti branilci naše Ijuba Avstrije v milo slovensko domovino! Torej na veselo svidenje! Prav srčne pozdrave vsem dom^Cim, znancem in znankam pošilja VaS Pepo Pišek. Plsmo Iz Pole. Dne 24, junija smo v Poli obhajali 501etnico naše sla-vne zmage nad verolomnim Italijanom pri Kustoci. Slavne in obenem otožne spomine vzbuja la beseda*. Slavne, kajti zmaga, pri Kustoci je bil sijajen ein našega orožja proti mocnejšemu nasprotniku ter jo odbil sunek, ki je bil iz juga naperjen proti sreu naše monarhije, 0, Gornja Italila in Kustoca! Kako globoko si zapisana v srcih našega slovenskega naroda. Na«ši očetje, junaki pri Kustoci, živijo v nas, kri niihove krvi smo, kost njihovih kosti, junašfvo iz jTinaka in zvestoba iz zvestobe. Slovenski boritelji ob obalih Jadranskega morja tiho slavimo sveti spomin slavnih činov naših očetov. Zaj cesarja in domovino smo že skoro dve leti v boju na vseh bojiščih, nikjer in nikdar nismo zadnji. Naši slovenski soboritelii so prebili Galicijo, vzdržali Karpate, utrdili Kras in Sočo in na cesarjev klic vdrli 5ez visokle tirolske gore na zemljo našega največjega sovrafea Laha. Tudi nii slovenski topnicarii ne želimo zaostati za našimi tovariši, dasiravno nam še ni dana priložnost, da bi se rama ob rami borili za našo ofietnjavo, vendar pa čuvamo, kot trden branik našo obaj in Mjno pričakujemo trenotka, da bi tudi mi po svoje napravili ra~ čun z našim verolomnikom, Tbda ni ga od nikodor, ker se mu dozdeva, da bi moral pobegniti v svoj brlog s krvavo glavo,. Za cesarja in domovino so se borili naiši očetje in tndi mi nočemo ostati za njimi! Naše geslo je vedno: Vse za vero, (iom in cesarja! ^ivela Avstrija! Prisrčne pozdrave vsem čitateljem in Citateijicam ^Slovenskega Gospodarja" in sploh vsem Slovenoem in Slovenkam pošilja od obali Jadrajnskega inorja Karol Novak iz Motnika, c. in kr. trdnjavski toj>niCar. 21 dni med mrtvecl. NaS vrhovni poveljmk proti Italiji, najdvojvoda Evgen, je nedavno sprejel v svojem glavnem slanu vojne poročevalce, katerim je med druglm pripovedo- val sledece: ,,Skupno delovanje infanterije z artile- rijo in baterij med seboj daje v gla^nem vspehe* Ar- tilerijska obramba je stala sovražnika neizmerno ve- liko mrtvih. Pred posameznimi odseki, kakor pri Sv. Mihaelu in pri Podgori, so bile nakopičene cele gore trupel. OkužHa so zrak, ker jih ni bilo mdgoče lam v kraškem kamnu in radi sovražnega ognja takoj po- kopati. Dva naša vojaka stai obležala ranjena nied temi n^Jveci, kajti kakor hitro se je kaj zganilo, so streljali Italijani. Ohranila sta se od živeža, ki sta ga našla po žepih mrtvecev. Po 21 dneh so ju dobi- le naše patrulje in rešile . . ."