Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 6. februarja 2019 - Leto XXIX, št. 6 stran 2 Ob desetlejtnici v Porabje prišli štajerski pravličari KAK JE INDA FAJN BILAU stran 5 VEČ LET JE PREŽIVO NA TIHINSKOM stran 6 DEJDEK MRAZ JE NEJ SVETI NIKOLAJ stran 10 2 Ob desetlejtnici v Porabje prišli štajerski pravličari Slovenski pravličari ali lidgé, šteri slovenske pripovejsti pripovejdajo, so 1. februara že šestič prišli v Porabje. Na prvi pet srečanjaj na Gorenjom Seniki, v Števanovci pa Varaši smo zvekšoga čüli v domanjoj rejči pripovejdati knjižničarke s Prekmurja, bole djenau s Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. Tisti programi so se zvali »Obujamo dediščino« ali »Prebidimo erbo« ino je bila njina soorganizatorka od leta 2017 Slovenska zveza. pravličari sami odlaučijo, ali pripovejdajo ljudsko ali avtorsko pripovejst. Gnes sodeluje v skupini 13 knjižničark pa knjižničarov, med njimi sta dvej takšivi, šterivi v domanji gučaj pripovejdata: Prekmurka Vesna Radovanovič pa Agica Kovše z južnoga tala štarjerskoga brega Pohorja. Tistoga petkovoga večera je pri toploj peči sekretarka Slovenske zveze Biserka Bajzek pozdravila vse navzauče, med njimi varaškoga generalno- Učenki Zavoda Virtuoz iz Bodonec Na večer pred letošnjov svejčnicov pa so leko malo ovaški program vidli pa čüli vsi, šteri so prišli v gorenjesenčarsko Ižo djabok. Pred punov veukov ižov so v knjižnoj rejči pripovejdali trgé knjižničari s slovenske Štajerske, vejpa so projekt »Pravlični večeri za vözraščene« vözbrodili v Mariborskoj knjižnici djenau pred desetimi lejtami. »Leta 2009 smo začnili s trejmi knjižnicami: z Maribora, Lenarta pa Slovenske Bistrice,« nam je eške pred programom raztomačila koordinatorka projekta Lea Hedl. »Naši sodelavci, šteri se med delom srečavajo s pripovejstami, so tak dobili priliko, ka vözraščenim ranč tak nutpokažejo, kak lepau vejo pripovejdati. Sledik je vsikšo leto cujprišla kakša nauva knjižnica, gnes je tau projekt s 17 inštitucijami s cejle Slovenije.« Koncept večerov je takši, ka se ga konzula Borisa Jesiha pa nekdešnjo direktorico soboške knjižnice Jasno Horvat, štera je začnila s pripovejstami sodelovati s Porabjom. Namestnik gnešnje direktorice soboške knjižnice Klaudije Šek Škafar, Janez Horvat, se je poklono vsejm, šteri radi poslüšajo pripovejsti. Kak je vöpostavo, pravlice so nej samo za mlajše, liki za vözraščene tö, vejpa nas z modernoga svetá razménosti odpelajo v svejt, šteroga razmejta samo düša pa srcé. »Tau je biu tvoj dén lübezni«, smo čüli lejpo slovensko pesem spejvati dvej dekličini, šterivi se včita gitaro igrati na Zavodi Virtuoz v Bodonci. Navzaučim se je tau sploj vidlo, vej so pa ništerni cujbrundali. Te pa je pred publiko staupo sodelavec Splošne knjižnice Slovenske Konjice Marko Bezenšek, šteri je oprvin v Porabji odo. Pripovejdo je o Razménosti pa Sreči, ki sta se svajüvali, štera več velá. Razménost je pomagala mladoma pavri, ka je s pomočjauv kratke pripovejsti daubo srcé kraličine. Gospaudge pa so bili prauti toma zdavanji, zatok so legéna steli obejsiti. Te ma je pomagala Sreča, ka je vujšo smrti, zatok od tistoga mau Razménost vsikdar lepau vkrajstaupi, gda Sreča naprauti pride. »Pravlice majo globko znaménje, šteroga mlajši lekar samo čütijo. Mi, vözraščeni pa ga mogauče razmejmo tö, če rejsan nej vsikdar,« se je smejau štajerski pravličar. »Mi dostakrat pripovejdamo ljudske pravlice, depa nej samo slovenske, liki s cejloga sveta. Gda sem začno pripovejdati, sem se čüdivo, kelko lüstva se za pripovejsti briga. V naše knjižnice pride poslüšat večkrat više petdeset lüdi, starejši pa mlajši, vejpa so pravlice nej vezane na generacije,« je cujdau Marko Bezenšek. Vodja mladinskoga oddelka Knjižnice Ivana Potrča s Ptuja Liljana Klemenčič je na Gorenji Senik prišla s pripovejstjov, štero je s pomočjauv pét ljudski pravlic sama napisala o slovenskoj mitičnoj, literarnoj pa fašenskoj figuri Kurenti. Gda je té eške mali pojbiček biu, ma je eden vert dau drauvne peneze, štere pa je pojep raztalo med kaudišami. Za tau je daubo edne gosli, na igrauto šteri vsi plešejo, pükšo, stera vsikdar zavadi, pa bečko, ki se nikdar ne sprazni. S temi je Kurent dosta kaj vrajžoga napravo, gda pa je po smrti prišo pred svetoga Petra, so ga poslali na Mejsec, gde ga eške gnesnedén leko vidimo. »Ta pripovejst je napisana tak za mlašečo kak za vözraščeno düšo,« je tomačila ptujska knjižničarka. »Že na začetki je komplikacija, v njej sta humor pa potüvanje ino iskanje dobroga sveta. Na konci se vse konča z dobrosrčnostjov. Pravlice so najstarejša forma literature, majo veuko mauč, so vrastvo za düšo. Potüjejo po svejti, tak so gnes prišle med naše lüdi s té kraj grajnce tö,« nam je pripovejdala Liljana Klemenčič. Robert Kerleži z Mariborske knjižnice (o šterom smo zvödali, ka sploj rad na ultramara- pelala edno pravlico Ferina Lainščeka s knig »Mislice«. V etoj se mladi porabski foringaš Lajoš zalübi v lejpo varaško gospodično Angeliko. Gda vse svoje odá, ka bi gi küpo smaragdni pa džundžovi lanček, ga lepotica donk vkrajodžené. Za svojo hüdobijo pa more Velka iža se je napunila z najgir lidami tonaj lejče) je tapravo dvej kračišivi pripovejsti. S prve smo se leko navčili, ka če nas od našoga cila veuka voda lauči, samo tak leko prejk pridemo, če nas na drügoj strani edna lübeča peršona čaka. Drüga pripovejst od dvej pisauv pa nam je raztomačila, ka moremo s smejačim obrazom v gledalo pogledniti, prva kak staupimo vö z rama, vejpa samo tak leko prijazne lidi srečamo. »Pravlice so univerzalni gezik. Nega mlašeči pa vözraščeni pripovejsti, vsikši človek ovak razmej pravlice v svoji mladi pa stari lejtaj,« je tomačo mariborski knjižničar. »Lidgé so vsikdar pripovejdali od toga, ka se jim je zgodilo. Te pa so pripovejsti dobile nauvo dimenzijo, vsikši je nika cujdau ali vkrajvzeu. Pravlice so nej v ednom svejti, šteroga smo samo tak vözbrodili. Lidam se je vse tau godilo, istina pa, ka so pripovejsti malo nafudnili,« je pripovejdo Robert Kerleži. Zvün gostov iz Slovenije smo leko tistoga večera čüli eške dvej pripovejsti v našoj domanjoj rejči tö. Vesna Radovanovič iz Murske Sobote je pá pri- Porabje, 6. februarja 2019 plačati: z mazalom od Lajoša matere grda pa stara grata. Organizatori porabski pravlični večerov se furt trüdijo, ka bi pripovejdo nekak z domanje krajine tö. Strina Marija Svetec z Varaša so povödali edno madžarsko pripovejst o srmastvi, štero so sami dojobrnauli na našo slovensko rejč. V njej je bilau več motivov s pravlice o Jančini pa Juliški, ino kak vsikdar, srmački mlajši so na konci zdaj ranč tak srečno živeli do konca svoji dni z žaklom zlata, šteroga so prefrigano od hüdoga možaka krajvzeli. Slovenski pravlični večer za vözraščene so zvün grajnc Slovenije oprvin pred dvöma letoma v taljanskom Trsti držali. Od leta 2017 pa na porabske programe tö vsikdar sploj dosta lüdi pride, tau lepau kaže na tau, ka če rejsan nas živlenje ovak vči, eške vsi po mlašeče vörjemo, ka more biti dobro z dobrim poplačano. (Kejp na 1. strani: Organizatorge pa tisti, steri so pripovejdali v Iži djabok na Gorenjom Seniki.) -dmfoto: K. Holec 3 Samo s sküpno močjaov kak inda svejta Človek že od začetka svoje zgodovine vej, ka z ene same človeške mauči daleč ne more priti, ka ga svejt kauli sebe vmori. Etak se je navčo vküper delati z drügimi, pa je itak podrejen (alávetett) vekšoj mauči. Gda smo eške mali pavri nej tau gledali, aj Baug vari, »saused bole zeleno travo ma”, liki smo eden drügoma za peto-šesto rauko skočili, ka več rauk bole brž naredi kakšo delo, se je tö zgodilo, ka nas je na tranki deset grblalo pa naklajalo süjo seno. Pa itak, če je Baug ovak skončo, sta v enoj minuti blisk pa gron prišla, pa se je lejvalo, kak bi nikdar konca nej štelo gratati. Če si mislimo, ka sami daleč pridemo, smo se vujznili kak Talana pes, gda je namesto žujce léd pojo. Tak pa te ge sama tö tak mislim, ka je trbej čléki kaulik asek, tao je vrejdnost! Ge se zvün pridige. Tak ka si mi tö nam ponüja sodelovanje za naštejla glede ravnanja in lejko radüjem sama pri sebi, moremo v roké vzéti molitve- letošnje leto tö, plane, gé pa sodelovanja s slovensko naropa kakšno veseldje je tisto? Če nike, stare molitve, mlajšom ka bi radi naredili pa si posta- dnostjo s strani skupščine, in se pa drügi z menov vevlajo vküper porabske mi je izrazo, da de z vso svojo selijo, je že kaj vrejdno! slovenske organizacije, oblastjo na tem, da se slovenSlovenke in Slovenci inštitucije, samouprave, ska narodnost v Porabji ne bi na Vogrskom, ostadrüjštva pa vüpam se, počutila kak „tihinsko dejte v nimo sküpnost, štera ka vse več podjetnikov, družini”. je inda svejta znala šteri do si vüpali podpo- Čakajo me še obiski pri politikih v Budimpešti in čakajo me revküper držati pa delati ro prositi. vsem nam na asek, poŽelezna županija je tis- dna srečanja s Slovenci doma v magajte mi, da pri tom ta politična, družbena, Porabji in po Madžarski. lejko vse več naredim gospodarska enota, Spet bi rada obiskala vsakšo vküper z vami. pod štero spadne Pora- porabsko ves, Andovce in Po dugom uvodi malo bje. Ravna nad našimi Otkovce tö, organizacije in raztomačim, zakoj je té organizacijami, samou- kulturna društva in društvo uvod. prave – tak lokalne kak mladih in navöke mladih, ter Mi, „parlamentarci” janarodnostne – morejo vse vas, ki od mene tau želinuara nemamo svojih vse svoje dela javiti na te. Tudi za osebna srečanja sem sej v parlamenti, če se Vladni urad Železne žu- vam na razpolago, samo se po samo kaj zvünrednoga panije, štero vodi té cajt telefoni zglasite, številko najdene godi, dapa zatok aj Bertalan Harangozó, po te na www.szlovenszoszolo.hu. Slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss s Katalin Szili, nišče ne misli, ka takporekli Hrvat iz Petro- Prosim pa, da mi pri organipooblaščenko premiera za narodnostna vprašanja v šoga ipa sedimo pa glevega sela. Na obiski pri ziranji srečanj pomagate člamadžarskem zamejstvu damo vö iz glavé. Tao njem sva zgodovinsko ni narodnostnih samouprav, je čas za priprave, za obiske, navčiti, pa s kaorošami v cerk- pregledala, zakoj so vesi pau- društev, aktivisti ali prav sveza pogučavanje z lidami, so- vaj vküper spejvati pa moliti leg meje tak, kak so, zakoj je tniki lokalnih samouprav. Na delavci, s politiki, z pa odgovore davati v našoj dosta lüdi odišlo v stari cajtaj, osebnih srečanjih bom vam volivci, s šterimi mo domanjoj rejči. Ne moremo zakoj odidejo zdaj, do poletja ali v taujoj povedati, ka tau nam néde, ka pa sva iskala, kakšne leti delo meli. s tejm zatajimo svoje pokole- rešitve so za gnešne Ge sem tö žé rano nje, tao, ka smo Slovenci, ka cajte, aj se Porabje začnila, tao se pravi, so bili naša mati, stara mati ne sprazni, ka tau bi ka že na začetki leta pa prababica pa tak tadale. bila velka zgüba za sem gorpoiskala več Krepek človek se ne da prejk, cejlo Vogrsko, dapa sodelavcov univerze pa mi, Slovenci, mi se prej ne za cejlo Slovenijo tö. ELTE pa SAVARIA podamo! Pogučavala sva se o zavolo enih tekočih Mogla sem gorpoiskati Kata- tom, kak moreta dve problemov, ka se je lin Szili, štera je gnauk svejta državi vküper delati po dugi pogučava- bila predsednica Parlamenta, kak sosedni državi njaj za en cajt rejši- zdaj pa je prava rauka pred- pa kak državi, šteri lo. Pogučavanja sem sednika vlade, predsednik mata za prebivalce mejla s cerkvenimi Orbán Viktor jo je imenoval na našoj strani Sloosebami paoleg ob- za pooblaščenko premiera vence, na njinoj pa Pogovori so potekali tudi na Vladnem uradu Železne novitve cerkva v po- za narodnostna pitanja v Vaugre. Dober cajt rabski vasaj pa varaš- madžarskom zamejstvi, dapa sva debatirala, kak S Pétrom Balázsyjem, glavnim notarjem Železne županije z Bertalanom Harangozójem ke cerkve. Bila sem Katalin Szili je zavzeta za Po- je gnesden v Evropi, županije sébe zbrati lüdi, s šterimi lej- na bole razširjenom pogovo- rabske Slovence tö, spodbuja ka nas čaka na volitko vküper dela – vküper dela. ri pri našom püšpeki Jánosi nas, ka more ta narodnost vaj maja pa kak se moremo še več povedala o pomembnoNej tak, ka eden dela, drügi pa Székelyi. Od njega zdaj ven- gor ostaniti, pa ka lejko, nam mi, pripadniki slovenske na- sti mojih obiskov v korist Sločakajo, ka vej té eden naredi, dar že vsi vejte, ka je fejst na- sama pomore. Pogučavale rodnosti, pripravlati na jesen- vencev na Madžarskem ter o liki vsakši po svoji mauči pa iz klonjeni slovenski narodnosti sva se, kakšne plane mamo ske lokalne in narodnostne svojem lepem, čeprav fizično svojih talentov cüj da za asek na Vogrskom – pa drügim za letos, pa za več lejt, kak volitve. O tom mo pisala pa na in duševno zahtevnem delu. vsejm, šteri vküper živimo v tö – pa je že cejlo slovensko bi lejko za mladino ponüdili forumaj tö gučala. Slovenke in Slovenci! Imejte takšni ali ovaški skupnosti mešo slüžo v Števanovci, tak, takše pogoje, ka bi se njim Obisk sem mejla pri glavnom lepo leto 2019! (közösség): v drüžini, v vesi, liki bi vsigdar tüj med nami splačalo doma ostati v Pora- notarji Skupščine Železne Erika Köleš Kiss, v varaši, v rosagi, na svejti. Ka živo. Stare molitvenike me je bji, ka tü lejko cüj da Vogrski županije, Petru Balázsyju. parlamentarna je meni samomi na asek, tau proso – Mešo z lüdstvom –, pa rosag, pa kakšne naloge mo- Mladi notar, poln energije, zagovornica Slovencev nika ne vala! na Madžarskem se tak pripravla sé v Porabje, remo mi sami opraviti, ka se je prisluhno problemom in Ka je nam vsem vküper na ka tüj de slovenski mešüvo, aj gezik ohrani. Katalin Szili pomanjkljivostim, ki sem mu Foto: F. Sütő Porabje, 6. februarja 2019 4 Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija v letu 2019 PREKMURJE Hidroelektrarne Sredi preminaučoga leta smo pisali o ton, ka je bilou na letni konferenci programa Unesca Človek in biosfera razglašeno Biosferno območje Mura. Pred par dnevi je v Velki Polani 16 obmurskih županov z območja nauvoustanovljenoga Biosfernega območja Mura daubilo v roke Unescov certifikat programa Človek in biosfera. Minister za okolje in prostor Jure Leben, steri je vküper z Miguelom Clüsener-Godtom iz omenjenoga programa podelo certifikate, je ob toj priliki pravo, ka elektrarn na reki Muri nede in ka de on napravo vse, ka leko v dobro tej reke. V medresorsko usklajevanje je že dau predlog, ka se stavi državni prostorski načrt za gradnjo hidroelektrarne na Muri. »Kak znamo, je okoljsko poročilo negativno in trenutno ne vidin potreb, ka tej postopek tečej naprej,« je cujdau Leben, Gordana Beltram z okoljskega ministrstva pa je pravla, ka so fontoški takši projekti, kak je na primer kolesarska pout, stera de povezala pet rosagov, Slovenijo, Avstrijo, Rovaško, Madžarsko in Srbijo, in biosferna območja v njih. Naravovarstveniki, zdrüženi pod kampanjo Rešimo Muro!, so bili veseli toga, ka je napovedo minister, vseeno pa so se odlaučili, ka napišejo ške javno pismo predsedniki vlade Marjani Šarci. »Zahtevamo, ka se reko trajno zaščiti in se s ten konča več kak 30 let bitke za reko Muro,« so zapisali v pismi in Šarca pozvali, ka naj ministre, steri sestavljajo Vlado, spaumni na zavezo v koalicijskon sporazumi in jih pozove k aktivnostim za trajno zaščito reke Mure. V pismi so predstavili tüdi stopaje in aktivnosti, steri so potrebni, ka de reka Mura rejsan zaščitena. Silva Eöry POUDAREK TUDI V ŠIRŠEM POMURSKEM, SLOVENSKEM IN ZAMEJSKEM PROSTORU Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je že začela uresničevati letošnji program, in sicer z izjemno obiskano in odmevno predstavitvijo knjige člana Programskega sveta Uroša Lipuščka Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919 – Vloga Združenih držav Amerike in majorja Douglasa W. Johnsona pri določanju slovenskih (prekmurskih) mej. Za knjigo je veliko zanimanje in kaže, da bodo ponatisnili prvo naklado. Šiftarjeva fundacija načrtuje še več dogodkov, povezanih s praznovanjem 100-letnice priključitve Prekmurja Sloveniji in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, sodelovala pa bo tudi v skupnih dogodkih, ki bodo skozi vse leto. Določanju meje v Prekmurju po 1. svetovni vojni bo namenjen naslednji Vanekov večer, na katerem bo sodeloval Boštjan Bertalanič, docent zgodovine na Univerzi v Tokiu. Člani Uprave pa tudi člani Programskega sveta, ki ga zdaj vodi Klaudija Sedar, bodo sodelovali pri pripravi in izvedbi prireditev ob 100-letnici, denimo pri mednarodnem simpoziju, ki ga pripravlja Slovenska akademija znanosti in umetnosti v prvi polovici leta, in izdaji zbornika s simpozija, ki bo predvidoma izšel marca 2020 kot zaključno dejanje vsedržavnih, zlasti pa prekmurskih dogodkov, z največjim predvidenim 17. avgusta v Beltincih, kjer bo najprej ekumensko bogoslužje (katoliška in evangeličanska cerkev) in veliko ljudsko zborovanje v parku. Na prvem, pred sto leti, ko so slavili odločitev o združitvi, se je zbralo prek 20 tisoč obiskovalcev iz Prekmurja, Prlekije in številni tudi iz ostalih delov Slovenije. Težko je reči, ali je mogoče organizirati zborovanje, kulturni-glasbeni ali športni dogodek kjerkoli v Sloveniji, na katerem bi se zbralo toliko obiskovalcev. Številčno najbolje obiskane so prireditve in dogodki (glasba ali šport) srečanje Naši zakladi, ki bo tokrat posvečeno 100-letnici dr. Vaneka Šiftarja, in za literarni natečaj na temo Jaz mladi Prekmurec – danes Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija svoje dogodke skoraj vedno popestri z nastopi priznanih kulturnih skupin; tokrat pevski zbor Slava Klavora iz Maribora in odličen glasbenik, pevec in pesnik Vlado Kreslin v ljubljanski dvorani Stožice, vendar ne kaj dosti več kot z 10 tisoč obiskovalci. V sestavo širšega, čezmejnega sodelovanja, sodijo stiki in sodelovanje s Porabskimi in štajerskimi Slovenci ter gra- in tukaj (4. oktober). Z ustanoviteljem Vrta spominov in tovarištva Vanekom Šiftarjem bo povezanih več dogodkov, in sicer mariborska Pravna fakulteta, Inštitut za narodnostna vprašanja in Ustano- Logotip, ki spremlja dokumente in listine, povezane s slovesnostmi ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom diščanskimi Hrvati v Avstriji. S tem je Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija domala edina, ki poskuša ohraniti in tudi na novo razvijati sodelovanje v panonskem prostoru, kjer so ob Slovencih v Porabju in na Štajerskem tudi gradiščanski Hrvati, s tamkajšnjim Panonskim inštitutom v Pinkovcu v Avstriji. Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija ima predvideno vsebino za tradicionalno majsko va, so začeli s pripravami 3. Šiftarjevega zbornika, ki bo izšel ob 100-letnici rojstva in 20-letnici smrti. 1. Vanekov zbornik – Pravo-narod-kultura je izšel leta 2001, 2., Bosa pojdiva, dekle, obsorej, pa leta 2010. Predvidoma bo izšel tudi ponatis Vanekove pesniške zbirke Pobiram orumenele liste, v Vrtu pa se bodo ustanovitelju v spomin zbrali prekmurski in prleški akademiki. Porabje, 6. februarja 2019 S Spominskim dnevom, 21. februarja, in posebnim Vanekovim večerom bomo počastili spomin na akademika Antona Vratušo, povezanega z Ustanovo vse od njene ustanovitve. Cvetka Hedžet Toth bo predstavila temo Kaj se skriva za parolo: kriza vrednot sodobnosti. Ustanova bo nadaljevala z drugimi dejavnostmi, med katerimi kaže posebej izpostaviti Festival poezije in vina (s sedežem na Ptuju), ki se je z literarnim dogodkom lani prvič predstavil v Vrtu, še naprej bo vključena v priprave na kandidiranje Lendave za Evropsko prestolnico kulture leta 2025; v sodelovanju Krajinskega parka Goričko bodo pripravili posvetovanje o razvojni vlogi in pomenu kulturne in naravne dediščine; dramski igralec Evgen Car pripravlja film Prekmurska poezija v dialektu – Materin jezik kinč predragi (ob 300-letnici natisa prve prekmurske knjige v starem prekmurskem knjižnem jeziku). Ustanova bo namenjala veliko pozornosti Vrtu, ki je del Mreže botaničnih vrtov in arboretumov v Sloveniji. Pri razvoju Vrta nameravajo uresničiti projekt »Trije parki – kulture, miru in oddiha«, namenili bodo pozornost sajenju novih drevnin, v poletnem času organizirati Čitalnice/Čajnice, v programu so sodelovanja z društvi, denimo z Društvom general Maister, Protestantskim društvom, se vključevali v Evropsko pot reformacije – Routers of Reformation. Zanimivih, že doslej uveljavljenih dogodkov in načrtov bi lahko, če bi jih predstavili vse, popisali eno številko Porabja. Zato o tokrat izpuščenih in nekaterih sproti nastajajočih dogodkih v naših naslednjih številkah. Tekst in foto: Ernest Ružič 5 Tikvi pauvamo pa goškice lüpamo – malo zavolo nostalgije KAK JE INDA FAJN BILAU Gnesden vejn od največ porabski lidaj, najbole od starejši, leko čüjemo: »Kak je inda fajn bilau, kak je veselo pa karažno bilau«. Spaumnim se, meli smo cajt, ka smo dosta vküp odli, enoma-drügoma dostavse pomagali, nejsmo poznali nevoščenosti pa bogastva, liki lübezen, radost, poštenjé pa smo vse vedli ceniti, biti zadovolni. Djeseni pa po dugi zimski večeraj smo pa že mi mlajši tü kumar čakali, aj kam pozovejo našo držino kukarco lüjpat, perdje čejsat, največkrat pa guškice lüjpat. Samo poskrivoma smo leko šli, ka so nam v šauli fejst branili. Furt smo se bojali, aj nas samo stoj vö ne ovadi, ka so nas té fejst naprej vzeli. Ka dobrauta pa lepota sta bile v tisti večeraj? Tau samo tisti leko razmejmo, steri smo tau preživeli. Največ pripovejsti, špajsi so se tašoga ipa pripovejdali, vsefale klajfe so tü vöprišle. Zatok smo mlajši z uspičanimi vüjami trno naigro poslöjšali, najbole tisto, ka nej bilau glij za nas. Trno radi so popejvali tü, nej bilau pitanje, sto začne, ka do spejvali, nej trbelo nišoga dirigenta vcuj. Spejvanje je šlau z düjše pa s srca. Kak gunči lüstvo gnesden, najbola pa največ se je prej spejvalo na Gorenjom Seniki. Nej se štelo, če so okapali, žetvo delali ali zimsko delo meli. Zatok pa nej čüda, če največ pa najbaugši pesmarov eške gnesden Gorenji Senik ma. No, podje so se pa radi vküp nabrali pa odli nastrgavat, gde so kakšne dekle, ali gde leko napravijo kašno norijo. Radi so je nota zapejrali, so pred dvera znosili vsefalé ali eške kaula razmetali verti, kravo vöprivezali, domau po pauti pa v bejlom lijani postrašüvali mlade dekle. Vöolöjpane guškice so vertinje na süjo mogle posišiti pa na toplom držati, aj ne splesnivi- Bili smo fejst srečni varaški pa slovenčarski penzionisti, Lüpanje je veselo delo, med tejm ka roke flajsno delajo, se leko poguča ali spejva jo ali ne zbrignejo. Tau je leko bilau več pünklov tü. V zimi so pa vödelali olaj, no, tau je pa lejpo delo bilau. Vertinja brigo mejla kreda djasti dobro domanjo djesti, küjano šunko, krü, slivovo palinko. Vsikša držina mejla zavolé olaja, najme- gda smo pred lejti dobili priliko v Slovenskoj vesi od verta Dančec Feri bačina pa vertinje tetice Irenke, ka smo guškice odli lüjpat k njim dvej-tri leta. Bilau, ka smo kumar meli mesto v krčmej, eške z Gorenjoga Senika so prišle ženske. Ženske med pucanjom tikvi na njiivi, stero obdelujejo z arende nja za svojo stran. Tak so leko zdravo djesti meli cejlo leto. Kromče, starušanco, gra, lük na olaji, v leta pa najbola za šalato. Z guškic so pa pekle žete pogače, zaunke, beigléjn, raji dinjski kaup. Guškicove pogačice, stere so ostale po stiskanji olaja, so pa ta skrmili z marov. Bar drtino s toga lejpoga sveta aj leko znauva prživemo pa tadale gora držimo slovenski penzionisti, zatau smo začnili delati za tau indašnjo šego. Zatau se njima eške gnesden lepau zahvalimo, ka so tau velko brigo nasé vzeli pa so nas furt trno lepau gora préjali. Škoda, z lejti oni tü menje pauvajo, etak že z menje lidami opravijo tau delo. Zatau smo vözbrodili, ka mo penzionisti si sami pauvali tikvi z guškici v lupinjaj. V Varaši smo najšli menši falat zemlé v arendo, gde po indašnjom pauvamo té fajta tikvi. Pri tejm so na pomauč Marika Kürnyek, Ani Makoš, Eržika Soós, Micka Bajzek pa Klara Fodor. Letos mo delale vekši falat pa mo eške meli več žensk vcuj. Pravijo, vej pa s tikvi nejga dosta dela. Če bi nej delale kvar vrane, požacke pa srné, bi nej trbelo znauva saditi pa nota graditi, bi eške menje bilau. Najvekšo delo pa prosi süšenje guškic, stero nam obredi Micka Bajzek na Židovi. Sajenje, okapanje, osipavanje, tikvi pucanje, zemlau gora kopati si pa nota vtalamo. Lepau, žlakoma pa z veseldjom delamo vse ženske, rade smo vküper. Najlepšo delo je pa li guškice lüjpati. S tejm, ka nejmamo dosta guškic, ne nücamo dosti rauk pa aj se po domanjom poznamo, smo se vküp napelale doma pri našoj Micki Bajzek na Židovi. Ona nam guškice prejšnji den dola zmočala, nam fajn toplo küjnjo, velko mesto naprajla. Za süje gunte pa črvau smo se pa méj, drüge brigale, tau se tü vcuj drži. Tak smo pa te leko srečno lüjpale dva zadvečerka, gda smo telko vse mele pripovejdati, ka smo prvin zgotovile, kak bi leko kaj zaspejvale seničke ženske. No, vüjpajmo, ka letos več guškic leko pripauvamo, ka mo vekšo zemlau delale. Nin razmejmo, zakoj neške naš narod več na velke pauvati té tikvi. Dosta vekšo mesto trbej, menje tikvi je za pauv, tikvi so velke, samo malo guškic majo. Tikvi brezi lupinj so pa tak nagausta, kak bi posejene bile, vse je žunto, dosta guškic majo, dosta menje dela dajo. Ali, stokoli kakoli pravi, té olaj z guškic v lupinjaj nejma para, toga leko postavimo pred svejt. No, pa brezi lüjpanja guškic, smo dosta zdjibili, najbola dobro drüžbo, padaštvo, veseldje pa pravo lübezen eden do drügoga. Kejpa pa tekst: Klara Fodor Porabje, 6. februarja 2019 ŽELEZNA ŽUPANIJA Dosta praja je v lufti Zavolo praja že več dni visiko koncentracijo merijo v lufti v Somboteli, dapa menje je eške kak je omejitev. Tašo se najbola pozimi zgodi, da je megleno, veter ne fudi pa dosta nalagajo v daumaj. Tak včasin bi baukši grato luft, če bi malo veter pofudno pa bi te vnaugi dim pa praj vözameu iz Sombotela. Smog se najbola po velki varašaj vküpnabere, zato ka dosta je ramov pa avtonov. Nevole še nega, dapa če bi 24 vör koncentracija praja tak visika bila, ka bi že navarno bilau na lüstvo, te bi uradno smog alarm naredli. Tašo je v Somboteli eške nej bilau, dapa v Budimpešti že večkrat. Gda so taši dnevi, ka je visika koncentracija dima pa praja, te v center mesta eden den samo tiste avtone pistijo nutra, steri v registraciji parno številko majo, drügi den pa tisti z neparnimi številkami se leko tam vozijo. V Železni županiji v dvaujoj mesti avtomatično mejrijo koncentracijo praja. Edna taša točka je v Somboteli v ulici Markusovszky, druga je v Monoštru na cesti Füzesi. (Tau je paut, stera vö iz Varaša prauti Kermedini pela.) Zvün tauga v Soboteli v ulicaj Vörösmarty pa Bolyai vsakša frtau leta 14 dni minte djemlejo. Merijo, kelko praja je v lufti pa tau tö, ka zvün praja, ka vse drugo se še najde v lufti. Podatki kažejo, ka je pozimi vsigdar üše kak poleti. Tau tü moramo vedeti, ka gda je velki smog, te tau negativno vpliva na nas, na naš imunski sistem. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Marjan Šarec sprejel ponujeni odstop ministra Dejana Prešička »Javni linč, ki se je zgodil, ni prizadel samo mene in mojih sodelavcev, ampak tudi tiste v kulturi, ki – kot bi rekel Prešeren – 'dobro v srcu mislijo'. Tega pa ne morem dopustiti, saj nisem brezčuten človek, kot so me nekateri (mediji) želeli prikazati,« je v pismu predsedniku vlade Marjanu Šarcu zapisal minister za kulturo Dejan Prešiček in ob tem še nanizal uspehe svojega dosedanjega dela. S ponujenim odstopom je končno odločitev o svoji usodi na položaju ministra za kulturo položil v Šarčeve roke. Ta je presodil, da so očitane kršitve o uporabi službenega vozila v zasebne namene ter o izvajanju mobinga nad podrejenimi prehude, da bi delo lahko nadaljeval. Premier je na novinarski konferenci izrekel tudi sožalje družini pokojnega, zaposlenega na kulturnem ministrstvu, ki je naredil samomor. »Ne morem mimo dejstva, da so odnosi na ministrstvu toliko skrhani, da se pravzaprav ne da več delati v tej zasedbi. Ne predstavljam si, kako bi sedanja vodilna ekipa lahko vodila ministrstvo naprej, zato odstop sprejmem. Še zlasti zaradi umirjanja tamkajšnje situacije, zaradi vrnitve nekega normalnega stanja,« je odločitev še pojasnil premier. Hkrati od stranke SD pričakuje, da bo čim prej predlagala novega ministra in državnega sekretarja, ki bo nasledil Jana Škoberneta, nekdanjega poslanca SD. Posloviti se bo moral tudi drugi državni sekretar Vojko Stopar, dolgoletni uslužbenec na ministrstvu, ki je opravljal to funkcijo že med letoma 2002 in 2004. Ker je bilo že v prejšnjem mandatu na ministrstvu 74 prijav mobinga, za kar minister v odhajanju ni odgovoren, je Šarec ocenil še, da ne sindikati ne zaposleni ob tej njegovi odločitvi ne bi smeli odpirati šampanjcev, ampak bi se morali zazreti vase. Marjan Farič – predsednik Prekmurskega društva General Maister Murska Sobota VEČ LET JE PREŽIVO NA TIHINSKOM Tüdi v naši novinaj smo v poslana z dekretom na Go- napravo kariero v policiji. zadnjom cajti že dosta pi- ričko. Nejsam biu star ške Med drügim sam biu tüdi sali o tom, ka se v etom leti eno leto, gda smo se prese- načelnik kriminalistične slavi 100-letnica združitve lili prejk Müre, prva za eno policije v Murski Soboti. Gda prekmurskih Slovencov z leto v Lenart po tistom pa v je Slovenija gratala svoj matičnim narodom. In tau Ljutomer, gé sta oba stariša rosag, so me poslali za šest je fontoško tüdi za Prekmur- daubila delo. Oča, steri se je mesecov v Meriko, na FBI sko društvo General Maister, vözašaulivo za pravnika, je akademijo. Sledkar smo z stero je bilou v Murski Soboti te nej biu več škonik, mati držino živeli na Nizozemustanovljeno pred tremi leti. pa je včila na šauli. Gda skom, v varaši Haag, vej pa »Že po imeni se vidi, ka je naše drüštvo vezano na slovenskoga generala in domoljuba Rudolfa Maistra, steri je konec leta 1918, po prvi svetovni bojni, vküper z 4200 prostovoljci razorožo (lefegyverezte) nemško sodačijo v Maribori in je tak té velki varaš osto slovenski. Tau je bilou fontoško tüdi za Prekmurje, stero je daubilo teritorialni stik z drügimi Marjan Farič je predsednik slovenskimi krajinami. In Saksofon je meu s sebov tüdi te, gda je Prekmurskega društva General živo na tihinskon tak je te 1919. leta na parišMaister Murska Sobota ki mirovni konferenci spadnola odločitev, ka de Prek- smo bili v Prlekiji, se je na- sam biu več kak sedem let murje spadnolo k rosagi Sr- raudo ške moj brat Matjaž, slovenski predstavnik pri bov, Rovatov in Slovencov, steri je šest pa pau lejt mlajši Europoli, organizaciji, stesledkar je tau bila Jugoslavi- od mene. Gda sam začno ra skrbi za povezovanje poja,« je povedo Marjan Farič, predsednik Prekmurskega društva General Maister, in cujdau, ka njihovo drüštvo ne ohranja samo spomina na generala Maistra, liki je ena njegovih glavnih nalog, ka gor drži lübezen do domovine. »V Prekmurji tau domoljubje najbole pride do lidi prejk našoga domanjoga, prekmurskoga gezika. Sploj zdaj, gda je ta okraugla obletnica, smo prekmurski rejči dali ške Člani Prekmurskega društva General Maister so bili že večkrat na obiski v Porabji vekši pomen. Škemo, ka naj se Prekmurci zaveda- oditi v šesti razred, smo se licij v Evropi. Čerka, stera je jo, što in ka smo. Tüdi na preselili nazaj v Prekmurje, tam odila v srednjo šaulo, je mela željo, ka se naprej šaunašo pobudo je leranaca v Mursko Soboto.« Suzana Panker pripravila Po zgotovleni osnovni šauli in liva. Prva je šla na Škotsko, program, po sterom se zdaj gimnaziji ga je pout odpelala sledkar pa v London, gé ške na več naši šaulaj mlajši na študij prava: »Prva sam gnesden žive.« včijo prekmurski gezik,« je napravo višjo pravno šaulo, Na tihinskom, pravi, je sporaztolmačo Marjan Farič, ste- po tistom sam tau študero zno dosta lüstva s celoga ri se je naraudo blüzi Porabja, ške na fakulteti. Vmes sam sveta. Dosta je takših, s stev vesnici Kuzma, gé sta oča in že delo pri policiji. Čiglij rimi je ške gnesden pajdaš. mati včila na šauli: »Oča je sam biu eden redkih, steri »Meu sam enoga kolega Prekmurec, mati pa je bila sam nej odo v srednjo poli- iz Norveške, steri je biu z iz Maribora kak leranca cajsko šaulo v Tacni, sam držino tüdi pri meni na Porabje, 6. februarja 2019 obiski v Murski Soboti. Človek ma dober spomin, pa si je zapaumno, ka je registrska tablica MS Murska Sobota, MB Maribor, KR Kranj in tak ta dale. In té pajdaš, Stein njemi je ime, me samo gnauk zove pa pravi, ka je skauz okno vido en slovenski bus, ka ma registrsko tablo MS. Tau je soboški avtobus, tau so tvoji, san brodo in san jih šau pitat, če poznajo Marjana Fariča. Pravli so, ka me poznajo, in tak je telefon dau v roke ene Cvetke, stera je vküper z menov v brigadi bila. Brž sam v auto skočo in sam se s svojimi Prekmurci srečo,« je ške pravo sogovornik, steri je tüdi goslar, najrajši pa špila na saksofon. »Zdaj, ka sam v penziji, mam več cajta in leko več špilam na té inštrument. Je pa muzika univerzalni gezik, tak ka mi je dostakrat prav prišla tüdi na tihinskom. Gé ena zanimiva anekdota. Gda san biu na FBI akademiji sam meu saksofon s sebov. Vsakša generacija dé iz Washingtona na študijsko potovanje v New York. Nej bilou zadosta placa za vse na busi, zatau smo žrebali. In ges sam vöspadno. Šau sam do svojoga prednjoga in sam njemi pravo, ka do Merkanari ške meli priliko titi v New York, ges pa ne vem, če mo meu. On je pravo, ka leko den z njimi, če mo na vreji World Trade Centra zašpilo pesem New York, New York od Franka Sinatre. Tau je bilou za mene mala güjžina, vej pa smo že v Soboti pri plesnom orkestri, steroga je vodo Ernest Lukač, tau pesem špilali. In tak se je rejsan zgaudilo, ka sam tau pesem odšpilo tam visiko na törmi, steroga gnesden več nega, vej pa znamo, ka so ga teroristi leta 2001 vničili,« je na konci ške cujdau Marjan Farič. Silva Eöry 7 Gorenjesenička cerkev je lani bila stara 80 lejt Na Gorenjom Seniki so gnešnjo cerkev začnili zidati 1938. leta, gda so tam mladi duhovnik bili Janoš Kühar. Staro cerkev so dojvtrgnili, namesto nje so zač- šaulo, po tistim pa k žüpani. Tam so zvedli, ka so gospauda Kühara vnoči odpelali. Za dobri pet lejt so nji nazaj pistili na Senik. Pa ka so najšli? Prazni farov. Vörnicke so nili nauvo, vekšo zidati, ka je te eške trikrat telko lüstva bilau v vesi kak gnes. Z deli so začnili mejseca februara: lejs so spravili, cügeu, najbola potrejbno je pa bilau dosta flajsni rauk. Gospaud Kühar so tö ravno tak pomagali kak vsi drugi vaščani, nej nji je sram bilau kramp pa lopato v roké vzeti. V tistom leti je biu v Budimpešti evharistični kongres, eške od tam so pomauč prosili. Sama ves je dosti lesa dala pa cügeu, steroga so doma sami napravili. Zatok so se paščili, ka bi radi eške tisto leto dali cerkev posvečati. Hvala Baugi, tau se je posrečilo, 20. novembra so cerkev že blagoslovili, če rejsan je eške dosta dela ostalo na drugo leto. Patron cerkve je sv. Ivan Krstiteu (sv. Janez Krstnik). Ves je tistoga ipa dobila mladoga školnika tö, steri je dober kantor tö biu, dobro je znau igrati na harmoniumi. Vküp je spravo ženske, stere so znale lepou spejvati, etak je grato cerkveni pevski zbor. Andraš Čabai pa gospaud Kühar sta se dobro razmejla, sta vküp delala. Za časa Rakosija so za obadva prišli težki cajti, Čabaina so v drugo mesto djali, gospauda Kühara so pa vnoči »vkradnili« pa nji odpelali med Vaugre v Izsákfa. Tistoga ipa smo njim mi nosili mlejko. Zazrankoma gda sem v šaulo üšla, sem nesla mlejko, dapa na farofi je bilau vse zaprejto, zaman sem rogatala. Za menov so prišli Roza strina, steri so gospaudi küjat ojdli, da so se njim tö nej zglasili, so leteli na njim pomagali, ka so se vküp pobrali. Tak daleč, ka so pa začnili na cerkvi delati. Njina dugolejtna želja je bila, ka bi cerkev dali pobarvati pa na plafaun kejpe pofarbati. Malar, steroga so pozvali, se je zvau István Takács. Rejsan je dobro delo napravo, preveč lejpe svete kejpe je namalo v naši cerkvi. Z gospaudom Küharom sta se dobro razmejla. Gda se je gospaud bojau, ka doj spadne z lestvice, vej pa nej več mladi človek biu, ma je pravo: »Vej si mi pa obečo, ka boš Boga molo zamé, dokeč bom gez na lestvici viso«. Njegvi kejpi ešče zdaj krasijo našo verkev. Naš gospaud Janoš Kühar so se do konca svojoga živlenja brigali za našo lejpo slovensko materno rejč pa so go držali. Dostafart so pravli, gda mene ne bo več, se bo pozabila slovenska rejč. Gez tak pravim, ka za tau smo mi sami tö krivi, če de se tau zgodilo. Hvala Baugi, do gnes se je tau eške nej zgodilo. V cerkvi se eške zatok spejva slovenski pa se moli. Naša cerkev je lani 20. novembra bila 80 lejt stara. Znauva so go pofarbali, nej tak dugo nazaj smo nauve stolice dobili, naš župnik so je dali napraviti s pomočjauv vörnikov. Lepau je, da se brigamo za Božjo ižo, vej je pa ta iža za vsakšoga. Tü nas krstijo pa vse zakramente nam tü podelijo. Naše delo je, da go vsakšo nedelo pa po svetkaj obiščemo pa po vöri živemo. Vera Gašpar Pred 50. lejti so meli tri ... DO sneje v Slovenski vesi MADŽARSKE V Skalauvci se že trno pripravlajo na borovo gostüvanje, stero bau 2. marciuša Tau se je brž zvedlo po drugi vasnicaj tö, zatok so naprej prišli stari kejpi, eške takšni tö, stere so pred 50. lejti napravili v Slovenskoj vesi. Teruška Szekeres (po možej Nagy Istvánné) je tö rada poglednila stare kejpe. Zdaj je 75 lejt stara babica, pred 50. lejti je bila sneja, sejdla je na bauri, steri je 35 mejtarov dugi bijo. »28 svatbic pa drüžbanov je vlejklo baur, pred njim so jahali husarge, v krili so meli dekle, pred baurom je kočü išo pa kaule, stere je somar vlejko. Vesela povorka (menet) je vejndrik dva kilomejtra duga bila,« je nam pripovejdala Teruška. Tau smo tö zvedli, ka so na tom borovom gostüvanji meli tri sneje, dapa samo edna je prava bila, tau je bila Teruška, drugi dvej sta »lauški« bili, stere so steli v ženina süniti, dapa on je »pravo« vöodebrau. L.R.H. Rauže Člani Slovenskoga kulturnoga drüštva Avgust Pavel v Somboteli smo stau rauž naredli s kreppapira za borovo gostüvanje, štero de 2. marca v Sakalauvci. Eške moški so pomagali drautati, pa draute z zeleni papirom povivati. Napravili smo kauli dvajsti lancov tö. -mkm- Porabje, 6. februarja 2019 V Budimpešti skoraj štiri tisoč praznih občinskih stanovanj Po podatkih s konca lanskega leta imajo budimpeštanske samouprave 3909 praznih najemniških stanovanj, kar je 10 odstotkov vseh najemniških stanovanj. Samouprave imajo za nekoriščenje stanovanj več razlogov, največkrat to, da stanovanja niso v stanju, da bi se v njih dalo živeti. Po podatkih statističnega urada tretjina madžarskih gospodinjstev živi pod pragom revščine, večstotisoč stanovanj ima probleme zaradi visokih stanovanjskih stroškov. Prav zaradi tega bi morale samoupravre stanovanja izdajati kot socialna stanovanja, s tem bi pomagale socialno šibkim družinam. Prazna stanovanja bi lahko koristili tudi za brezdomce, ki bi jim s poceni socialnimi stanovanji in z zagotavljanjem dela lahko pomagali, da se ponovno vrnejo v družbo. Toda večina budimpeštanskih okrožnih samouprav se želi rešiti praznih dotrajanih stanovanj, zato jih rajši prodajajo. V tovarni Audi spet delajo Prejšnjo sredo zvečer je ponovno stekla proizvodnja v tovarni avtomobilov v Győru, kjer je skoraj en teden stavkalo kakih 10 tisoč delavcev. Stavko je vodil neodvisni sindikat Audi Hungaria, vanj je včlanjenih kakih 70 odstotkov zaposlenih, toda stavki so se pridružili tudi nekateri delavci, ki niso člani sindikata. V tovarni v Győru je zaposlenih 13 tisoč delavcev. Stavkajoči so zahtevali 18-odstotno zvišanje plač, ki ne bi smele biti manjše od 75.000 forintov (236 evrov). Prav tako so želeli določene ugodnosti, med njimi recimo, da ima vsak delavec pravico do vsaj enega prostega vikenda v mesecu. Uprava je ponudila 20-odstotno zvišanje plač v dveh letih in nekatere druge ugodnosti, a sindikatu to ni bilo dovolj. Uprava je ugodila zahtevam delavcev potem, ko je stavka na Madžarskem delno zaustavila tudi proizvodnjo v Audijevi tovarni v nemškem Ingolstadtu in tudi v obratu v Bratislavi, kjer niso prejeli proizvedenih delov. 8 Vsigdar sva dobre sestre bile Eržika Krajczar, po domanjom Vankešna, so na Gorenjom Seniki doma, sami živejo v rojstnom rami, streroga so še stariške zozidali. Kak so pripovejdali, prvin dočas je še meja bila pa so sodacke bili, je fejst mirno bilau življenje tam, zaman ka poštija puna bila z lidami, steri so delat odli na njivo, na sonžete ali v lejs. Zdaj, če vözvonijo, ranč tau ne moreš pitati, ka sto je mrau, zato ka nikoga nega na pauti, taši svejt je zdaj, pravijo. - Eržika, tau je vaš rojstni ram, gde zdaj živete? »Nej, te ram, tau je že nauvi, tauga so že stariške zidali, stari, gde sem se naraudila, je malo više biu, samo tisti je že vküpzleto.« - Kak tau, ka je vaš ram tak na okrajma pa nej nautra v vesi, kak so drügi? »Moj oča je od tiste iže biu, kak je zdaj Krajczar Agi doma. Tau zemlau, gde je zdaj ram, na Hortobágy odpelali. Več- tak bilau kak gnesden, gda je dolavezati. Tau so domanji si pismo piso, stero je eden krat so mi stariške gučali od vse je nutzaraškeno.« rodbini pošilali pa sodacke, keden odlo samo ta, če so ti tauga, kak velke štale so bile - Kakšno je bilau življenje tü steri so po lasej pokradnili nazaj napisali, te pa še en ketam, dosta grünta, dosta go- v Ciganjskoj gasi? krispane so domau družini den, če si ga daubo. Zato ka te stanjov pa vsefele sad je pošilali. Zvün pošte, gda se je večkrat zgaudilo, ka se je biu tam. Moja stara mati je vsikši drugi den pelo, zagibilo pismo.« se je tam pri njij, pri Gute je še vrastvo pa vse, ka - Vi zdaj že grünt ne delate, biči naraudila, zato ka je trbelo, iz Varaša pri- mate kakšne živali? njeni oča je djagar biu pelo. Če je stoj k padari »Mam enga mačka, kokauši tam, zato so mojo staro üšo, tisti so se tö vsigdar pa pisa. (Telefon cinga, nej mater tak zvali ka Djaz njim pelali, aj njim nej moj, njeni.) Z vesi je bila garska.« trbej pejški titi. Tau je bi- edna, mi enga drügoga pozo- Kak se te tau zové, kak lau od petdesetoga lejta vemo pa tapovejmo, če se je ste zdaj doma? naprej, vejn tak osem kaj zgodilo v vesi. Zato ka zdaj »Edni so tau gučali, ka lejt je vozo pošto vsikši že tak ne more nikan nej titi, Ciganjska gasa, zato ka drügi den. Vsikši drügi nej k sausedi, nikan nej, zdaj tam vrkar so nin Ciganji den, gda so nej bile kau- že ne odimo goščice lüpat, bili doma, steri so kole, te je pa mama pelala zdaj je tau že vse taminaulo, rite delali. Kak je tü pri z biciklinom pošto, tak v ka je lejpo bilau. Zdaj je tak, če nas ta zavatica, tam so žakli. Nej se je štelo, kak- zvonijo, ka nekak je mrau, na steli najprvin kasarnjo šno vrejmen je bilau, poštiji nikoga nega, ka bi ga naredti za sodake, že sonce je sijalo ali velki leko pito, ka sto je mrau. Tau so vapno gasili, dapa tü snejg je spadno, trbelo je žalost, ka nega lüstva, od se njim je nej tak vidlo, je titi.« cerkvi naprej telko prazni iže Stari oce (z lejve) pa stara mati (moli kejp) vejn zato, ka je nej tak - Vi mate edno sestro v geste, ka strašno. Ge tak misskrito bilau pa te so go tam »Tak kak indrik, samo par li- Budimpešti. lim, ka je Gorenji Senik fejst vrkar naredli.« dam je šlau baukše, steri so do- »Müve sve dobre sestre bile nanikoj prišo, vidiš, taša trava - Tistoga reda se je vam nej sta grünta meli, drügi smo vsi vsigdar pa še zdaj, müve edna raste, ka več sploj ves ne vidiš, srmacke bili pa tak brezi drüge bi vejn ranč nej pa tau je nej lejpo. Zaman ka pomali taživeli. De- mogle živeti. Na den trikrat pa baukše dé pa vse mašinge delati je vsigdar dosta trbelo, te je tak bilau, ka je vsikši sebi pripauvo tisto, ka je doma trbelo. Oča je sir odo kukrco brat pa vršičkat (címerezni) pa te za tau je sildje daubo, tak smo te leko biké krmili pa svinje. Zdaj bi od gladi vse tapomrli, zato ka bi nikanej mogli pripauvati, divjačina Erzika (s prave) s starsi pa s sestrov Ram na Gorenjom Seniki, gde zdaj Erzika sama zivé bi nam vse pogejla.« - Oča so vsigdar so že starci erbali pa te tak so trbelo bojati, zato ka so so- samo doma na gazdiji delali? štirikrat se pogučavave, ranč lajo, itak je vse zaraslo. Prvin oni tü zidali, samo te je še nej dacke skrb meli na vas. »Vsigdar, samo pri tejm so še bi vejn nej mogle tak spati, smo bola srmaško bili, gesti tak zaprejto bilau kak sledkar, »Pa povejte, če je te nej baukša pošto vozili s konjami v Varaš. če bi nej znale edne od druge, nej bilau, vse smo pejški odli, gda je meja bila. Tü na pauti bilau kak zdaj, te so sodacke Vsikši drugi den je tü gorvzeu če je vse vredi. Vse ta povejve pa itak smo vse leko tanaprajje vsigdar puno lüstva bilau, skrb meli na vse, še ognjov pake pa te je pelo s kaulami. edna, drugi, ka se tam godi pa li pa vsepovsedik taprišli na steri so delat odli na njivo, (požarov) nej bilau telko, Te je še dosta pisem bilau pa ka se tü godi, zato ka sir nika cajt. Mladi delat odijo, gda v nedelo so pa Trdkovčani zato ka so sodarcke v noči pakov, zdaj že tak niške nika geste. Tau je fejst dobro, ka domau pridejo, te se nutzapa Martinčarge k meši odli odli kauli po cejloj vesi pa so ne pošila več po pošti. Na bo- je telefon, če bi vse kraj vze- prejo, tak ka ne moreš do njij. sé na Gorenji Senik. Te so še vse kaj tašo vidli. Prvin, gda je žični svetek je telko krispanov li, vodau pa elektriko, samo Ge tak mislim, ka svejt s tejn nejdaleč kraj bili odtec, tam že meja bila, te je bola samo (jelk) bilau, ka taše duge kau- aj telefon njajo, mena je tau računalnikom daleč ne pride, pri Trdkovi Gubičke, gde je domanjo lüstvo odlo do meje, le je vlejko s konjami, ka so najbola potrejbno. Kak je tau vse več do ga klačili vse bola sploj velka gazdija bila, še vek- steri so tam grünt meli, zato krmo vozili. Tak je visiko gor zdaj dobro, zdigneš telefon pa üše baude.« ša kak v Götzi, samo nje so ka vsikšo njivo so obdelali. Nej naklau, ka je z vaužami mogo lopau vse leko tapovejš, prvin Karči Holec Porabje, 6. februarja 2019 9 »... na sztári szlovenszki jezik obrnyeno …« - 10. Novine, štere so duga lejta pisale po domanje Že z našoga preminaučoga tala ste leko zvödali, ka je biu urednik »Kalendara Srca Jezušovoga« od leta 1920 Jožef Klekl starejši, šteri je biu po Franci Ivanóczyni glavna peršona med slovenskimi dühovniki na Vogrskom. Naraudo se je zvezano vödati. Mejsečnik je emo 36 cejli letnikov, njegvi ciu je bilau zvekšoga vörsko včenjé. Donk pa najdemo v njem posvejtna pisanja tö, od šteri majo ništerna veuko kulturno znamenje. Uredniki so v Marijin list nutdejvali lite- Jožef Klekl starejši je za svoje politične cile vöponüco novine tö leta 1874 na Krajni, posvetili so ga leta 1897 v Somboteli. Kak kaplan na Tišini je biu najbližanji sodelavec Ivanóczyna, dosta poznancov je emo med plebanoši z ov kraj Müre. Slovensko mladino je na Štajersko pošilo na prauške ino dühovne vaje, zatok so ga leta 1902 premestili nut na Vogrsko. Edno leto kisnej je donk grato kaplan v Črenšovci, leta 1904 pa je začno vödavati vörske mejsečne novine, štere od leta 1914 poznamo kak »Marijin list«. Na začetki je té mejsečnik noso dugo ime »Nevtepeno poprijeta Devica Marija zmožna Gospa Vogrska«, kračiši naslov so vpelali zatok, ka je lüstvo ovak tö samo tak zvalo té novine. Uredniki so se dosta trüdili, ka aj bi s kem prva s kem več lüdi naprejplačalo Marijin list, cejna druknivanja pa papéra pa sta se tak naglo zdigavala, ka so meli zavolo toga veuke probleme. Med prvov svetovnov bojnov je bilau celau takše, ka so mogli vsej dvanajset novin za edno leto na gnauk, vküper- rarna, tak prozna kak pesniška dela ranč tak. V tom dugom časi je za mejsečnik pisalo več generacij avtorov, med drügimi sam Jožef Klekl starejši, Jožef Klekl mlajši, Ivan Baša, Franc Rogač ali kisnej Jožef Sakovič pa Jožef Baša Miroslav. V prvom desetletji pa pau je Marijin list emo nacionalno-kulturno znamenje tö, šteroga je po leti 1919 zgübo. Po priklüčitvi vekšoga tala Slovenske krajine k matičnomi narodi je začnilo vöprihajati dosta nauvi vörski pa posvejtni novin, prekmurska publicistika je grtüvala bole bogata pa farbasta. Leta 1932 je Jožef Klekl starejši začno vküper z Marijinim listom vödavati »Marijikin ograček« kak novine za mlajše. Prve tri letnike so nadruknivali ejkstra, po tistom pa vküper z mejsečnikom za vözraščene. Zvün vörskoga včenjá je leko mladina štela literaturo, štera je ranč tak slüžila vzgoji (nevelés). Jožef Klekl je napiso več brošur, leta 1910 pa je vödau molitvenik »Hodi k oltarsko- mi svestvi« s slovenskimi cov. Zvün starejši piscov so literami (v gajici). Po petlejt- cuj bili mladi katoličanjski nom plebanoškom slüženji vönavčeni lidgé tö, šteri so v Pečarovci je dühovnik od se že včili na univerzaj v leta 1910 živo v penziji v Maribori ali Ljubljani, med Črenšovci. drügimi kisnejšiva eričniva V decembri 1913 je začno vö- pisatela Miško Kranjec pa davati »pobožen, drüžbeni, Ferdo Godina. V 1930-i lejpismeni list za vogrske Slo- taj se je en tau vönavčene vence« z naslovom »Novi- mladine kraj od Novin obrne«. Do viherni lejt 1918/19 no, vej so se pa uredniki drsta ga urejala un pa njegvi žali svoji stari gezikovni pa bratranec Jožef Klekl mlajši, literarni konceptov. te pa je časopis prejkvzeu Pri Novinaj so brodili, ka Vilmoš Tkalec, kisnej so trbej z domanje slovenske tedniki celau dali nauvo ime rejči pomalek, stopaj za sto»Rdeče novine«. Po konci pajom prejk na knjižno slokratki komunistični cajtov venščino priti, zavolo toga je je glaven pri časopisi do leta najvekši tau pisanj vöprišo v 1925 pá grato Jožef Klekl starejši, tednik pa je končno gorenjo vöprihajati 3. aprila 1941, en malo pred napadom na Jugoslavijo. Novine so vsakši keden prinašale nabožna pisanja iz živlenja Cerkve, zvün toga so svojim bralcom pripovejdale o gospodarstvi, politiki, šaulstvi ino kulDo leta 1914 je vörski mejsečnik dugi naslov emo, turi vogrski Slodepa vsi so ga zvali samo »Marijin list« vencov. Tak so gratale glaven informativni našom guči. Med posvejtnilist v Prekmurji ino med mi članki najdemo dostaféle slovenskimi katoličanjskimi tém pa štilušov, donk pa je vörniki po svejti, velko mauč zvün vnaugi, nej tak kvalitetso mele nad domanjov kul- ni pisanj v Novinaj posvejt turov tö. Do konca prve sveta zaglednilo več dobri svetovne bojne so v uvodi literarni del tö. Ništerni pivsikdar pisale o nedelskom sateli pripovejdajo o malom evangeliji, prinašale pa so prekmurskom človöki ino kratke novice tö - med njimi njegvom žitki v najbole moz domanje krajine, s Štajer- dernom pa aktualnom štiluskoga pa celau z Ljubljane ši, ništerni pesniki dojspišeino cejloga sveta. jo čütenja pa misli, s šterimi V Novinaj so zvün ništerni se je spravlo evropski človek drügi kulturni pisanj nadru- med dvöma svetovnima bojknili dosta originalne pa nama. dojobrnjene prekmurske Jožef Klekl starejši je biu literature ranč tak, vej so pa med tistimi dühovniki, mele zavolo svojoga osrej- šteri so steli avtonomno dnjoga mesta dosta sodelav- Slovensko krajino znautra Porabje, 6. februarja 2019 Vogrskoga kralestva, tau avtonomijo pa si je dugo želo v nauvom jugoslovanskom rosagi tö. V 1920-i lejtaj je biu poslanec Slovenske ljudske stranke za krajino kauli Lendave, dosta se je trüdo za srmačke pavre. Malo pred drügov svetovnov bojnov se je spakivo v Mursko Soboto, gde so ga leta 1941 zaprli Nemci, Madžari pa internerali v Celldömölk. Mrau je leta 1948, gda je biu star 74 lejt. Jožef Klekl je pokopani v Soboti med plebanošami. Na začetki dvajsetoga stoletja sta prauti eden drügoma stala madžarizacija pa prebüdjavanje vogrski Slovencov, tak so se narajali kalendar pa novine. Šteri so je vödavali, so poštüvali madžarske zakone pa katoličanjsko cerkev, svojo narodno čütenje so zatok samo skrito nutvpelavali. Pisateli so nücali domanji slovenski gezik, kauli toga pa se eške gnesnedén dosta svajüjejo: ali so s tem pomagali gordržati slovensko identiteto, ali pa so samo žmetnejšo napravili približavanje vogrski Slovencov k matičnomi narodi. Po stau lejtaj gvüšno leko povejmo, ka če rejsan so tiste novine nej bile prauti kroni svetoga Štefana pa so nej naprej videle jugoslovanski rosag - brezi nji bi bilau narodno čütenje vogrski Slovencov dosta slabše. V kalendari pa novinaj so pisateli svoj gezik približavali knjižnoj slovenskoj rejči, glase so dojspisali po njeni regulaj, prejk so djemali dosta nauvi rejči. Sploj veuko simbolno znamenje je mejlo, gda so v lejtaj 1913/14 začnili pisati s slovenskimi literami, s takzvanov gajicov. Pisanja kažejo na tau, ka so avtori zvün vörskoga včenjá meli eške eden veuki ciu pred očami: potrditi, ka med Mürov pa Rabov Slovenci živéjo. -dm- 10 Veseli december - 3. DEJDEK MRAZ JE NEJ SVETI NIKOLAJ Na ljubljanski grad leko pridemo prejk ednoga mostá, šteri nas pela na malo dvoriške. Bilau je 29. decembra, dva dni pred silvestrovim, gda sva s padašom nutstaupila na veuke dveri, nad šterimi je kralüvo železen zmaj (sárkány). Včasik sva na svojoj pravoj na pamet vzela edno kusto korino z vnaugimi tenšimi vejkami: na brejgi nad glavnim vara- neške konec biti. Za en malo pride turist na zaprejto teraso, gde se ma oprvin pokaže slovenska metropola od vrkaj. Če je preveč lüstva na vreji, se splača malo tü počakati pa napraviti eden kraug. Depa donk, če se koma ne vidi, ka vrkaj v zimi sploj mrzeu vöter fudi ali se ma od višine vrti, aj se vseedno poda na paut po slejdnji pet-šest stubaj. viš, tau je cerkev v Trnovom, »kraj nesrečnoga imena«, gde je srmak Prešeren spozno svojo nesrečno lübezen Primicovo Julijo … Doj po stubaj je že dosta ležej stapati. Z grada več pejški poti pela nazaj v varaš, vse so komaut, v zimi leko prejk gaula drejva eške vnaugokrat ličimo pogled na več kak deset štaukov visike ljubljanske bloke. Doj sva prišla pri tuneli (alagút) pod gradom ino si poglednila eričen »peglezen«, ram v formi železne pejgle. Mela sva eške malo cajta, prva kak liki bi kmica gratala. Na pamet nama je prišla »gibanica«, štero prekmursko figico sva v cajti oböda samo pridenila. Pomalek sva se odšetala v picerijo pri Ljubljanici, štera Tržnica (senje), katedrala svetoga Nikolaja ino grad - tri erične zidine Ljubljane je sploj puna bila. Kölnar nama je donk šom ranč tak rasté najstarejša Bejlo-zelena zastala Ljubljane pokazo slejdnjiva dva stauca vinska trta na svejti, štiristau nama je plajütala nad glava- pri slejdnjom praznom stoli. lejt staro grauzdje z Maribora. uv, pod nama so na gradskom »Dvej gibanici pa dva glaža V Ljubljani vsikše geseni ranč dvauri küjano vino pa vrauči mineralne,« sem proso, za par tak gvüšno vösprešajo en par kafej koštavale drauvne fi- minutov pa sva badva z žmalitrov žmanoga črnoga vina, gure. Nindrik v daljini se je jom škipk, djabk, maka pa šteroga lejpo imé je »modra kazalo, kak liki bi snejžne oreja v lampaj pá ljubljanske kavčina«. glavé Kamniško-Savinjski Alp ulice pod nogé vzela. Če rejsan je bilau megleno, nad oblakami plavale. Varaš Zvonili so. Za nedelo sva mela se je na malom dvauri grada je živo svoj sobotni žitek. Od ovaške plane, moj padaš pa španceralo pa kauli gledalo vrkaj so se mali posvejtke je sploj vören, zatok sva nej dosta turistov. Ništerni so avtonov pomalek vlejkli po smejla vönjati sobotne meše. splezdili na stené, ka bi doj poštijaj, v centri Ljubljane so Staupila sva v katedralo svetona varaš poglednili, ge sem pa se lidgé kaulivrat lovili kak ga Nikolaja, štera je eške itak vödo, ka je najlepši razgled z mravle. Do cerkve na bregej puna najgir turistov s telefovreja törma. Rožnik, gde je svoja slejdnja nami bila. Staupila sva prejk Prva kak se pautnik podá po leta preživo pisatel Ivan Can- vauž na mesto, kama tihinci stubaj, leko staupi v gradsko kar, se je več skor nej vidlo, v ne smejo, samo tisti, ki želejo vauzo, gde začüdeno na pa- rajoj meglej so se pod njauv moliti. Pet minutov pred memet vzeme tablo z madžar- zdigavali bloki študentskoga šov je eden mladi moški vse skim napisom: leta 1849 je biu varaša. Pogled se nama je pelo turiste lepau na tüoma vö s skoro tri mejsece tam zaprejti nimo Cankarovoga kulturno- cerkve sprevodo. prvi ministrski predsednik ga doma pa Parlamenta na Pričaküvo sem sploj dosta revolucionarne Madžarske Kongresni trg, na šterom se je vörnikov, veličastno igrauto Lajos Batthyány, prva kak so zdaj rejsan vidlo, ka má poti v orgol v diko Bogá, pred oltaga odpelali v češki Olomouc, formi zvejzde. Prešernov trg, rom najmenje ednoga püšpegde so ga sodački obsaudili na Tromostovje, tržnica, kate- ka - depa se je nej tak zgaudismrt. drala - pozdravlali so naja sta- lo. V drügoj najvekšoj cerkvi Stube v törmi so kak liki eden ri poznanci. Prst sem potegno v Ljubljani nas je bilau samo dugi požak, stapanja neške pa po zelenoj liniji Ljubljanice: kauli tresti, gda pa je plebanoš začno spejvati, sta se prikapčila komaj dva ducata moški pa ženski glasov. Istina, ka Slovenci brezi orgol tö čüdovitno spejvajo dvoglasno, eške posaba v srcé segajauči je biu glas mlade apatice za nama, štera je štenjé tö gorštela. Meša je bila lejpa, en den pred svetkom Svete držine. Pri oznanjenji smo čüli, ka tiste nedele pri meši sam nadpüšpek mala tak je mogo Dejdek Mraz (šteri je nej gnaki z Božičkom ali Miklaušom) pomalek oditi. S padašom sva blaudila po ulicaj, gda sva na gnauk čüla igrati trpejte, trabünte pa tube. Nimo so stapali goslarge Dejdeka Mraza, za en malo se je prikazo dobri starec tö, na kočüji, šteroga je vlejko eden konj. Problema je bila samo ta, ka je bila zavolo veseloga decembra cejla ulica puna železni kordonov. Za zimskoga možaka so mogli delavci vse grajke prejksklasti, ka bi se leko un s svojimi sanmi na potačaj dale odpelo. »Nebotičnik« zovéjo tisto ljubljansko zidino, štero so zozidali v 1930-i lejtaj, pa je bila tistoga ipa najvišiša Orgole ljubljanske stolnice so pri sobotnoj meši tüoma kuča na cejlom Balkani. V moji ostale študentski cajtaj deteta blagoslovijo. Te sva je na vrnjom štauki delüvo gorprišla, ka je zatok nedel- naučni klub, šteroga sem ska meša prava meša. nikdar nej gorpoisko. Zdaj Vanej je kralüvala ljubljanska je tam bole solidna kavarna, kmica. Mali posvejti varaške zatok sva se s padašom (nimo iže so zazovali, zatok sva nut- brezdomcov na spaudnjom staupila na oprejto dvoriške. štauki) z liftom odpelala na Če rejsan sem sedem lejt živo 13. etažo. v glavnom varaši, sem eške Ljubljana me je eške gnauk nikdar nej odo tam znautra. V vkanila. Ranč do sausadnje ednoj veukoj sobi so bili vözo- iže se je zavolo meglé nej vibešeni malani kejpi, mladi pa dlo, kaj ka bi eške grad ali malo starejši molarge so leko svetešnje posvejte centra vinutpokazali, kak uni vidijo dla. Pa eške mraz je graubo Ljubljano. pod nulo pritisko, zatok sva Nej je biu eške kesni večer, gda se z liftom brž spistila nazaj sva se povrnaula na Kongre- na trdno zemlau. Za en malo sni trg. »Ob-di da-di de-de daj,« je prišo bus, pri šoferi sva s sva čüla audaleč. Gda sva bliže svojov karticov »urbana« eške staupila, sva vidla, ka je oder slejdnjo paut plačala pelanje žmeten od mlajšov, na srejdi pa doma trüdniva spadnila v pa stogi starec z bejlov aubov postelo. pa bejlim manglinom. Te se je (Kejp na prvi strani: Redeča že razmejlo: »Dob-ri sta-ri De- frančiškanska cerkev na -dek Mraz«. Mlajši so spejvali, srejdi - ozajek alpski breigrala je pleh banda. Vsikša gauvge.) veselica pa se gnauk konča, -dm- Porabje, 6. februarja 2019 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 08.02.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Samospevi na poezijo Franceta Prešerna: Matjaž Robavs in Andreja Kosmač, 7.10 Prešernova poezija v glasbi (Bernarda Fink, Marcos Fink, Anthony Spiri), 7.20 Glasba naj živi! Po sledeh Glasbene matice, 8.15 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, 9.40 Prešerno po Prešernu, 10.10 Lepa Vida ali film o hrepenenju, dokumentarna oddaja, 11.20 Vem!, kviz, 12.00 Alpe-Donava-Jadran, 12.30 Zlata dekleta (III.): Denar, sveta vladar, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Nika, mladinski film, 15.30 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Osvežilna fronta: Droge, 17.50 Bacek Jon: Ujemi!, risanka, 17.55 Infodrom, tednik za otroke in mlad, 18.10 Rija in Krokodil: Rojstni dan, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 20.05 Vampir z Gorjancev, slovenski film, 22.00 Poročila, Šport, Vreme, 22.25 Ženska v izložbi, ameriški film, 0.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.30 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 1.25 Info kanal PETEK, 08.02.2019, II. spored TVS 6.00 Info kanal, 10.15 Slastna kuhinja: Mešana solata z gorgonzolo, 10.45 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: alpska kombinacija (Ž), smuk, 12.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.05 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.45 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 16.00 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: alpska kombinacija (Ž), slalom, 17.15 Gospostvo naključja, portret Filipa Robarja Dorina, 18.10 Kjer bom doma (I.): Vsiljivka, avstralska nadaljevanka, 18.55 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 19.20 Videotrak, 20.00 Doktorica Fosterjeva (I.), britanska nadaljevanka, 20.55 Bela ptica v metežu, ameriško francoski film, 22.30 Televizijski klub, 23.20 Videotrak, 23.55 Zabavni kanal, 6.25 Videotrak SOBOTA, 09.02.2019, I. spored TVS 6.40 Dnevnikov izbor, 7.00 Otroški program: Op! 11.00 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 11.40 Tednik, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.05 Skrivnosti kraterja dinozavrov, britanska dokumentarna oddaja, 15.10 Kako ostati mlad, britanska dokumentarna oddaja, 16.00 Ekipa Bled, slovenska nadaljevanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip: »Videla sem svet in življenje«, 17.40 Slovenski magazin, 18.05 Ozare, 18.10 Kuharija na kubik: Ribji brodet, kuharska oddaja, 18.40 Reaktivčki: Opera v Sydneyju, Avstralija, risanka, 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.05 Magnifico - Stožice 2018, koncert, 22.00 Prevara (IV.), ameriška nadaljevanka, 23.05 Poročila, Šport, Vreme, 23.35 Dekle z zmajskim tatujem, koprodukcijski film, 2.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.30 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 3.25 Info kanal SOBOTA, 09.02.2019, II. spored TVS 7.00 Najboljše jutro, 9.45 Slastna kuhinja: Cezarjeva solata s kozicami, 10.35 Tone, javi se!, dokumentarni film, 12.15 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: smuk (M), 13.45 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), ekipna tekma, 15.45 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek, sprint, 16.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), ekipna tekma, 18.25 Avtomobilnost, 19.00 V svojem ritmu: Tooth in The Sky: Cona 40, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 19.30 Videotrak, 20.25 Biatlon - svetovni pokal: štafeta (M), 21.45 Zvezdana, 22.40 Biatlon - svetovni pokal: štafeta (Ž), 0.00 Videotrak, 0.30 Neizpričane zgodbe, dokumentarna športna nanizanka, 1.00 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: smuk (M), 2.05 Zabavni kanal, 6.25 Videotrak NEDELJA, 10.02.2019, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.00 Govoreči Tom in prijatelji, risanka, 10.10 Kozmo, belgijska otroška nanizanka, 10.50 Prisluhni- mo tišini, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Koncert Ansambla Saša Avsenika, 15.15 Tazeka, francosko-maroški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Zmajči zmaj, risanka, 19.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Ekipa Bled, slovenska nadaljevanka, 20.30 Intervju, 21.20 Poročila, Šport, Vreme, 21.45 Bitka za vesolje, ameriški dokumentarni film, 23.20 Letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada - Tomaž Svete: Kralj Malhus, TV opera (solisti in ansambli SNG Opera in balet Ljubljana), 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.20 Dnevnik, 0.35 Politično s Tanjo Gobec, 0.45 Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.15 Info kanal NEDELJA, 10.02.2019, II. spored TVS 7.00 Duhovni utrip, 7.15 Slastna kuhinja, 7.30 Koda, 8.05 Stanu se svojega spomni: Portreti Prešernovih nagrajencev, 8.50 Simfonični orkester RTVS in Daniel Raiskin (A. Dvořak: Simfonija št. 7), 9.30 Folklorna skupina Metla KTD Miklavž pri Ormožu: Ali je kaj drugače? 9.40 Mladi virtuozi, 10.30 Svetovni popotnik: Angleško stavbarstvo, 2. del: Doba arhitektov, 11.40 Bolšjak, dokumentarni feljton, 12.15 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: smuk (Ž), 13.45 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 16.10 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 18.05 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek, ekipni sprint, 18.55 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (M), 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Nenavadni obredi: Iniciacije, britanska dokumentarna serija, 20.50 2Cellos 2Obraza, glasbeni dokumentarni film, 21.55 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (Ž), 22.40 Zvezdana, 23.20 Vikend paket, 0.35 Videotrak, 1.10 Neizpričane zgodbe, dokumentarna športna nanizanka, 1.40 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: smuk (Ž), 2.40 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak PONEDELJEK, 11.02.2019, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Obzorja duha: Srečanje bratstva, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Panoptikum: Kultura brez kompasa?, 14.35 S-prehodi, 15.05 Dober dan, Koroška, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 V svojem ritmu: Kdo bo najboljši?, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 17.55 Govoreči Tom in prijatelji: Nerodni spomini, risanka, 18.05 Bacek Jon: Kosilnica, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio city, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Umetnost igre, 23.30 Glasbeni večer, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info kanal PONEDELJEK, 11.02.2019, II. spored TVS 6.00 Info kanal, 9.55 Otroški program: Op! 10.20 Slastna kuhinja: Malo drugačna parmigiana, 10.45 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: alpska kombinacija (M), smuk, 12.00 Dobro jutro, 14.15 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: alpska kombinacija (M), slalom, 15.30 Dober dan, 16.30 Prava ideja: Nina Šenk, skladateljica, 17.10 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 18.00 Kjer bom doma (I.): V večen spomin, avstralska nadaljevanka, 18.55 Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska oddaja, 19.25 Videotrak, 20.00 Svetovni popotnik: Cesta 40: Andi, 21.05 Marguerite Duras: Spomini na vojno, francoski film, 23.05 Talenti, kratki igrani film AGRFT, 23.35 Videotrak, 0.10 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak TOREK, 12.02.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Umetnost igre, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio city, 14.35 Duhovni utrip: »Videla sem svet in življenje«, 15.25 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 15.55 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.00 Ernest in Celestinca: Mišji ples, risanka, 18.20 Vem!, kviz, Porabje, 6. februarja 2019 OD 8. februarja DO 14. februarja 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Beseda na A (II.), britanska nadaljevanka, 21.00 Življenje z avtizmom, britanska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Pričevalci: Lidija Drobnič, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.35 Info kanal TOREK, 12.02.2019, II. spored TVS 6.00 Info kanal, 11.00 Slastna kuhinja: Nadevana postrv z gobami, 11.10 Dobro jutro, 13.25 Dober dan, 14.40 Slovenski magazin, 15.05 Avtomobilnost, 15.45 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: ekipna tekma, 18.00 Kjer bom doma (I.): Zvesta svojemu srcu, avstralska nadaljevanka, 18.55 Kdo si pa ti?, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.25 Videotrak, 20.00 Ogrožena mesta: New York, francoska dokumentarna serija, 20.50 Prava ideja, 21.25 Lov (III.), britanska nadaljevanka, 22.30 NaGlas!, 22.50 Videotrak, 23.25 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak SREDA, 13.02.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Koda, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju, 14.30 Osmi dan, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Male sive celice, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Risova pot, dokumentarni film, 17.55 # Tu EU: Elly Schlein - socialna EU, 18.00 Trobka in Skok: Statična elektrika, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Oh, Lucy, japonsko-ameriški film, 21.35 Oblak, kratki igrani film AGRFT, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Sveto in svet, 23.50 Risova pot, dokumentarni film, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Info kanal SREDA, 13.02.2019, II. spored TVS 6.00 Info kanal, 9.55 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 11.00 Slastna kuhinja: Klasični ratatouille, 11.10 Dobro jutro, 14.10 Dober dan, 15.25 Leteča brata Rusjan, dokumentarni film, 16.10 Kuharija na kubik: Ribji brodet, kuharska oddaja, 16.35 Vikend paket, 17.55 Kjer bom doma (I.): Nov začetek, avstralska nadaljevanka, 18.45 Ribič Pepe: Čas je za slovo, mozaična oddaja za otroke, 19.15 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Ko pop sreča klasiko, glasbeno dokumentarna oddaja, 20.55 Moje mnenje, 21.50 Češko stoletje: 1968 – Moramo se dogovoriti, češka nadaljevanka, 23.15 Videotrak, 23.45 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak ČETRTEK, 14.02.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Risova pot, dokumentarni film, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Moje mnenje, 14.35 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.00 Težišče - Súlypont, oddaja TV Lendava, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Makroregije - Jadransko-jonska: Zeleno jadranje, 18.00 Balončkovo: Mrzel dan, risanka, 18.10 Mišo in Robi: Nova prijateljica, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Veliki slikarji na malem zaslonu: Michelangelo ljubezen in smrt, britanska dokumentarna serija, 0.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Info kanal ČETRTEK, 14.02.2019, II. spored TVS 6.00 Info kanal, 11.00 Slastna kuhinja, 11.15 Dobro jutro, 14.00 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: veleslalom (Ž), 1. vožnja, 15.20 Dober dan, 16.35 Kjer bom doma (I.): Skrivna ljubezen, avstralska nadaljevanka, 17.30 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: veleslalom (Ž), 2. vožnja, 19.10 Biatlon - svetovni pokal: šprint (Ž), 20.20 Avtomobilnost, 20.55 Nogomet - evropska liga: Viktoria Plzen : Dinamo Zagreb, 23.30 Nogomet - evropska liga: vrhunci šesnajstine finala, 0.00 Slovenska jazz scena, 0.45 Videotrak, 1.20 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak Blagoslov na svetki sv. Balaža 3. februara se katoliška cerkev spomina mučenika, püšpeka sv. Balaža, steri je tak rejšo od zadavitve dejte, ka ma je djau pod brado dvej svejči v obliki križa pa je proso za Božjo pomauč. Blagoslov svetoga Balaža so prejšnjo nedelo dobili porabski verniki tö, na kejpi obred v Slovenski vesi. L.R. Horváth TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Novi člani pri sakalovski folklori K sakalovski folklorni skupini, ki deluje pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem, vsak drugi teden prihajata mentorica Dragica Kolarič in harmonikar Boris Velner iz Slovenije. Stokovnjaka že dolga leta usmerjata delo skupine, v kateri pleše precej mladih Sakalovčanov in Sakalovčank. Pred začetkom vaj smo od predsednika skupine Jožija Illésa izvedeli, da je v Sakalovcih delovala slovenska folklorna supina že na začetku 70-ih let prejšnjega stoletja, toda po daljšem obdobju je razpadla. »Proti koncu 90-ih let se je spet rodila želja, da bi ponovno ustanovili folklorno skupino, ki je začela delovati 1997. leta«, je pripovedoval predsednik, ki je zadovoljen s pogoji, v katerih deluje skupina, saj zanjo skrbita Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB tako Slovenska zveza kot tudi vaška samouprava. Kljub temu da so skupino zaradi študija zapustili nekateri člani, je število konstantno, saj so pridobili nekaj mladih. Vsi trije prihajajo iz družin, kjer folklorna dejavnost ni neznana. plešejo in tudi družba mi je po godu. Redno prihajam na vaje, da bi vse bolje plesal,« je povedal dijak, ki obiskuje 10. letnik monoštrske gimnazije. Bálint Reibling hodi na strokovno srednjo šolo, obiskuje program gostinstva. Njegov dedek Novi člani z mentorico Dragico Kolarič in predsednikom Jožefom Illésem Jázmin Illés je dijakinja monoštrske gimnazije. Kot je povedala, je že dalj časa »kukala«, ko so potekale vaje. Veseli jo, da bo lahko preko plesa spoznala matično državo in tudi šege ter navade, ki so jih že skoraj pozabili. Šestnajstletni Marton Kovacs sledi svojemu bratu, ki že pleše pri skupini. »Všeč so mi plesi, ki jih (István Makoš) je bil ustanovni član sakalovske folklore, v skupini pleše tudi njegova mama. Bálint zelo rad pleše, ima izkušnje tudi z modernimi plesi. Folklorna skupina bo aktivno sodelovala tudi na borovem gostüvanju, ki bo v Sakalovcih 2. marca. L. R. Horváth