Šolska knjižnica, Ljubljana, 24 (2014) 1, 61–62 61 mali in veliki odmev Knji`nica, srce mesta: vrednotenje knji`evnosti za potrebe knji`nic > Irena Brilej V Mestni knjižnici Ljubljana (MKL) je 21. maja 2014 potekalo enodnevno strokovno posvetovanje z okroglo mizo na temo vrednotenja književnosti za potrebe knjižnic. Zvrstili so se zanimivi in vsebinsko pestri prispevki različnih strokovnjakov: – mag. Jelka Gazvoda: Potreba po organiziranem priporočanju dobrega branja v splošnih knjižnicah – Vanesa Matajc: Vrednota nagovora – in kako jo ustvarja književnost – mag. Marjan Marinković: Obstoječe prakse in nove možnosti vrednotenja in pro- mocijske književnosti v knjižnici – dr. Samo Rugelj: Nekaj premislekov o vrednotenju kakovosti knjig za odrasle na Slovenskem – dr. Andrej Blatnik: Slovenske knjige iz kvalitete v kvantiteto – Tina Košir Mazi: Knjižnica za vse čase – Miro Tržan: Predstavitev prepoznavnih evalvacijskih sistemov leposlovja knjižnic v tujini – Mag. Darja Lavrenčič Vrabec: Priročniki za branje kakovostnih mladinskih knjig – dr. Reinhard Ehgartner: Lokalno in globalno: vzpostavitev spletne platforme za knjižničarje in bralce – Luana Malec: Predstavitev spletnega portala Dobreknjige.si Cilj posvetovanja in okrogle mize je bil predstaviti različne poglede na problematiko vrednotenja literarne knjige in spoznati stališča strokovnjakov, ki o knjigi vsako- dnevno razmišljajo. V Mestni knjižnici Ljubljana namreč že dlje časa razmišljajo o možnostih razvoja sistema vrednotenja književnosti, kot orodja za pomoč bralcem pri njihovem gibanju v svetu bralne kulture. Pri tem se sprašujejo, ali sploh ocenjevati ter priporočati, in če, ali v Sloveniji že obstajajo elementi, ki bi jih lahko povezali v skupno podlago. Da bi vzpostavili organizacijo sistematičnega vrednotenja kakovosti izdanih del na področju književnosti, se je smiselno najprej dogovoriti za merila, ki naj jih vrednotenje upošteva. Bralcu bi se tako v pomoč ponudilo orodje, ki mu bo mogoče zaupati. Potrebo po takšnem organiziranem priporočanju dobrega branja v splošnih knjižnicah je pojasnila direktorica MKL Jelka Gazvoda in izpostavila glavne cilje sistema vrednotenja: – vrednotiti za izboljšanje bralne pismenosti, – približati knjigo bralcem z različnimi bralnimi sposobnostmi, – olajšati odločitev bralcev za izbor branja. Pri tem se je koristno zgledovati po primerih dobre prakse. Iz tujine je dobro prakso predstavil Reinhard Eghard, in sicer uspešno delovanje Avstrijske knjižnične mreže (Österrichische Bibliothekswer), ki pripravlja knjižne recenzije za knjižničarje in bralce že vse od leta 1948, od leta 1997 tudi v spletni obliki. V ta namen so vzpo- stavili inovativno in vsesplošno uporabno platformo Rezensionen.online.open (www. rezensionen.at). Sistem je dobro izdelan, recenzije pokrivajo širok spekter vsebinskih sklopov. Javno dostopni uporabniški vmesnik platforme omogoča knjižničarjem, da kataložne zapise iz sistema brezplačno in brez kakršnih koli omejitev uvažajo nepo- sredno v svoje knjižnične kataloge. Skrb za redno osveževanje in dopolnjevanje z najnovejšimi podatki je prevzelo dvanajst knjižnic. Storitev »biblio-Netzwelt« v okviru široko povezanega sistema spletnih povezav omogoča dostop do spletnih strani, 62 Irena Brilej: Knjižnica,srce mesta: vrednotenje književnosti za potrebe knjižnic mali in veliki odmev namenjenih knjižnim opisom in recenzijam, in do knjižničnih katalogov, spletnih knjigarn, člankov na Wikipedii kakor tudi do multimedijskih vsebin in drugih spletnih vsebin, ki so namenjene knjižnim in neknjižnim področjem. Zelo zanimiv in svež primer dobre prakse pa prihaja iz Slovenije, in sicer nov spletni portal Dobreknjige.si, ki ga je predstavila Luana Malec. Temeljni namen projekta je vzpostaviti enotni spletni portal slovenskih splošnih knjižnic s celovitimi, neodvisnimi prestavitvami kakovostne literature, namenjenimi vsem, ki v poplavi literature iščejo nekaj res dobrega zase. Splošne knjižnice s tem portalom zasledujejo več kratkoroč- nih in soodvisnih ciljev, med drugim: promocijo branja, promocijo kakovostne litera- ture, utrjevanje strokovnega sodelovanja med slovenskimi splošnimi knjižnicami in participacijo porabnikov v procesih oblikovanja knjižnične ponudbe. Portal spoštuje uporabnika, njegove zmožnosti in potrebe. Bralcu zato svetuje, ga usmerja in mu pomaga do dobre knjige, kajti v poplavi vsakršne literature se dobre knjige hitro izgubijo. Skrbno oblikovane kakovostne knjižnične zbirke v splošnih knjižnicah še ne ustvarjajo pozitivnih trendov v bralni kulturi, pomembne so tudi ciljno naravnane pro- mocije kakovostnega knjižničnega gradiva, med katere sodi tudi najnovejši projekt splošnih knjižnic »dobreknjige.si«. Posvet je tako odprl pogovor o smiselnosti in možnostih začenjanja projekta, ki bi vzpostavil zaupanja vreden in neodvisen sistem vrednotenja izdanih književnih del. Za takšno vrednotenje, ki bi ga lahko slovenske splošne knjižnice uspešno uporablja- le za svetovanje bralcem, bi morali sestaviti model, ki bi vključeval čim več različnih informacij o posamezni knjigi. Pri tem je nujno vrednotiti tudi manj zahtevna dela in med njimi poiskati tista, ki so še zmeraj lahko vir rasti bralne pismenosti in znanja, ter odsvetovati tista, ki tega cilja ne dosegajo. Vir Vrednotenje književnosti za potrebe knjižnic : enodnevno strokovno posvetovanje z okroglo mizo, sreda, 21. maj 2014, Mestna knjižnica Ljubljana. Ljubljana : Mestna knjižnica. SIRikt 2014 – utrinki s konference > Maja Miklič >> Romana Fekonja V letu 2014 je konferenca SIRikt potekala konec maja v Kranjski Gori. Letošnja tema konference Na poti k e-kompetentni šoli je bila Učencu naproti. Posvečena je bila spremembam, ki jih prinaša sodobna tehnologija (predvsem tablice in druge mobilne naprave) z uporabo e-vsebin, e-učbenikov, e-storitev in družabnih omrežij v učenju in poučevanju. Tudi letos je bil program izjemno bogat, potekal je na več lokacijah sočasno. Večino dogajanja so posneli, tako da si lahko posnetke pogledamo na spletni strani www. sirikt.si, kjer je dosegljiv tudi zbornik srečanja v e-obliki. Dvodnevni dogodek se je začel v četrtek, 29. 5. 2014, s plenarnim delom v veliki dvorani Vitranc. Po uvodnih govorih predstavnikov organizatorjev, župana Kranjske Gore, ki že vrsto let gosti to konferenco, predstavnika ministrstva, direktorja ZRSŠ,