M eteIko V slovenskem slovstvu. 18. Te poslednje besede Čopove so bilc pisan klic na boj. In res, oglasili so se niu Metelkovci koj v 10. šl. v soslavku na dveh straneb z znamnjem • — •, kakor je tudi Čopov spis bil brez imena. Malokdo bode v resnici obžaloval, pravijo ondi, da imamo SIkvenci že dokaj slovnic. Pesmi v Kr. Čbelici v teui oziru niso kaj pravilne, v nravnem rie kaj livalne. Suhoparno naj Čelakovskv imenuje slovnieo; drugače piše o njej Kvintilijan (I, 4). Pisatelj omenjene slovenske slovnice si nikdar ni prilastoval časti, da je on edini stvaritelj novega pravopisa. Bilo jih je več, ki so poznali tudi česki čerkopis, ozirali se na pisavo vseh slovanskih, pa še drugih jezikov. Zgodovina uči, da vsaka dobra reč si mora priboriti občno priznanje. Tega so si svesti o novcm pravopisu, če tudi ne v kratkem ali po kacem pesniku. Slovenščina se vjema najbolj s staroslovanščino v besedi, naj se vjpma, kar se da, tudi v pisavi. Latinica opovira celd slovstvo; v bližnjih narečjib slovanskih ne tolikanj. Popravljena pisava pa niore in niora odpraviti premnoge dvombe, domačinu in lujcu polahkati branje, ter veljavni književnosti dali podlago za vse bodoče čase. Na to pride M. Copov odgovor v posebni dokladi (Ausserordenll. Bcilage zum lllvr. Bl.) v šievilkah 13, 14, 15 in 17 na 17 straneb z mnogotcrinii prav drobno tiskanimi opombami in razlagami ter podpisan z velikim ij. po Metelčici. Naslov mu je: Slotrenischer ABC - Iirieg. — A ognun sia palese che l'amor patrio e Ia veritA mi hanno falto pigliare la penna, e non odio cbe io porti a particolar persona. A. Firenzuola, Discacciamento delle nuove lettere inntilmente aggiuntc nella lingua toscana, pag. 17. (ediz. Ven. 1828.) Ni ga skoraj naroda, ki bi v svojem slovstvu ne bil imel kake ,,čerkarske pravde", kake ,,abecedne vojske". Imeli so jo Lalini, Talijani, Angličani, Čehi, Serbi, Hrovatje; kaj čuda, da smo jo imeli ludi Slovcnci! — Talijanska, ki jo je bil sprožil Trissino I. 1524 v Rimu, in zoper kterega se je ravno ondi bil vzdignil A. Firenzuola v posebnem spisu: Discacciamento itd., je geslo dalo M. Čopu k čerkarski pravdi slovenski, ktera se je pa godila največ po nemški. Ne morem lii popisovati borbe same; opomnim naj Ie, da se v njej ponavlja skoraj vse to, kar so očitali Metelčici ustmeno in pisnieno že Slonišek, Jarnik, Dobrovskv, Murko in drugi prijatelji, vzlasti kar se je pisarilo v abecedni vojski na Koroškem. Pa ludi to naj omenini, da Čop v tcm spisu z vso hvalo govori o Kopilarju in njegovih znanstvenib zaslugah, o Melelkotu in njegovi slovnici; le nekterib čerk obliko graja in načela, po kterih je narejena Metelčica t. j. abeceda in kterib našteva VI, mu niso pravila t. j. prave, dobre vodila, nekicre se mu zdijo celo neizveršljive, pogubljive itd. Metelkovci odgovorijo na to (udi v posebni dokladi k štev. 22 v soslavku na 7 straneb, na koncu z zvezdico *. Bere se tii, da nasprotnikov spis je straničen in da ni brezsirasten; da on prema- gati ali na vsaki način ubraniti hoče popravljeno pisavo, da si pa vendar le saui zida gradove ali stavi terdnjave, ktcre potem naskakuje in razsiplje t. j. pravila, kterib niso postavili začetniki novega derkopisja. Ponavljajo se nekteri že povedani razlogi in dokazi, ter k sklepu je pristavljena opazka, da bi g. ij. gotovo bolj priljudno in nianj scrdito pričel bil omenjeno abecedno vojsko, ko bi sam bil kedaj kako kranjsko delo že spravil na dan ter djanski okusil uanoge težave, ktere človeku tolikrat prizadeva pravopisanje našega jezika. V štev. 23 pride spet v posebni dokladi s tistira znakom t|. odgovor ,,SIowenischer ABC-Krieg Nr. 2." na 8 straneh, kjer Čop bislro zavrača poprejšnji spis in že nekoliko osorniše poprijema i Kopitarja i Metelkota, češ, da je hvalna le-tega marljivost, v kteri je ponapolnil Dobrovskega kalup (Tormular). Mnogotere nedoslednosti one pisave razkazuje bolj na tanko, ter omenivši, da čerkarska obnova morebiti ni siorjena po nobenem pravilu, ponatisne v prikladi nekaj več besedi iz A. Firenzuola ^Discacciamento delle nuove lettere inutilmente aggiunte" ild. A sedaj se oglasi Metelčice pervi znanstveni buditelj —- K opitar, kcr v 27. štev. je s podpisoui K. na 6. straneh ponatisnjen wEin Wort iiber den Laibacher AHC-Streit, aus einem Briefe aus Wien an Hrn. M###. t. j. Metelko. V teru pisnm poprijema Kopitar preučcno, pa (udi prebridko pemskega patrona Bileam-Čelakovskega, spretnega dolitarja-pesnika Prešerna, češ, oba krasoslovna veledubova (astbetiscbe Genie's), vzlati pa učenjaka vojvoda Matija Čopa ŁPan Maciek), priinerjaje ga oscbno in nravno nedoslojnim pisaleljem, oponašaje mu Ijubljenca njegovega seršena: ' Čndni ilihur, V Ljubljani je dihur, kl noo in dan žre knjigc, Od scbe pa ne da nar manjši fige (vid. Kr. Cb. III. 20.), vendar pristavljaje, da bojni tovarši njegovi celo niso vredni njcga vojvoda itd. Po mnozib tudi rečnih razstavkih pravi naposled, da se z njim, ako se po teh besedah ne verne k ;)bona lides", noče več prepirati, pomljiv (des ccbt-golbe'schen Sprucbs) izreka, ki ga je povedal modri Leo Mediaevus: Hoc scio pro certo, (juotios cum etercore certo, Aut vinco, aut vincor, scmper ego maculor. ,,Di cbe lievi cagion cbe crudel guerra!" zaklice s Pelrarkom Čop v ,,SIo\venischcr ABO-Krieg Nr. 3.", posebna priklada k štev. 30 str. 6, s podpisom i[. (zag. K. s pristavkom: ironice). — Jeli vsa ta zanikarna abecedarija vredna, da se kdo tako psuje, poprašuje omilovaje. Vendar po pravilu: ,,Kakor sc posojuje, tako se povračuje" — obere tudi Kopitarja, opere Celakovskega, ter pre- pustivsi Prešernu, da opere se sam, podere (18) §§. pisma njegovega, rpkši naposled: Dosti je, in vpč kot dosti! — Ko bi g. K. šp kterikrat hotpl me napadati psovaje moj značaj, zavračevaje nie ponosno, s splošnjinii terditvami, z zlubnimi primeratni, s puhlo bistroumnosljo in s preprostimi nesnagami, ne pa z razlogi vzetimi iz reči same, povem mu kar naravnost, da onih nesnažnih verslic Bmodrega Leona Mediapvus - a" sicer nočera obračati nanj, da mu pa tudi ne bom odgovoril nobene verstice. Kakor ,,pervo" s sooetom: Čerkarska pravda, tako jc tudi Bzadnjo" v abecedni vojski imeli hotel Prešern, da bi za nektere zabavljice po svoje znosil se nad Kopitarjeui. Poslednjenm Copoveniu spisu so pridjani namreč (I — V): Literarische Scherze in August Wilhelm v. Schlegel's Manipr. Voni nUoctor-Dicbter P." — I. Error lypi kaže, da po Zoi.su je Kopitar le ,,Zoilus"; II. Apel in čevljar po Plinijevi pravljici v sonctu, da ,,le čevlje (t. j. gramatiko, nikar pa estelike) sddi naj Kopitar"; III. Relata refero v neniškem jeziku, da po ^Memoirps de 1. Acadernie Celtiqup," bi slovnica I. 1808 ne bila njpgova, marveč Znisova; IV. Hoc scio pro certo, quoties cum stercore certo, v kterem. se spet po nemški omenja ,,Thersites", očita mu na zadnje ,,ingenium suile"; in V. tudi po nemški, da v boju, kdor nima siccr orožja, popade navadno — cepec (Flegel). S cepcem toraj se konča glasovili nSlowenischer ABC-Krieg« v lllyr. BJ. 1833.