Slovensko posojilništvo na Štajerskem. Dne 11. septembra se je vrSil v Celju občni zbor Zveze slovenskih posojiinic. Glavno besedo sta imela na tem shodu, kakor se to spodobi, predsednik g. Mihael Vošnjak in revizor g. Franjo Jošt. Vsakdo mora priznati, in mi smo med prvimi, ki to glasno priznavajo, da ima g. Mihael V o S n j a k velike, neprecenljive za- sluge za gospodarsko osamosvojitev Spod- njeg_a Štajerja zaradi njegovega delovanja pri posojilništvu. Vendar to priznavanje nam ne jemlje v toliko pogleda, da bi slepo sledili niegovim besedam. Na omenjenem shodu je gosp. Vošnjak hvalil posojilnice svojega sostava ter se hudoval, da se od neke strani hudo propagira Raifieisenov sistem. Prosto mu, ako svoje posojilništvo hvali. A ugovarjati moramo, da označuje g. VoSnjak propagiranje za Raiffeisenove posojilnice kot «neko skrito politično gibanje, za katero se prvotni ustanovitelji starih posojilnic niso brigali. > Kdor je za Raiffeisenovke, še se s tem nikakor skrito politično ne giblje. Kakor so g. Vošnjak in drugi prepričani o neprekosliivi dobroti posojilnice fieškega sostava, tako so drugi zopet prepričani, da je Raiffeisenov sostav najboljsi in najprikladnejsi za našega kmeta. In naravno je, da vsak svoje prepričanje zagovarja, nelepo pa je, anatematizirati one, ki nimajo istega prepričanja in jim vsled tega pripisovati strankarske namene. Vemo, da posojilnice čeSkega sostava lahko mnogo storijo za narodno stvar in to je edini razlog, da ne nastopamo proti njim. Vemo pa tudi, da 8e ni vse ljudski blagor, kar te posojilnice podpirajo. Po nekod so postale te posoiilnice že precej blizu sinekure za nekaternike! Nadalje pa je tudi pomisliti, kdo pravzaprav po posojilnicah podpira narodno stvar? Ne bogati vlagatelji, ampak oni, ki sami prosijo podpore pri posojilnici, ki so v denarnih stiskah. Kako g. Vošnjak o takem načinu podpiranja narodne stvari misli, ne vemo, a mi in marsikdo z nami imamo svoje misli! Revizor g. Jošt je pa na omenienem shodu pokaral «ono gotovo stran na Štajerskem, ki kaj rada, dasi popoinoma brez vzroka, očita, da ne pospešujemo snovanja novih posojilnic.» Mislimo, da se ne motimo, ako razumemo pod ono «gotovo stranjo* naS list. G. Jošt sam pravif da je v mariborskem okraju 20 posojilnic, a samo štiri so v zanesljivih rokah. Vprašamo, ali so hodili interesirani krogi onih 16 nezanesljivih krogov res vsi prosit v Gradec, naj se jim snujejo posojilnice? Nikakor ne, o nekaterih posojilnicah vemo celo pozitivno, da se jih je iz Gradca za snovanje vspodbujalo. V kratkem se zopet ustanovi v mariborski okolici posojilnica, in sicer vsled vspodbujanja in posredovanja iz Gradca. Pri Sv. Ani na Krembergu se je ali se bo kmalu osnovala posojilnica — zopet vsled vspodbujanja in posredovanja iz Gradca. Voditelji posojilništva bi raorali pač gledati, da se osnujejo posojilnice tudi tam, kjer so p otrebne, ne pa le tam, odkoder se izrazi srčna želja, da bi bili snovatelji posojilnic tako dobri in blagovolili priti snovat novih posojilnic. Sicer pa mi g. Joštu ničesar ne očitamo. On dela naporno in vestno v svoji službi, on žrtvuje ves čas in trud za posojilništvo ia nima prostega časa za agitacijo, naj se snujejo nove posojilnice. Tudi zaradi tega mu nič ne očitamo, ker smo o njem, ki p o z n a dobro posojilništvo, prepričani, da bi 8e tudi mamkaj storil v našem smislu, ako bi ne bilo treba jemati ozirov. So zavodi, ki neradi gledajo, ako okoli njih naraščajo majhne posojilnice. Seveda samo slovenske ne smejo naraščati, kajti to bi bilo »skrito politično gibanje«, pač pa smejo kliti iz zemlje nemske posojilnice. Rekli smo kratko, a odkrito besedo o naSem posojilnistvu. Odločno pa že naprej zavračatno, da bi nam kdo očital »gotove straakarske namene«. Nam se gre le za stvar in resnico! Če je komu to neljubo, tega nismo mi krivi, najmanj pa stno zaradi tega strankarski!