Književnost in nmetnost. Odgovor političnemu ocenjevalcu slovenskega Ijudskošolskega atlanta, g. A. A., v ,,Ljubljanskem Zvonu" Št. 11 I. 1902. Naš stari znanec, g. A. A., se je čutil poklicanega, da tudi svojo pove o navedenem zemljepisnem atlantu in da duška čutilom užaljenega rodoljubja proti ozkosrČnemu partikularistu, ki je tudi morebiti nekoliko efijaltskega značaja („0 terapora, o mores"!) in bržkone ovira zjedinjenje slovenskih dežel v upravno celoto. Ker pa dotiena ocena ni vsem ,,Tovariševim" čitateljem znana, sledi najprvo ponatisk ocene. Gosp. A. A. piše na str. 783 in 784 tole: Haardtov zemljepisni atlas za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Priredil prof. Fr. Orožen II. izdanje s 14 zemljevidi . . . Dunaj. Založil Holzel 1902. — Ne mislimo tega atlanta ocenjevati s strokovnega stališča, ker v to nismo poklicani, a nekaj drugega posebnega ima ta atlas na sebi, kar pa smo poklicani soditi in — obsoditi! In čudimo se — ali pa tudi ne! — da še nobeden slovenski časopis ni zapazil v tem atlasu, kar je sila zanimivo in črez vse mere karasteristično! To je še malenkost, da je na naslovnem listu tiskano: za šole s slovenskim ucnim jezikom. Zakaj ne : za slovenske ljudske šole? Saj v drugih ljudskih šolah itak ni slovenski jezik učni jezik nego v — slovenskib, t. j. namenjenih Slo v encem ! Toda to je nerodua stilizacija, ki se Često pripeti ob nzeleni" mizi . . . Glavna zanimivost tega atlasa je ta, da sta med slovenskimi deželami, ali —Če hočete, da se tndi mi izrazimo v birokratskem žargonu — med deželami s slovenskim prebivalstvom posebej natisnjeni samo Kranjska in Primorska, a slovenskajužna Štajerska ter slovenskajužna Koroška sta nastisnjeui le površno pod skupnim imenom: ,,Avstr. planinske dežele!" Ta atlas torej, naraenjen slovenski mladini, govori na ves glas: Vi mladi Slovenci, vam je treba vedeti poleg skupnih avstroogrskih dežel bolj natančno le za Kraujsko in Primosko; južna Štajerska in južna Koroška spadata med nA]penlander" — in to nam je že nekoliko bolj noddaljeuo"; to je za nas ,,fremdes Gebiet!" Slov. otroci ne smejo poznati slov. dežel, slov. zernlje v celoti, kajti to bi dišalo po narodni avtonomiji, če ne po —• ,,panslavizmu". Salo na stran — ali mi raislimo, da mora vendar vsak Slovenec, ki si ta atlas natančneje ogleda, vprašati: Zakaj sta v tem, slovenskim otrokom namenjenem atlasu izpušceni deželi .Staj ers ka in Koroška? Vzrok te ureditve je političen . . . Divide et impera! . . . In tudi z n a n o s t mora pomagati, da se Slovenci ne bi prevec čutili kot celoten narod, pa naj prebivajo v kateribodi avstrijski pokrajiui . . . Etnografija je sicer tudi znanost in prav lahko bi bil v tem atlasu, namenjenem slovenski mladini, tudi zemljevid slovenskih. pokrajin. Pa, če tudi tega ne pričakujemo od tako oficialuega izdauja, vendar bi morala biti v takem atlasu zemljevida Štajerske in Koroške, zato, da bi se razločneje videli slovenski deli dotičnih dveh dežel. Vprašali smo profesorja Rutarja, zakaj v atlasu ni Štajerske in Koroške, ia oii nam je rekel, da ni imel prof. Orožen nikakega pametnega razloga, izpuščati ti dve deželi. Utegnilo bi se nam ugovarjati, da kartografski zavod Holzlov morebiti baš ni irael pripravljenih dotičnih dveh dežel v takem merilu — česar pa ne verjamemo! — potem pa bi moral gospod prof. Orožeu reci: ,,Gospod Holzel, jaz takega pomanjkljivega atlasa ne morem urediti za slovenske šole, ker bi se Slovenci, zlasti po južnem Štajerskem, pritoževali, da sem jih popolnoma prezrl in izdal — kar se niti z znanstvenega stališča ne da odobravati. In če izdaste Vi, g. Holzel, tak atlas brez Htajerske in Koroške, moram reči, da ste jako nepraktičen trgovec, ker morate vedeti, da štajerski Slovenci Vašega atlasa ne bodo kupovali. Vi imate potem torej toliko iu toliko sto naročnikov manj! . ." Kaj bi pač rekel danes Blaž Kozen, ki je dodal svojemu atlasu že pred četrtjo stoletja tadi posebno karto nSiidslavenliinder"! In kako bi se čudil Orožnovemu atlasu ,,za šole s slovcnskim nčnim jezikora" Peter Kozler, ki je bil že 1. 1864. izdal svoj ,,zemljevid slovenskik dežel" ! Anno 1902 pa izdaje gospod profesor Orožen atlas za slovenske šole — brez štajerske iii Koroške!.. 0 tempora, o mores! Znamenje časa!" — A. A. — Tako govori g. A. A., ki se je prav oblastno vsedel na sodni stol i, izrekel jako uničujočo sodbo o omenjenem atlantu in o mojih namerah ia težnjah. On je npoklican soditi in — obsoditi." Že naslovni list mu ne ugaja, kajti, čudi se, da pravim Jjudske šole s slovenskira učnim jezikom" in ne ,,slovenske ljudske šole". V pojasnilo mu bodi, da je ta atlas odobren od slav. ministrstva za bogočastje in nauk z navedenim besedilom in da je tudi gospoda A. A. porok, g. prof. S. Rutar, rabil to besedilo v prvem izdanju ljudskošolskega atlanta, katerega je on zasnoval. To je vzrok namišljeni ,,nerodni stilizaciji" ! Zakaj ni v tera atlantu posebnih, v večjem merilu risanih zemljevidov ritajerske in Koroške? Gosp. prof. Rutar naj Vas pouči, ,zakaj je v prvetn izdanju izpustil ta dva zemljevida! Tega atlanta I. izdanje je namenjeno nižji stopnji Ijudskih šol na Kranjskem iu Primorskem, II. izdanje pa višji stopnji in višjim razredom ljudskih šol v omenjenih deželah. Vprašajte g. S. R., kak »pameten razlog" je on imel, da ni spravil v majlmi atlaiit omenjenik zemljevidov? Dajte se, kjer si bodi, poučiti, kakitn pogojem ima ustreči ljudskošolski atlantinv kaki zvezi je tak atlant s politiko in znanostjo. ,,Divide et impera!" pravite, jaz pa pravim nimpara", predno zopet sodite o reči, katere ne razumete! Nočem in tudi ne utegnem Vas o tem natancneje poucevati. Jako nerad spravljam v ta odgovor g. S. R., ki je baje rekel, ,da ni imel gosp. prof. Orožen pametnega razloga izpuščati ti dve deželi". Meni nasproti se je drngače izrazil, ker mora ja sam vedeti, zakaj ni omenjenih zemljevidov v tem atlantu. Gotovo tudi on pozna organizacijo ljudskih šol na slovenskem Štajerskem in slovenskem Koroškem in ve, na katerih šolah v višjih razredih omenjenih dežel bi uvedli II. izdanje ljudskošolskega atlanta. Sicer pa lepa hvala za ogovor gosp. Holzlnu, katerega mi, g. A. A, v usta polagate. Ko bi tudi prej vedel za ta ogovor, ne bi se ga raogel poslužiti, ker se bi s tem ogovorom pred g. Holzlom in razumnim svetom prav pošteno osmešil. Kozen (Kozenn) iu Kozler gotovo mirno počivata zaradi slovenskega ljudskošolskega atlanta. Kozen se ne bi nikakor vznemirjal, ker je izdal svoj atlant, v katerem so Siidslavenlander, za srednje šole. Ta atlant ima nad 50 zetnljevidov in zato tudi prostora za tak zemljevid. Kozenovi atlanti za ljudske šole pa imajo malo zemljevidov in nobenega zemljevida slovenskih dežel, še manj pa ,,Sudslavenlander". Kozler pa gotovo še sanjal ni, da se bi njegov ,,Zemljevid Slovenske dežele" kdaj uporabljal v šolske namene. Kozlerjev zemljevid je bil za tedanjo dobo še prt ~ej dober, a za šolske namene že tedaj neraben. Sedanjemu stai kartografije pa sploh ne ustreza. Mogoče je, da je kdo n. pr. dober pesnik ali veščak v drugih strokab, a na ljudskošolske zemljevide in atlante se pa toliko razume, kakor zajec na boben. Tudi anno 190 2. še velja stari latinski pregovor: ,,Ne sutor ultra crepidam", ali po Prešernu: nLe črevlje sodi naj kopitar". V Ljubljani, meseca novembra 1902. Prof. Fr. Orožen.