otc-V.

205

ki en z, p

e tek

ošktobra

•O

leto

.PAPEŽ. SE  BORI ZA uš IR.

II, in

VII.

IH

ALNI

r A

Cj  i j- ivx m D j , i. rl nm* Oj. ■

^SEIkG TONOM.

'’Po liti čili

ZLtovega

pi-

Vc.t:

stik med

spopada, katerega
seboj borile

kanom in Belo
se niso
duhovne

k>

tudi

srna j;
hišo,

udeležile le vojaške

sile o

Dne 29- .decembra ra e je papež-sprejel

da bo moral storjen«
svojem srebanju z il

različnem naziranju

pomen tega Ro o s sv t
bil očividcu. Nastal je stalni
in sicer kmalu po za&etku velikega
šile ampak so se med-
o življenju.

Zelo se" je veselil, da bo kma¬
lu prispel zastopnik Severne Amerike. Povedal ml je, da nima. namena
siliti v prezgodnji in zato slab mir. Vsakokrat, kadar mi je govoriš
o miru, mi jo naglašal, da bo moral mir biti pravičen in trajen ter

krivice popraviti. Pripovedoval mi je tudi o
šli jensko kraljevsko dvojico. Kralj mu je izre¬

kel vseskozi miroljubne namene in zeljo, da bi italijanska krom
jo je fašistični snop pokril zopet dobila svojo veljavo. f '

SKOPNI IDEALI IN NAPORI. Da e 7. januarja 1940 je Pij XII. odgovoril

Rooseveltu. V pismu mu je naglašal, da imata
skupne ideale ter je zlasti ugotovil* da se docela strinjata v tej-le
poslednji točki: Daleč je že tisti čas, da -bodo vojački in psihološki
pogoji omogočili obnoviti mir. Dne 27. februarja je prišel Roosevel¬
tov odposlanec mister JPyron Iaylor, Jd. ga je papež slovesno sprejel. '

Washington in Vatikan združila svoja pri¬
ja. to tedanji položaj omogočal in veleval.

Od tega trene tka naprej st?
zadevanja, kadar-koli jima

V Evropi je le malo ljudi, ki bi vedeli, kako tesne sta
delovala Vatikan ir. Združene
da bi Italijo odvrnila od vj
no delal.

Papežev nuncij ni bil niti enkrat pri' Cianu, ne
z njim o tem govoril. Grofa Cisna nikakor ni mikalo, da bi

države,
jake. V

duhovno so-
cilj je bil,
tej smeri je Pij XII. nepresta-

ti

jihov prvi skupni

da

se

lija udeležila vojske ob
nuncijeva vprašanja, i

bi bil
Ita-

>tiv

ni Nemčije. Zato je tudi rad odgovarjal
je, da si tudi on prizadeva, da bi
država. Tehtal je možnost uspeha, pa
tudi morebitno izgubo,Od meseca-februarja naprej je začel naglašati,
da pr .čenja pihati vedno bolj nasproten veter. Dne. 29. februarja je
Cieno papeževega nuncija že opozoril, da se Nemci, ne bodo več dolgo
obotavljali s svojo ofenzivo na. zahodni fronti- in- da. zate zdaj stalno
pritiskajo z vedno večjo silo na Italijo, da bi šla v vojsko. Ko sta
se Mussolini in Hitler dne 28. marca sešla na Brennerju, tedaj j c
Ciaiio priznal, da se v glavnem sicer s tem ni veliko spremenilo, da
pa se je vzajemnost cbeh osnih sil zelo utrdila. Poslej se nista več
cenila samo 'Člane in nuncij med seboj ampak se je tudi državni taj-

;cgai

Italija ostala n evo j skuj o 6 ak e

nik kardinal Maglione začel
kom pri Vatikanu Alfierijem.

; ogovarjati,.

it ali j anskim vel ep d  slani-

Državni' tajnik v^rdJn^l- Maglione je

cel

lika zč
ministra

it alijan skega ve-

prav tako trdo prijemati, kaker nuncij italijmske-

grof f

C£ana. (h

italijanski veleposlanik po

Str. 2

Štev, 206 — -- Domači glasovi, 4.2.1946.    —--

Ducejevem naroČilu in v njegovem imenu začel pritoževati zaradi
nevtralnega mišljenja italijanskih škofov in pacifizma katoličanov
sploh, ga je državni tajnik kardinal Maglicne vsakikrat ostre zavr¬
nil.” • '

KEB3EBT2B0P OMEDLI."Dne 11, marca je Ribbentrop prižel v Rim, dogo-’

var j at se z Mussolinijem in Cianom. Nemškega zun.
ministra sta sprejela tudi papež in kardinal Maglione. Ribbentrop
je obema izjavil, da je absolutno gotovo, da bo Nemčija že pred kon¬
cem leta 1S40 dobila končno zmago.. Nemški narod - je naglažal Ribben¬
trop - je trdna odločen s svojim FUhrerjem iti čez drn in stm ter
je grešinj en brezpogojne velj e po zmagi. Pij III. pa mu fe v odgovor
začel pripovedovati tako trde resnice in pritožbe Cerkve zoper nem-
žke naciste in njihovo delovanje v Nemčiji in na Poljskem, da je
Ribbentrop, preden se je megel odpraviti na-rto h kardinalu Maglione
začel omedlevati in je skoro docela izgubil zavest. Sele ko si je
nekoliko opomogel je mogel h kardinalu Maglieniju, pri katerem je
p# bridki’ graji, ki jo je bil deležen od papeža, moral poslušati žd^p
očitke papeževega državnega tajnika.

RAČUNI Z ATOMSKO BOMBO

Agencija "united Press” poroča iz Birminghamas Prof. M.
L.S.Oliphant, vodilni član britanske znanstvene družbe za retziska-
vanje atomske energije, je rekel, da bi bilo 100 atomskih bomb do¬
volj, da bi uničile vse britansko oboroževanje, da pa bi jih bilo
treba 2000, če bi hoteli uničiti rusk® gospodarstva.. Nato j c dejal;

"Če bi se v vojski začelo uporabljati bakterije, bi to
pomenilo, gotovo smrt milijonov Angležev, medtem ko bi tak napad z
bakterijami na. Rusijo zadel le majhen del. Ce se is prihodnje vojske
zopet razvije svetovna vojska, lahko zanesljivo povemo, da bodo a-
»t.amsko bombo gotovo uporabljali, neoziraje se na to ali pogodbe in .
zakoni tako-vojskovanje prepovedujejo ali ne. Če imajo posamezne
d.tžave atomske bombe pripravljene, da bi bile zavarovane za vse pri¬
mere, bo prej ali slej gotovo tudi prižel tisti trenotek. ko bo kdo
pritisnil na gumb, nakar se bo začela atomska, vojska. Ustroj Združej^fc
narodov nevarno žkriplje, zato bi bil skrajni čas, da temu odpomorernW

zopa komun  isre v moiki

Amerika ima posebno državno komisijo, ki strogo zasleduje
ljudi in organizacije, id bi po mnenju ameriških državnikov utegnile
biti državi nevarne. To  organizacijo vodi Edgar Hoover, ki je pred
kratkim silovito napadel komuniste ter je komunistično partijo"ime¬
noval "hudičeva zarota za uničenje ameriškega življenja". Kato je
govoril; Hitler je imel taktiko, ki jo je solo uspešno uporabljal,
da je svoje nasprotnike najprej razdelil, nato pa posamezne premagal,
lo Hitlerjevo taktiko so zdaj ameriški komunisti začeli navdušeno
posnemati. Zadnji čas je, da se ameriški narod jasno zave, kako stra¬
šna nevarnost mu grozi od komunizma.

čZIs,nc 6 /e 6cU.6S2.n-

Znano je, da se del svetovne javnosti ne mere pomiriti z
dejstvom, da v Španiji že vlada general Franco. Zlasti Moskva in vse
levičarske struje na svetu vedno -znova zahtevajo, naj bi zahodne vele¬
sile generalu Francu spodmaknile tla, da bi na Španskem zavladala pra¬
va demokracija, kakor neglašajo razne resolucije. Začuda mimo pa se
v tem vprašanju drže uradni krogi zahodnih demokracij. V tem boju

Jr Mn

Štev,

205 -•

. IjMHUlptf f 1,4, Hab 1 * !»y! :  ! ! V, :

Domači gl asovi, 4 - X. 1946. ---— -

1 !  (

- Str. 3.

svetova;

fe'

Jlk

tu

davnega.,asuji 'zop-er .Franca je ta tudi trdovratno 'mol-
pa tam j c kaj malega izšlo v časopisih. Tako smo n.pr.
nekoč orali, da so celo Francovi politični nasprodrdJci na Španskem
javno izrekli željo, cla t>i si nikakor ne želeli kake državljansko
vojske, kakršno bi razni levi6arji radi presadili na $pansko. Brali
sro tudi, da je sklenjen dogovor.mod.neko angleško družbo in Španijo ;
po kateri bo angleška, družba na Španskem ustanovila veliko oborež-e-.
valno.industrijo, s katero bi se oborožila tudi španska armada. Zdaj
pa beremo, da je general Franco ob 10 obletnici svojega vladanja
v Burgosu imel govor, v katerem je dejal, da je Španija najbolj
odločni branik na vsem svetu zoper komunizem. Dejal je;

i5 le.d državljansko vojsko smo se Spanci vstrajno bojevali
zoper suženjstvo in nemoralo. To'bomo tudi poslej nadaljevali ter
nas od tega namena ne bo odvrnila nobena sila tega sveta.” Nato se
je Franco pečal s sedanjimi gospodarskimi težavami, ki se čutijo tu¬
di na Španskem ter je naglasil, da so te težave v-prvi vrsti posle¬
dica ”nespravijivoga sovraštva nekaterih sil na svetu." Združena

m >č španskega naroda pa bo vse te težave v kratkih letih premagala.

3

BEGUNC

Prejeli smo ni slednjo uradno.svarilo:

Angleški glavni stan, oddelek za begunce, je objavil sle¬
deče opozorilo s

"pr ej eli smo obvesti

se je osnovala' na Dunaju orga¬

nizacija, ki se imenuje !, Auswanderei’dienst” in da ima svojo central¬
no pisarno na Dunaju I, Tuchlauben 14, posluje pa preko agencije, ki'
uporablja za švoj naziv kratico TJ.V.K. Kaj ta kratica pomeni, ni
mogoče -ugotoviti. Agencija TJ*V,K. se bavi z zaposlitvijo, ženitvenim
posredovanjem in zamen j alno trgovino, do čim ;> Auswandererdienst" p*-

š

ilj a brošure in vprašalne pol«

;  D mn,

id se zanimajo za emigracijo.

oseb, ki so vnaprej plačale nagrade za usluge, ki nikdar
i izvršene.- Svarimo begunce, naj ne plačujejo ničesar in ni-

P*slovenj e teh dveh agencij, jsumljivo,  ker smo prejeli polno pri¬
tožb od
niso bil

komur, Id. obljublja sijajne pogoje, nima pa uradnega dovoljenja sa
poslovanje in zato nikakor ne more pomagati beguncem pri preselitvi.”

Uprava UNRRA-e tukajšnjega taborišča opozarja vse begunce
na gornji razpis in jih vabi, da radi zaščite begunskih interesov
javijo v barako 2, soba 28, vsak slučaj takih ponudb ali literature,
ki bi jo prej el kdo od tukajšnjih beguncev. liNKRA povdarja, da take

prijave želi res izključno samo radi tega.
škodo .in da jih zaščiti

a a

begunce obvaruje pred

'er the Directcrj
Ur. J. Corsellif

NKKAJ O KALORIJAH

Vsak dan slišimo govoriti o kalorijah, zlasti dandanes,
ko jih je tako malo. Zdi se nam,. da bo bralce zanimalo, če jim dam«
nekaj pojasnil s ■ *;

Človeški organizem neprestano d s "-bija energijo, katere

w ,t'

a pa j e

r avl a en #

mu moramo vračati s hrano, ki naj nador itCa  to logi
različna glede na posameznika, starost, in zlasti nr
lo. Strokovnjaki so iv kanali vsoto teh izgub za vsak posamezni
primer ter.  za enotno mero sprejeli, kalorijo (iz latinščine calor,
toplina ali uporaba)» Na' drugi strani pa so računali koliko kalorij
ima kakč živilo, s čimer nam je dana možnost, da izenačujemo vsak¬
danjo izgubo s številom enakovrednih kalorij, katero dobivamo iz
prehrane.

<če~

Štev. 20 6

Str. 4

--nomači glasovi, 4.1.1946,

dnevno z

Nekaj tragLacLov naj nam pokaže število potrebnih kalorij';
Odrast el meški (70 kg), ki ne dela, porabi 1500 kalorij
življenje. Ce opravlja kako lahko delo, porabi 2000 kalo¬
rij, za^arednjc delo 3000 kalorij, za prav težko delo pa po 4000
kalorij.

Odrasti a. ženska (56 k?), jih porabi približno 500 manj
dn.evno led'moški (70 kg). Otrok pod 1 letom porabi 100 kalorij na
kilogram .svoje teže; od 3 - 6 leta; 1500; od 6 - 9 leta: 2000,
deklice od 9 - 18 let približno 2500, de6ki približno 3000.

.Toliko°porabij enih kalorijah. V prihodnjem članku pa bo¬
mo govorili o kalorijah, ki naj to izgubo- v človeškem telesu nado¬
mestijo. " .

V,

v v

NADŠKOF Dt STEPINAC PRED SODISCEM

Agancija "United Press" poroča iz Zagreba 2, oktobra:

Lines je bilo v procesu proti nadškofu dr. Stepincu, hrvaškemu primasu
dokazovanje sklenjeno. Državno pravdništvo je med zaslišavanjam prič
poskušalo dokazati, da je msgr. Stepinac sodeloval z ustaško vlado fp -
neodvisne hrvatske države. Čeprav je zagrebški nadškof fašistični
.sistem v hrvaški državi načelno odklanjal in obsojal, si obtožba .
prizadeva dokazati, da je nadškofovo izrazito odobravanje državne
samostojnosti Hrvaške v'bistvu enako sodelovanju s fašističnim re¬
žimom. Tako mu n. pr. med drugim očitajo poročilo papežu Piju Zli.
iz*l, 1944, v katerem nadškof pspežu razlaga položaj na Hrvaškem, ter
pravi, da neodvisna Hrvaška čisto naravno brani katoliško vero in
je branik zoper komunizem.

Ob začetku obravnave je msgr. Stepinac dal načelno izja- .
vo, da je nasprotnik Hitlerjevega režima, ki je preganjal katoliško
Cerkev. Kot Hrvat je odobraval bratsko državo ter je zato tudi spra- •
vil del državnega arhiva in zlatega zaklada v nadškofijski palači.

Ko je to izjavil, je nato na vsa druga, vprašanja odklanjal vsak drug
odgovor, nakar je ob sklepu'dokazilnega postopanja le še kratko
izjavil, da je v vsem ravnal izključno le po svoji vesti in katoliški
morali. , ,

NAJETTREJSl VLAK. Lokomotiva
londonske North Eastem Railway’s
■št, .4468 "Maitlard" ima rekord v
brzini za parne lokomotive. 3- ju¬
lija 1938 je vlekla vlak iz Grant-
hama v Peterborough s povprečno
brzino 153 km na uro. Te brzine
dosedaj še ni dosegla in'ne pre¬
kosila nobena lokomotiva.

KATOLIŠKA VZAJEMNOST. Ko je
bila potrjena vest o aretaciji
zagrebškega nadškofa dr.Aloj zija
Stepinca, je pape'ki nuncij v Bel-
gradu, ameriški škof Hurley, ta- .
koj prekinil svoj dopust, katerega
je preživljal v Vatikanu in se
'vrnil na svoje službeno' ra e sto .
Agencija INS poroča, da je novica
o predstoj»čem procesu proti za¬
grebškemu nadškofu povzročila
med katoliškim prebivalstvom Ame¬

rike pravi vihar ogorčenja. ^

MO C FRANČIŠKOVEGA DUHA. Ne¬
davno umrli nemški pisatelj Ger-
hard Hauptmann je bil protestant,

V svoji oporoki pa je zahteval,
da ga pokopljejo v redovni obleki
3'. reda sv.Frančiška, katero, so
mu pred 40 leti poklonili v samo¬
stanu Soana v Italiji. Ne da bi
izrecno konvertiral, se je ob svo¬
ji- smrti priznal za pristaša
frančiškanskih vzorov. 1

SARINO KAZEN ZA VERlZNIKE IN
ČRNOBORZIJANCE je dne 2, oktobra'
sklenila francoska narodna s?cup- '
ščina.

. AVSTRIJSKI ŠKOFJE so se 2.
oktobra sašli v Salzburgu k ško- ■
lovski konferenci.