Posamezna številka I Din. mesečno, če se spre leina list v u iruvi,naročnina 4 Um, na dom in fiopošti dostavljen ist 5 Din - Celoletna nnročninu je 50 Din, polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cene mse-ratoin po dogovoru VOISEDEEJSK.1 VENEC Uredništvo: Kopitar |ev a ul. št.6/ill Telefon št 20*) iu 2'J'ifa — Rokopisi se ne vručujo Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni či k. račuu. Liubljanu 15.179. Telefon štev. 2749 „Made in Yoagos1avta" Naša trgovinska liilanea je pasivna, za blago, uvoženo iz inozemstva, plačamo več, kakor prejmemo za blago, ki ga tujci kupijo pri nas. Na dolgo je takšno stanje za državo nevzdržno, kakor mora kmet, ki stalno izdaja več za tovarniške izdelke, kakor sam prejme za prodane pridelke, prej ali slej na boben. Naša država je še vedno sam takšen velik kmet, ki ccneje prodaja svoje pridelke, ako jih sploh kdo hoče, kupuje pa od sosedov za višje cene industrijske izdelke. Tujski promet, trgovinska mornarica in prihranki naših izseljencev res nekaj vržejo, da lahko deloma krijemo primanjkljaj, ki nastane v našem kupčevanju z inozemstvom, nri-manjkljuj v trgovinski bilanci, tako da ni ko»cna plačilna bilanca tako katastrofalna, kakor bi bila siror. Zaradi splošnega obubožanja po svetu tujski promet nazaduje, trgovinska mornarica je tudi v krizi in tujina nam vrača naše sinove, ki so tam pustili svoje najboljše moči in prihajajo nazaj povsem izčrpani, kaj šele da hi prinesli kaj s seboj. Kako naj napravimo rod v svojem gospodarstvu? Storimo to, kar že danes dela bistroumen kmet: Manj za sladkor, manj za kavo, manj za tobak, manj za obleko in obuvalo, dekleta nič več finih nogavic, temveč iglo v roke in same pletite! Ako sosedje nočejo kupovati naših kmetijskih izdelkov, ako tujci no prihajajo več k nam, temveč raje svoj denar potrosijo doma, potem nam ne pro-osiane drugega, kakor da tudi mi čim bolj skrčimo uvoz industrijskih izdelkov iz tujine, da se nepotrebnim (luksuznim!) stvarem sploh odpovemo, da vzamemo v roke iglo in pričnemo plesti, kar lahko sami spletemo, in da ne hodimo zapravljat denarja v tujino. K sreči imamo ze prccej razvito industrijo, posebno domačo obrt in skoraj ga ni blaga za domačo potrebo, ki bi ga sami nc izdelovali. Kupujmo domače blago! To nuj bo naše geslo v boju za osamosvojitev, gospodarsko in politično, kajti brez gospodarske neodvisnosti ni niti poli tične! Velike industrijske države, kakor Anglija, domovina svobodne trgovine, se zapirajo pred tujim blagimi — žal tudi pred kmetijskimi pridelki — in prav na Angleškem je žc v teku živahna propaganda za domače blago pod geslom: »Buy bri-lishl«, kupuj po angleško, kupuj angleško Itlago! Na to moramo odgovoriti: Kupujmo jugoslovansko blago! Za naše industrijce in obrtnike naj velja smrtni resnica: dobro blago se samo hvali. Kampanja za domače blago more uspeti edino pod pogojem, da nudimo konzumentu enako vredno blago vsaj po isti ceni kakor tujec. Za uspešen začetek bi bilo celo potrebno, da bi bilo naše blago cc-nejše kakor inozemsko, kajti nihče tako dobro ne ve kakor prav trgovci, kako konservativen je kon-sument in kako veliko predsodke ima pred domačim blagom. Kakor žo sebe pred tujcem premalo cenimo, tako navadno podcenjujemo tudi delo svojih mo>gan in rok pred tujim. Svojo industrijo in obrt moramo graditi na ekonomski podlagi, da bo čimprej v stanu konkurirati inozemski tudi brez carin; industrija, ki bi se nanašala samo na carine in bi zanemarjala kakovost blaga, ne bo dolgo živela. Tudi carinska politika, ki bi podpirala takšno industrijo, bi bila zgrešena, saj bi radi nje trpele druge panoge narodnega gospodarstva. Blago, ki nosi žig >Made in Yougoslavia« (»Napravljeno v Jugoslaviji«), mora biti prav tako dobro, kakor blago z žigom »Matic in Czechoslovakia«, potem je prospeh naši industriji in obrti zagotovljen! Zdaj pa na delo! Na delo inilustrijci, obrtniki in trgovci! Vprcžite vse svoje organizacije za boj, ki bo prinesel korist vam in domovini! Začnite s konkreinim delom! Takoj vam stavimo praktičen in lahko izvedljiv predlog: Organizirajte »ilan domačega blaga«, »dan jugoslovanskega blaga«! Ta [lan naj bi trgovci prodajali samo domače blago, konsumenta bi na to opozorili s primernimi inserati v listih in s svojimi izložbami Šola, od osnovne do univerze, in radio naj ta dan eno uro posvetita propagandi za domače blago in tudi tisk ho, kakor vselej, storil svojo narodno dolžnost. Snovanje antante malih držav Sirokopolezna akcija g. Tardieuja Pariz, 6. marca. tg. Tardieu se jutri zopet vrne v Ženevo, kjer bo imel celo vrsto privatnih razgovorov. Pariški listi objavljajo mnenje, da je nemška vlada po včerajšnji demarši Franceta Pon-eeta na WilhC'Imetras6e popolnoma obveščena o novi Tardieujevi donavski politiki. Sogl.eao izjavljajo tudi, da je Tard eujeva donavska politika namenjena samo temu, da se doseže boljše gospodarsko sodelovanje med avstrijskimi nasledstveni-mi driavaini. Sicer pa bo 8. marca v Parizu pod vodstvom bivšega ministra Le Troquera zborovanje odbora za evropsko carinsko unijo, na katerem bodo prvič objavili projekt, ki se je izdelal 22. fe-brearja na konferenci avstrijskih nasledslveiiih držav v Brnu. »L'Oeuvrec že danes objavlja besedilo najvažnejših določb brnske resolucije, rekoč: Glavni vzrok, zakaj za enkrat predlagamo gospodarsko zbližanje šestih nasledstvenih držav: Avstrije, Madžarske, Poljske, Romunije, Češkoslovaške in Jugoslavije, je ta, da smatramo za po reb-no, ustvariti najprej antanto med državami src Inje velikosti, da bodo vse članice lahko obdržale svojo avtonomijo. Ko bodo med seboj čvrsto zvezane, po em bodo lahko mislilo na to, da liodo iskale tudi sodelovanje z velesilami, nc da bi ge moialc bati, dn bi jih gogpodarska ali politična premoč velikih držav mogla prevladati ali zadušiti. Obenem objavlja danes prof. Hantos z budim-peštanskega vseučilišča v članku v »Journee lndu-striellec, v katerem ravno tako znhtevn zaenkrat združitev avstrijskih nasledstvenih držav v gospodarsko skupnost s tem, da sklenejo industrijske kartele, poštno unijo, izenačijo železn ški in ladijski promet itd. Pri tem izraža še svoje mnenje, da bi bil uspeh morda še večji, če bi v skupmst sprejeli takoj tudi druge države, kakor Nemčijo, Švico, Bolgarsko itd. Budimpešta, 6. marca. Ig. :>Pesli Naplo« poroča, da se namerava zunanji minister v krolkem odpeljnti v Ženevo, da bo tam konferiral s francoskim minslrskim predsednikom Tardieujem radi gospodarske združitve donavskih držav. Glas hišnega posestnika Kakor nam piše neki hišni posestnik, je :.Slo-venecc na glasu, »da se v njem vedno lahko slišita oba zvona.c Znto tudi jiriobčujemo pismo tega tiišnega posestnika. Pripominjamo, da je iSlove-uec< v polemiki radi luremnin že predlagal, naj bi se amortizacijska doba podaljšala, dn se posestnikom novih hiš, ki so zidali na posojilo, omo«oči znižanje najemnine. Ako ib se kdo zanimal za stanovnnje, naj se obrne na naše uprnvni-štvo; vendar ga moramo opozoriti, da hišni posestnik ne navaja, v katerem delu mesta se hiša nahaja. GOSPOI) UREDNIK! 1). L. 3. marca. Podrobna proračunska razprava Proračuni za zunanje, notranje in vojno ministrstvo sprejeti Belgrad, 0. marca. 1. Narodna skupščina je 1 danes nadaljevala debato o proračunu za posa- j mezna ministrstva. Na vrsti je bilo najprej zunanje ministrstvo. V začetku razprave je zastopnik zunanjega ministrstva izjavil v daljšem ekspozeju, da je vsa naša zunanja politika ostala vedno ista, j namreč, da se obrani jnir in da se konsolidira mednarodni politični red. V tem pogledu je po- j litika sedanje vlade le nadaljevanje politike, ka- ' tero je Jugoslavija vedno zasledovala. Minister je nato prešel na vprašanje Male antante ter ugotovil, da je ludi letošnji sestanek držav Male antante pomagal k organizaciji mirn in da je tn trozveza postala trajno orginizirnna ustanova in glavna zveza za vso našo zunanjo politiko v srednji Evropi, na drugi strani pa ena poglavitnih garancij za mir v vzhodnem delu Evrope. Naši mednarodni odrošnji so najprsrčnejši in najbolj iskreni, knr so tiče Rumunije in Češko-slovnške republike. Minister je nnlo prešel nn sedaj zelo aktualno vprašanje podonavskega b'oka ter izvajnl, da je Vrizi, ki ima velik vpliv na mednarodne odnošaje. vplivala tudi nn položaj podonavskih držav. Vsi predlogi od katerekoli slrani in v katerekoli obliki bodo sprejeti od naše strani z zadovoljstvom, seveda pod pogojeni, da se z njimi ne ruši poležnj, ki je ustva jen z mednarodnimi pogodbnmi in če bodo služili velikemu namenu, dn ojačajo ohranitev miru in v dobrih mednarodnih odnošajev v Evropi. Glavna črta sporazuma z Madjarsko, ki je bil podpisan v Parizu v mesecu aprilu leta 1930, je znana. Medtem ko je bila vsaka denarna obveznost za Avstrijo črtana, se je Ma-djarska obvezala, da bo plačevala in sicer od februarja leta 1924 naprej posebne reparacije, ki se naslanjajo na trianonsko pogodbo. Anu;tela, katero bo Madjarska plačevala in za katero se je obvezala, da jo plačuje, znaša 13.5 milj. zlatih kron. Glede nemških reparacij je minister izjavil, da naša vlada ni mogla sprejeti tezo Ilooverjevega načrta n jo ne more sprejeti, dokler izpad nemških reparacij ne bo nn drugi način garantiran. Ker se noben govornik ni javil k diskusiji o proračunu zunanjega min'etrstva, je bilo takoj cdrejeno glasovanje, katerega so se udeležili vsi poslanci, tako. da je la partija bita sprejeta soglasno. Govor ministra Srskiča. Nato je prišel na vrsto proračun notranjega ministrstva. Kot prvi jo podal daPši ekspoze notranji minister dr. Srskič, ki je med drugim izjavil, da je od 6. januarja 1929 ravno reeor notranjega mnistrstva bolj kakor vsi ostali resorji državne uprave nosil bremena prejšnjega politčnega položaja v državi. Organi tega ministrstva so se eilno trudili, da branijo svobodo svoje uprave, todn na žalost nso vedno uspeli. Znto pa tudi v nobenem drugem resoru državne uprave ni«) nastale tnko velike olnjšave, kakor ravno v notranjem ministrstvu, ko se je s 6. janunrjem pričel nov režim. Minister dr. Srskič je nato govoril o reorganizaciji notranjega ministrstva v vseh svojih panogah, ki je biln izvršena po 6. januarju. Nato je prešel minister dr. Srskič na vprašn-njo političnih emigrantov ter nnvajnl razne slučaje iz lanskega leta, ko so ti emigranti vpadli na naš teritorij ter inscenirali razne teroristične nkte, ki pa zaradi budnost nnših oblasti niso imeli nobenih težkh posledic zn državo samo. Minister je končni svoj ekspoze z apelom na svojo uradništvo in rekel: »Našo narodno izobraženstvo sestavlja v največji meri državne uradnike. Zaradi tegn je neobhodno potrebno, da se nnše državne uradnike in naslavljence tudi znposli v akciji, ki se ne omejuje izključno le nn njihovo pisnrno in urade, kajti oni morajo tudi izven uradov in izven pisarne vršiti dolžnost v cilju, dn dvignejo narod v moralnem, v prosvetnem, v kulturnem, v gospodarskem in socialnem pogledu." Proračun notranjega ministrstva je bil nato sprejet od narodne skupščine. Nn pretres je prišel prornčnn vojnega in mornariškega ministrstva. Prvi je govoril vojni in mornariški minister, armijski general Dragomir Stojanovič, ki je v kratkem ekspozeju rekel sledeče: »Narodna skupščina naj ima pred očmi to, da vojska ni samo opora države, ampak tudi šola, skozi katero gre vsako leto veliko število mladih ljudi, od katerih se jih mnogo nauči tudi pisati in brati. Vojska se na noben način ne more loči:i od države. Ako država hoče, da bo vamn in ako hoče, da bo napredovnla, potem mora imeti dovolj močno vojsko. Sedanje neprilike v državi bi ne smele biti vzrok, da se zmanjšajo izdatki za vojsko. Naša država preživlja zelo težko gospodarsko krizo in tn je občutil tudi proračun vojnega in mornariškega ministrstvu, ki je bil zmanjšan za 7(>0 milijonov dinarjev. Vojna uprava je napravila velike napore, samo, dn bi zmanjšala bremena, ki ležijo na narodu.- Minister Stojanovič je govoril nato o problemu skrajšanja vojnih rokov in izjavil, du so sedanji vojaški roki itak že skrajšani na minimum, preko katerega se no more iti. Na koncu je izjavil, dn bo vojska opravičevala zaupanje, katero uživa in da bo ona izpolnjevala naloge, katere ima napram kralju in napram domovini. Proračun vojnega in mornariškega ministrstva je bil nato sprejet od narodne skupščine. Dunajska vremenska napoved: Južno vreme, izdatne padavine. V zadnjem »Ponedeljskem Slovencu« ste priobčili članek o drugih stanovanjih. Ker se v »Slovencu.- vedno lahko slišita oba zvona, nnj mi bo dovoljeno, da se 1111 tn članek nekoliko ozrem. V hiši zu 200.000 Din v Ljubljnni imnni dve stanovanji, katerih kljub nizki ozir. nepretirani najemnini ne mori 111 oddnti. Podpritlično, dvosobno , lepo, suho in svetlo stanovnnje z vrtom je na razpolago za 100 Din. Kje je torej tisti, ki plačuje za enosobno »podzemsko* stanovanje 100 Din, da se ne oglasi? Trisobno stanovanje s kabinetom, kopalnico in vsemi pritiklinamt, parket, vrt, jo na rapolago za 1000 Din. Pretirano? Ne! Saj letna najemnina znese komaj 1(1.800 Din. a obresti za posojilo, 1-katerim je bilo poslopje sezidano, vzamejo 18.000 Din. Kje pa je nmortizncijn, kje popravilo, davek, dn o kakem dobičku ne govorim? Je žalibog res. da nekateri h lini posestniki zahtevajo pretiran« najemnine (pa nnj infjo znto stanovanja prazna) je pa tudi res, dn najemniki v mnogih primerih vpijejo o neznosni draginji, ne povedo pa, da hočejo zu mnlo denarja knr luksuzna stanovanja. — ' A. L. M. Skakalne tehme v Bohmishi B strici Bohinjska Bistrita. C. marca. Agilni smučarski klub »Ljubi jawn« je priredil dam s na tukajšnji Hnns° 11 novi skakalnici lekine v skokih v pnčnsli-tcv spomina pokojnega klubovega teliničnegn referenta g. Dorčeta Rmana. Dopoldne so se vršile mladinske tekme za prehodni pokal, ki ga je lan sko leto razpisal Sm. ki. »Ljubljana-, iiojioldne pa se je vršila medklubska tekma. Dopoldne je sicei snežilo, popoldne pa je sneg ponehal na leta vat i. tako. da so s,- tekme vršile lahko nemoteno. Dopoldne so je udeležilo trkmovnnjn 12 mladih skakalcev. Prehodni poknl Sm. ki. »Ljubljanec si je končnoveljavno osvojil Palme Franc (S111. klub »Ljubljana*). Desegel je 135.5 točk in skočil 21 ter 29.5 111. Drugi je bil Prilmršck Franc (Ilirija) s 126.7 točkami in skokoma 27 ter 22.5 m. Tretji Markei Franc (San. ki. Bohinj) 114.7 točk in s skokoma 22 in 21.5 111. Popoldne so nastopili stnrejši tekmovalci. Skakalnica je biln v najlepšem redu in nnši sknknlci so prvič dosegli skoke čez 40 111 v konkurenci. Rezultati so bili naslednji: 1. šramel Bogomir (S111 k). »Lj t) 210.40 točk, (skoki 38. 41 5, 40 111); 2. Jakopič Albin (Dovje-Mojstrana) 203.00 (38, 37, 39 111); 3. Mnrkel Leopold (Bratstvo, Jesenice) 159.8 (31 5. 28, 311 m); 4. Pnlme Franc (»Lj.«) 159.2 (37.5. 38, 39 m s padcem). Po tekmovanju je bila v Polju razdelitev nagrad. Predsednik Sm ki. »Ljubljane« gosp. Ante (•nidovec, so je v lepili besedah spomnil pok. g. Rovnnn, nnkar so se razdelile nagrade. Od mladih tekmovalcev je Palme prejel pre' odni pokal, drugi i iil tretji pa prlznanice. Prvi Irije zmagovalci po-j poldansliega tekmovanja pa so prejeli lepe pokale. Napredrtvan a Belgrad, 6. marca 1. Z naredbo pravosodnega ministrstva so napredovali iz II. v I. stopnjo kategorije: Višji državni pravdnik v Ljubljani dr. Mirko Gra s c I 1 i, predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu dr. Kavčič Josip in predsednik okrožnega sodišča v Mariboru dr. Franc Z i h e r. Obraz gospoda generalnega ravnatelja Obraz gospoda generalnega ravnatelja Dobriča je kakor iz mehkega, voljnega testa zgneten. Prijetno je zaokrožen in rumenkasto nadahnjeu — kakor pač vsako iz fine nularice in jajčnih rumenjakov narejeno ter skrbno stepeno testo. Toliko vsega dobrega in žlahtnega je v tem obrazu, da bi si marsikateri ljudožer ooliznil vseli deset prstov, če bi smel vsaj enkrat ugrizniti vauj... Tačas ga vidimo v diskretni luči slikovitega japonskega senčnika: pred elegantnim, meter in pol širokim, tri metre visokim zrcaiom stoji in se pozorno ogieduje v njem ... Občutek prisrčnega samodopauenja ga mehko boža in pestuje... Fej-tebodi, si' misli z nekim dobrodušnim prezirom in pomilovanjem, fejtebodi — kakšne obraze ti imajo nekateri ljudje! Udrta lica, nagubano čelo, ugasle oči... Vsekakor, priznati je treba po pravici in resnici: tič si, gospod generalni ravnatelj Dobrič, tiči Takole svežega in mladostnega si se ohranil do poznih let. Petdeseto leto ti odhaja v nepovrat — moj Bog, drugi pa so žo s tridesetimi leti zagrenjeni, upognjeni starci... Tako ga vidim v diskretni luči slikovitega japonskega senčnika pred zrcalom stati in samemu sebi visoko himno peti. — Obraz širokogrudnega mecena. Obraz daleč naokrog poznanega rodoljuba in človekoljuba. Obraz posetnika petih velikih hiš. — Obraz gospoda generalnega ravnatelja Dobriča. In slišim: kolesje v dragoceni stenski uri se Je sprožilo. ..... Obraz gospoda generalnega ravuateljn zaživi iz svetlih misli v novo, še bolj praznično svečanost. Saj res! Zdajle bo pa kar treba iti. Osem udarcev, osem bronastih udarcev je stenska ura v dremajoči molk molk naštela ... Obraz gospoda generalnega ravnatelja zabrunda v slutnji bližajočih se slasti lepo pop vko. Zabrunda jo polglasno in diskretno, da ne bi kakorkoli trpel ugled njegovega rnvnateljskega dostojanstva: »Adje, majn klnjner Gardeoficir, adje!« Potem stopi k omari, vzame iz ročne blagijne zveženj skrbno zloženih tisočakov, jih vtakne v listnico, si zadovoljno pomane roke, stopi pred zrcnlo in strumno salutira: »Tnko! Melde gehorznmst, her generaldircktor Dobrič — vir zind bernjtl« In je ves srečen, da ima toliko zdravega humorja ... Se enkrat poboža z ljubečim pogledom papir, ki blesteče bel in fin na mizi leži, si popravi kravato, prižge debelo kubo, mogočno puhne oblak nežno nakodranega dima pod strop — in odide. Oni beli, fini papir na mizi pa ostane. I11 se mi vse tako zdi, da ga vidim, da ga slišim, kako se zvija v krčevitem smehu... S krvavo rdečimi, kričečimi črkami je napisano na nJem: VABILO NA VELIKO DOBRODELNO MAŠKERADO v hotelu Univerzah Maškerada se vrši v prid bednim in gladujočim. Najelegantnejše maske! — Najlzbranejšn družba! NajrazkošnejSl aranžma! PLEŠ IN ZABAVA DO JUTRA! Pridite! Pomagajte! Beda kriči do ueba! Gospod generalni ravnatelj zapre vratn svojega luksurijoznegn petsobnega stanovanja za seboj in samozavestno usmeri korake po dolgem, kaine-nitem hodniku k stopnicam. In celo električna žarnica, se mu zdi, se spoštljivo klanja in kliče za njim: »Srečno pot in veselo zabavo, gospod generalni ravnatelj!« ... še tri korake in gospod genernlni ravnatelj bo na stopnicah. Se dva koraka, šc en korak ... Pa se to hip priziblje naproti skrušena moška postava, senca človeka, ki sc mu je nekoč zahotelo solnca, zdaj bi se pa iskreno zadovoljil s hlebom suhega kruha. Pohlevno sname klobuk in v mučni zadregi za- jeclja: »Oprostite, gospod generalni ravnatelj...« »No, kaj pa je?« ga obraz gospoda generalnega ravnatelja pokroviteljsko premotri od nog do glave. »Toliko dobrega sem slišal o vas, gospod generalni ravnatelj... Potrkal sem tod, potrkal sem tam — povsod so mi dejali, naj se obrnem na vas...« »Kdo pa ste prav za prav?« »Brezposeln delavec,« se mož bolestno upogne pod težo spominov in modrina njegovih oči se skali, kakor da je nekdo s sirovo roko vrgel blatno kepo vanjo. »In kaj želite od mene?« »Mučno mi je, gospod genernlni ravnatelj drugega izhoda ne poznam... Ze tri dni nisem ničesar jedel.. .< »Potem ste res siromuk, u« s človekoljubno roko potreplja gospod generalni ravnatelj po rami in tolažilno doda: »Toda znto še ni treba obupati. Bo že bolje, že. Saj vam jo znano, da se vrši nocoj dobrodelna maškerada, ne? Tudi vas ne bodo pozabili, ne bojte se!« »Ampak, gospod ravnatelj...« »Kakor rečeno, mladi mož...« ga prekine «0-spod generalni ravnntelj in napravi značilno kretnjo. ^Zdaj moram pa iti: mudi se mi. »Vsaj majhno podporo, gospod ravnatelj... Brez stanovanja sem. lačen, bolan ... »Vso se bo uredilo, mladi mož. Polipih ! Zbogom!« tn gospod generalni ravnatelj prijazno pokiimi v pozdrav in z jadrnimi koraki odbili po hodniku Pred hišo, njegovo hišo, /e čaka nanj aviomo bil. Svetovnoznnna znamka Merrenos*. Drrr, drrr — znroix>ta motor in gospod generalni ravnatelj Dobrič se žo pelje, R" ž.- pelje... Urn nn bližnjem stolpu bije pol devetih. Trudno, brezupno. Hotel Univerzah V morju pisanih balončkov, lampijončkov, de koracij in plešočih mnsk jc obraz gospodu general nega ravnnteljn Dobriča zotonll. Dobrodelna maškerada. Samo razkošje, snm sijaj, elegantne tuileie, nnpudrnnt obrazi, globoki dekolteji--vse bedne in razcapane! Sama godba, sam ples, spolzki dovtipi, ko- ketni pogledi, flirt---vso za žalostno in obu pane! Samo vino, fino vino, pivo, likerji, šampanjec. najpikantnojše delikatese -■ •--vse za žejne in lučne siromake' Jugoslavije o svojih stanovskih zadevah Ljubljana. 6. marca. Danes dopoldne se je vršilo v Ljubljani VII. redno zborovanje Glavne uprave inženerskih jbornic Jugoslavije. V»« Štiri zbornice, to so ljubljanska, zagrebika, oovosadska in belgrajsk«, so poslale na to glavno inženersko zborovanje okoli 30 delegatov. Zborovanje se je vršilo v sejni dvorani Zbornice TO! in ga je ob četrt na deset otvoril picdsednik Glavne uprave ing. Smil jati i i. Po prisrčnem pozdravu vteb prisotnih jc je predlagal predsedstvo zborovanja. Zo predsednika zborovanja je bil nato izvoljen član ljubljanske zbornice ing. Milnn Lenarčič, znani industrijalec s Pohorja. Ta je ponovno pozdravil v$« delegate, posebej pa še goste zborovanja, tako zastopnika ministrstva za gradnje načelnika ing. Novakoviča, zastopnika banske uprave šefa oddelka iilg. Krajcu, zastopnika belgrajske tehnike, bivšega rektorja ing. Mitrovič a, zastopnika mestne občine ing. B c v c a in predsednika Združenj« inženerjev v Ljubl|uni ing. M ač k o v -*ka. Posebno prisrčen pozdrav je naslovil predsednik ing. Lenarčič tudi prisotnim časnikarjem. Predsednik jc predlagal nato udanostno brzo-mvko kralju Aleksandru, ki je bila z navdušenjem »prejeta. Sprejeta je bila tudi pozdravna brzojavka -ninistru za gradnje N. Preki. Sledilo je predavanje ing. Pranja Kolibaša iz Zagreba. Predaval ie o zgodovini pooblaščenih inženerjev in izvajal, da ta sl»n ni nič novega, temovč se je razvijal s kulturnim in gospodarskim razvojem narodov, s katerim se razvija tudi vse tehnično delo. Predavatelj je segel v XIV, stoletje, ko so na Češkem nastali zupriniženi milnari • in prvi poobla*čeni arhitekti ter navajal zgodovino do I. IROb., ko so v Italiji nastali prvi civilni inženerji io do I. 1860., Uo je Avstrija določd« pravice in dolžnosli civilnih (pooblaščenih) inžener-jev. Sedai se povsod zahteva za lo vrsto dela posebna akademska kvalifikacija in pobleičeni inženerji više svoje delo pod kontrolo inženerskih zbornic. Poročilo o delovanju Glavne uprave v preteklem letu jc podal tajnik ing. Glišič iz Belgrada. Poročevalec je z zadovoljstvom ugotovil, da so tako glavna uprav« kakor tudi posamezne zbornice v zadnjem letu dviguile važnost in ugled inženerskih zbornic. To delo jc treba le še pospeševati. Glavno uprava jc izdelala načrt zakona o inženerjlh. Ta zakonski uačrt je v ministrstvu za gradnje zbudil mnogo živahne diskusije, nazadnje l>a je bil sprejet tako, kakor ga je sprejela glavna tprava. Toda medlem je minila možnost, da bi 'lil la zakon končno veljavno odobren na eno-itaven oatin po zakonodajnem svetu. Upa pa, da Iji) zakon kranlu ohjovljen v Službenih Novinah«. ulevna uprava jc intervenirala zlasti v vprašanju ngvega obrtnega zakona. V tej zadevi je imela glevoa uprava mnogo dola pa tudi uspeha. Inženerji morajo biti zadovoljni, zlasti s členom o elektrotehnični obrti. Ne morejo pa biti zadovoljni, kako pojmuje zakon pravo projektiranje, ki je izključno duševno delo, drugič pa nc morejo biti zadovoljni s ;«m, d« se zakon tolmači tako, kakor da bi se morati pooblaščeni inženerji vpisati v obvezna obrtna združenja. V teh zadevah je {davna uprave «nnogo intervenirala. Mnogo ju glavna uprava preinišljevula in pro-šanjih rudarskih inženerjev. industrijskih initner-jev in inženerjev-tujcev, zaposlenih pri nas. V lem oziru se je dosegel z ministrstvom za soci-j»h)o politiko sporazum, dn sc bodo tuji inženerji zaposljevali vedno tc v sporazumu z mzenerskiiui zbornicami in tudi to Ic v skrajno uujnih slučajih Tudi v mnogih drugih vprašanjih, tičočih se interesov iaženerskega stanu je Glavna uprava intervenirala in dosegla lepu uspehe. Mnogo je glavna uprav premišljevala in proučevala vprašanje pokojninskega fonda, ki pu je relo delikatno in težavno. Glavna uprava bo to vprašanje temeljito proučila in bo skupno s predlogom o inženirskih ibornicall predložila rešitev lega vprašanja v uzakonitev. Koliko je pooblaščenih inženerjev? Koncem leta 1930 je bilo v državi 599 pooblaščenih iuženerjev, koncem leta 1931 pa 652. Bel-grajska inženerska zbornica je štela 313 pooblaščenih inženerjev, zagrebška 167, novosadska 88 in ljubljanska 84. Med temi je bilo 394 gradbenih inženirjev, 122 arhitektov, 28 strojnih inženerjev, 53 elektro-strojnih inženerjev, 54 elektrotehniških inženerjev, 12 kulturno-tehniških inženerjev, 7 gozdnih, 1 rudarski in 1 kemijski inžeocr. Blagajniško poročilo je podal ing. S t o j a n V e I j k o v i č. Glavna uprava je imela 165.000 Din dohodkov in 131.000 izdatkov, torej 34,000 Din salda. Sledila je nato debata 0 poročilih uprave. V debato so posegli iug. Horvati?. Zagreba, ing. M a r i č , ki je v imenu mlajših pooblaščenih inženerjev zahteval ožji kontakt med člani in zbornicami in apeliral na javnost, da sc bolj zanima za probleme inženerjev. Osnuje naj se tehniška zbornica, ki naj bo enakovredna zbornicam za TOI, medtem, ko naj imajo posebne in-ženerske zbornice eriak znučaj odvetniškim, zdravniškim in podobnim zbornicam. Dalje so posegli v debato ing. M a n c j 1 o v i č , ing. S u k 1 j e , ing. 1 s a k o v i č, ing K a b a n i n in predsednik glavne uprave ing. S m i 1 j a n i č. Ing. Horvat je izrekel vse priznanje delu glavne uprave. Po debati so bila poročila glavne uprave soglasno sprejeta in je bila izrečena razreinica glavni upravi za preteklo leto. V smislu debate in predlogov podanih na njej je bila sprejeta daljša resolucija ki ugotavlja, da je bila splošna gospodarska kriza v naši državi že zaostrena z napačno propagando varčnosti v onih panogah gospodarstva, kjer varčevanje ni na mestu. Črtanje skoraj vseh izdatkov za gradbeno delavnost v novem državnem proračunu io v proračunu samouprav, kakor ludi borba za zakonito znižanje najemnin, so dovedli našo javno in zasebno gradbeno delavnost v popoln zastoj. ložeperske zbornice zato zahtevajo: da država hitro najde sredstva za dela, da se zaposli čim večje število delavcev in sc poveča ekonomska sila države. Varčuje naj se v splošnih upravnih stroških, ki bo neproduktivni, ne pa, da se črtajo mesto visokih upravnih Izdatkov potrebna tehnična dela. Pristojna oblast naj nujno precizira svoje stališče v vprašanju zasebne lastuine in sporoči javnosti svoje staliiče v vprašanju najemnin. Vsako odlašanje ovira gradbeno delavnost. Gospod minister za gradbe se naproša, du predloži v uzakonitev načrt zakona o inženerjih, da se na ta način postuvijo inženirske zbornice na zanesljivo podlago, tako da morejo odgovarjati velikim svojim nalogam. Minister za trgovino in industrijo pa se naproša, da odstrani gotove nejasnosti in možnost nspučnegu tolmačenja obrtnega zakona z ozirora na obvezja združenja. Pooblaščeni inženerji se ne morejo prisiliti k vstopu v druga obvezna združenja. ker spadajo po zakonu v inženerske zbornice, ki so edino obvezne in pristojne za vse delo pooblaščenih inženerjev. Resolucija je bila soglasno sprejele. O novem proračunu glavne uprave, je poročal blagajnik ing. V e 1 j k o v i č. Novi proračun obsega 186.000 Din dohodkov in toliko izdatkov, med temi 50.000 Din za posebni fond glavne uprav«,. Za vsakega člana plačajo posamezne zbornice glav-, ni upravi mesto dosedanjih 200 Din le 150 Din. Glavna uprava osnuje letos Stožbeni vestnik ln-. enerskih zbornic«. Proračunski predlog je bi! soglasno sprejet. Pri slučajnostih je ing, Smiljanič še podrobneje poročal o pokojninskem tondu. tolmačil težave s tem vprašanjem ter obljubil v imenu glavne uprave, da bo storita vse, da se vprašanje čimprej reki, Ing. Rudo Kregar je interveniral v vprašanju pooblaščenih arhitektov, ki so skoraj brez posla zaradi nelojalne konkurence, zahteval je od glavne uprave, da se poskrbi zaščita naslova arhitekt in zaščita dela pooblaščenega arhitekta- V debati io govorniki zahtevati tudi razmejitev elektrotehniških panog. Zborovanje, ki je ves čas potekalo v najlepšem redu in v popolni disciplini ter stvarni debati jc zaključil ob Iričetrt na 2 ing. Lenarčič. Ob 2 popoldne se je vršil v restavraciji Zvezda banket na katerem je bilo izrečenih mnogo pomembnih napitnic. Predsednik Ijubli- zbornice ing. Šuklje jo napi! kralju Aleksandru, v imenu ministrstva za gradnje je govoril načelnik ing. Novakov i v imenu banske uprave je govoril šef ing. Krajec, v imenu rektorja ljubljanske univerze in ljubljanske univerze in ljubljanske tehnike univ, prof. K r a I, v imenu belgrajske univerze univ. prof. Mitrovič, v imenu glavne uprave predsednik ing. Smiljanič, izrečenih pa je bilo še več duhovitih napilnic. Posebno lepo je napil časnikarskemu stanu ing. K a b a 1 i n. Zbrani inženerji so imeli nato še nekatere strokovne sestanke, na katerih so razmotrivsli o svojih specialnih problemih. Kongres pooblaščenih inženerjev Jugoslavije v Ljubljani je na vsak način nad vse lepo uspel. Mariborska nedelja Snežni mete ž - Srna i ki ziviav pod Pohorjem - Se vedno občni tbori V valovih Drave - Smrt najtežie mariborčanhe - Iz policijske in nezgodne kronike Maribor, 0. marca. Komaj tri nedelje nas še ločijo od Velike noči, pa gino Ah sredi zltne. Maribor bo ob »voj sloves štajerskega Merana, katerega je doslej upravičeno užival, ker je pričetek marca vedno dočakal že v zelenju in pomladanskem solncu. — Danes nam nebo zopet slplje sneg s polnimi rokami, sam fini pršič naletava v gostili metežili. še preko Velike noči ga bo za smučanje dovolj pod Pohorjem. Sezije občnih zborov Se traja. Sinoči so zborovali pri Halbvvidlu mariborski kovinarji ter razpravljali o svojih stanovskih težavah. — Danes dopoldne pa so se zbrali v kavarni Central mariborski Sahieti. delali bilanco poslovanja v preteklem letu iu kovali načrte za bodoče leto. Občni zbor je pokazal živahno zanimanje mariborskega šahovskega živijo zu delovanje društva, ki je bilo v pre tekleni poslovnem letu izredno živahno ter je organiziralo nekaj uspelih prireditev. Od drugih prireditev bi bilo omeniti zabavni večer ruskih vu-lidov, ki se je sinoči vršil v Oambrinovi dvorani. Zbrali so se ti ubogi brezdomci, katere je usoda tako kruto iztrgala iz domovine ter jih razkropila po svetu ter si vsaj za nekaj ur privoščili ob prijetni zabavi pozabe. — Jug. Čehosl. liga v Mariboru je priredila včeraj za gojence svoje šole uspelo interno proslavo 82 letnice Masar.vkove. Prireditev se je vršila v Grajskem kinu, na sporedu je bil originalen Masarykov govor na gramofonskih ploščah in predvajanje lepega filma, ki prikazuje življenje in krasote bratske češkoalovaško republike. — Frauroskl krožek p« je priredil danes dopoldne v dvorani Apolo-kina zelo dobro obiskano iu zanimivo predavanje. Gospodična Therese Antoine, predavateljica pariške AHianco francaise. je govorila o vlogi žene v- pesništvu. Obdravske ulice je razburil sinoči dogodek, ki se je odigral v Dravi. Iz ledenih valov reke se je začul pljusk vode in obupno kričanje na pomoč. Očividno ge je v noti boril z« svoje življenje človek. ki se je v obupu odločil za žalostno smrt v Dravi. Krike iz reke so slišali v gostilni Male Benetke-, ki sloji lik oh reki. Brat gostilničarke Maks Dabringer je nagloma skočil v čoln ler za-veslal proti kraju, odkoder so zveneli kriki. Posrečilo sc mu je. rešili mlado 28 letno llnuieo R. iz valov ter jo oteti sigurne smrti. Dekle je bilo že pri koncu svojih moči ter se je pri prenosu na suho onesvestila. Pozvan je bil rešilni oddelek, ki je onemoglo prepeljal v bolnišnico. Vzrok njenega obupnega dejanja ul znan. V Kadvunju ju pokosila smrt zasebnico Ano Senekovič v starosti 38 let. Pokojna je bilu splošno spoštovana in priljubljena ler iz znane Kotove rodbine. Njena smrt je globoko prizadela svojce ter številne znance, ki .io bodo vsi zelo pogrešali. Bila je znana kot najtežja Mariborčanka — tehtala jo okrog 130 kg. Truplo blage pokojnice bo prepeljano v Hajdino pri Ptuju, kjer bo položeno k večnemu počitku. Danes popoldne ob 2 se vrši blagoslovitev v hiši žalosti v Radvanju. Naj počiva v miru. žalujočim ostalim nuše globoke sožalje. Policijska kronika beloži sedem aretacij; preselili v Ključavničarsko so so Franček L. in Ivan .1. zaradi razgrajanja. Lojzka P. in Martin B. zaradi suma tatvine, družbo so jim pa še delali en bera« in dva pljnnčka, ki sla si izbrala v nočnih urah mehak sneg za posteljo. — V prijavnih bukvah pa je zabeleženih 17 slučajev raznih drugih pregreh. Med temi so tri tatvine, dve goljufiji in pa dogodek, ki ie spravil sinoči pivce neke kleti v razburjenje. Sredi najlepšega veselja se je razlegel nenadoma strel. Vsi so planili kvišku in se začeli ozirati po vratih, du bi jo v slučaju kaj rosnega lažje popihali. Izkazalo pu se je nazadnje, da je bilo samo prekipevajoče navdušenje brata od juga povod, da je ob zvokih harmonike dal duška svojim čuvstvom s strelom, katerega ,ie sprožil pod mizo. Poklicani stražnik je samo ugotovil dejanski stan ter prijavil danes zadevo v nadaljnjo postopanje. Otrok v spovednici Veliko pozornost jo zbudilo danes popoldne zagonetna najdba malega dojenčka v frančiškanski cerkvi, katerega je lam odložila nepoznana mati. Okrog ."j popoldne se je mudila v cerkvi gospa Gabrijela Kus iz \Vilsonove ulice. Nenadoma je začula iz spovednice pri cerkvenih vratih otroški jok. šla je pogledat ter našla v spovednici odloženega malega dojenčka zavitega v cunje. Dote je bilo ženskega spola iu imelo je na prsih pritrjen listek, na katerem so bili nspibuni rojstni podatki in mikaj besed, iz lista je bilo razvidno, da je dete rojeno 25. februarja ob t zjutraj pri Sv. Lovrencu na Pohorju ter da še ni krščeno. Na drugi strani piše mati sledeče besede: Oh kak s teškiiji srcem začnem to pisati in se ločiti od svojega otroka. Pn ne morein g« imeti poleg gobe zavoljo staršev. Zato prosim, da bi ge našli takšni ljudje, da bi mu skrbeli za hrano, zn. obleko in še voč bom skrbela jaz, če mi bo mogoče. Ker služim, zalo prosim, da bi v velikonočni številki Slovenskega Gospodarja objavili, kje se nahuja otrok/: O materi, ki se jo na ta način poslovila od svojega deteta, ni doslej sledu. Danes zjutraj so videli v bližini cerkve okrog 35 let staro kmečko ženo, ki je nosila v naročju v plahti pokrit zavoj. Morda Je bila to nesrečna mali. Najditeljiea otroka je obvestilu o najdbi policijo, nakar je slednja odredila, da se otrok odda v Dečji dom. Ljubljana Ljubljaua, 0. marca Največje presenečenje te nedelje je bilo pat, da so videli ljudje davi, ko so vstali, tla zopet pobeljena od novega snega. Ze ponoči je pričelo po malem snežiti, naletavalo pa je ves dan, tako, da jo padlo »kupno približno 15 cm novega snega. Sneg je bil z razliko od prejšnjega precej vlažen in manj pripraven za smučanje, kakor prejšnji, vedar šc kar dober. Kidati ga še danes niso pričeli in tudi ulice so v glavnem ostale nezorane, pač pa bo trobil vso to šc urediti, če bo snežilo še dalje. Ponovno pa se je zopet izkazal Hersohel, katerega prerokovanja se to zimo skoraj vsakokrat izvrstno obnesejo. Tudi tokrat jo zn leden napo-vedsl — dež In sneg. No dobili smo vlažen snog in z njim brozgo po ljubljanskih ulicah. Razburljiv dogodek se je pripetil nekako ob tri četrt 110 t1 dopoldne v šoli sredi polja 1111 Šmartinski cesti t v Mostah. Tam so jo z drugega nadstropja poslopja pognala na tla 37-letna hišnica Angela Kralj, žena delavca mestne elektrarne. Kraljeva si je pri padcu zlomila desno nogo, dobila hude notranje poškodbe in se poškodovala uu rokah- Siuer pu je skoraj čudež, da je pri tem globokem skoku še ostala pri življenju, šolski upravitelj je po telefonu poklical reševalni avto. ki je Kraljevo prepeljal v bolnišnico. Kraljeva je skočila najbrž v trenotku duševne zmedenosti, kamor jo je dognalo najbrže j razburjenje, ker ji jo bila odpovedana služba in 1 z njo stanovanje, I Ze v soboto zvečer je prišel z gorenjskim vlakom v Ljubljano SUetni Janez fttibil, mtinor-ski pomočnik iz Bistrice pri Podnarlu. Pri žaganju mu j« cirkularka močno rnzrezalu dlan desne roke. Štibll je kljub obvezi močno krvavel in je bil že skoraj v«s omamljen. Na kolodvoru ga je prevzel reševalni avto in prepeljal v bolnišnioo. Doma v hlevu je. padel 4lMe|iii posestnik Fr. 1 Avsenek iz Zgornje Dobrave, občimi Ovsiše pri Podnartu. Zlomil si je levo roko. V soboto se je preveč sukal okoli slamorez-nk-e 6-letni Lado Pavliha, sinček posestnika iz ljotiča 4 pri Litiji. Slamoroznicn mu je odtrgala mazinec leve roke. Obraz gospodar genernluegu ravnalelja žari kol solnčnn obla. Njegove oči grebejo v ekstazo. Kretnje njegovih rok prehajajo v silen putos in njegov glas, njegov mecenski glas se oborožuje z uajhrupnejšo trobento: Odprl srce, odpri roke. utiraj bratovske solze! ... Pijmo, fantje! Šampanjca na mizo, natakar! Š« deset steklenic šampanjca! Iu še kaj dobrega za pod zobe! Naša parola mora biti: vse za bedno jn gladu joče! Nobena žrtev nam ne sme biti pretežka! Iu sipljejo. sipljejo lsdodarne rok«' gospoda generalnega ravnatelja po mizi težke tisočake za vino, za likerje, m delikatese. za ?«mpanjec .. Kri jutranje zarje pljuska čez nebosklon. t'rs na bližnjem stolpu bije i-est. Trudno, brezupno. Gospod generalni ravnatelj Dobrii »s vrača z avtomobilom domov. Njegov obraz *e koplje v morju blnlenstva. Zavest, koliko dobrega In koristnega je storil to no? za trpeče človeBtvo, mu Je tako ala«l-Lo iu opojna, da je Ze od tega veg pijan ... Nekje sredi samotne ulice pn umira človek V-o noč Je blodil okrog truden in bolan. Z jutranjo vjrju jo omahnil na asfalt. Njegove oči so odprle na stelul, njegova ust« gojtljo teike, nerazumljive besede predle... Avtomobil se ustavi pred gručo ljudi, ki se ■/.hirajo okoli umirajočega. Obraz gospoda generalnega ravnatelja pogleda si«.'.' okno. Kaj pu je-' pobara ljudi, ki se mu spoštljivo od tu i vajo. Noki brezposelni delavec. i|iu povedo. Od gladu se je zgrudil .. Obraz gospoda generalnega ravuatelja ne Irene niti z zenicami. Obda se z novo glorijolo in roče toplo in blago, komaj narahlo očitajoče: »Siromak! Saj pravim, kakšni «0 ti ljudje! Od h ud i piana trmasti in ponosni. Pri meni naj bi se bi! zglasil, pri meni — pa mu zdajle ne bi bilo treba od lakote umirati na cesti! Saj vsakomur rad pomagam . • • In odrdra » svojim avtomobilom dalje... Šport Takšen je obraz gospoda generalnega ravnalelja Dobriča: iz najfinejšega testa zgneten, Samo nekaj malega »o pozabili temu testu priliti: dobrega, svežega kvasa. Iz testa, ki je s pokvarjenim kvasom zamejeno, ne more biti nikoli dobrega kruha. Takšen kruh je včasih pisel, včasih urfnak, včasih pa noinoano snirdl po gnilobi — — — Mirku ivUUČiČ. ! NOGOMET Na dveh frontah so se včeraj udarili fiogo-I me.loši z« prvenstva LNP. V Mariboru je ljubljan-I ska Svoboda iztrgala Mariboru dragoceno točko, v I Ljubljani pu je Ilirija ^slufcio zmagala nad felj-1 skiuli Atletiki. Prvenstvena tabela pod/,v«-ine lige izgleda sedaj takole: Ilirija 8, 5, 0, 1, 10:10, 10 točk; Primorje 5. 3, 1, 1, 11:5, 7 točk; Maribor ti, 3. 2, t. tO-12, 8 točk; Svobodn 8, 2, 3, 3, 18:17. 7 točk; železničar (i. % 1, 3, 11:18. 5 točk; Atletiki 7, H, 1, 8, 10:28, I točko. ILIRIJA : ATLETIKI -4:1 |3:0) V Ljubljani sta se udarila no zasneženem igrišču Ilirije dva stara rjvaln, ki sla po sedanjem prvenst. stanju tabele eden na prvem, drugi pa na •zadnjem mestu. Tekmi je prisostvovalo par slo gledalcev, ki ?o videli zanimivo igro v snegu. i Ilirija je šla kajpada v boj kot siguren favorit , in ko bi ee v drugem polčasu nekateri igralci bolj | potrudili, bi bilu razlika morda dvakrat večja. Moštvo prvaka jc nastopilo brez Janeza I11 Varškn. Srednjega krilca je igral Dekle va, desnega Belak. v obrambi pa jc nadomestil Janezi Unter. Napad l>a je bil kompleten z Načelom v desni zvezi. Razumljivo, dn proti takemu nasprotniku, kakršnega dane« predstavljajo Atletiki. Ilirija ni mogla po-kntati vsega svojega znanja, zato ludi o kakšni j imenitni igri ni bilo gosoru. Atletiki so odue»li vlis borbenega moštva, ki do zadnjega trenutka ni opustilo nobene prilike za napad. Najboljši del njihovega moštva je levu stran napada. Skoro vsi napadi, ki slu jih Izvedli leva zveza in levo krilo, so bili nevarni. Dober je bil mladi vratar, ki jo držal lepo štovilo nevarnih strelov. Oslnli deli moštva se niso dvignili imd povprečnost. V splošnem so Atletiki še pre-tvi simpatično moštvo, le mestoma so pred vedli nekoliko ostrejšo igro. V začetku prvega polčasu le. izgledalo, da bo rezultat dvoštevilcen. Ilirija prične takoj ostro napadati iu, šo predno se Atletiki dobro znajdejo, imajo že v mriži dva gola, ki je oba zabjl Pfatffer. Napadi Ilirije ne ponehuvujo, loda strelce spremlja velika smola. Sčasoma pa se Atletiki le malo uveljavijo in po levem krilu izvedejo par nevarnih napadov, v katerih mora celo parkrut posredovati Jukšič, ki pa se izkaže budnega in skoro nepremagljivega varuha svojega svetišča. Proti koncu polčasa pa zopet pritisne Ilirija in v zadnji minuli zabije Doberlet tretji gol. V drugi polovici igre začnejo zopet domačini in Svetit četrtič potresa mrežo Atletikov. Od tega trenutka daljo pa prične tempo domačih ponehava t i pod vtisom že gotove zmage in bor bon os-1 Celjanov prihaja počasi (Jo izraza. Leva stran njihovega napada obujmo pritiska proti ilirijanskim vratom lil gol visi večkrat v zraku. Toda obramba domačih z JakSitem na čelu srečno čisli. Ilirija vedno ripostira. strelci imajo smolo in obramba gostov igra ostro. Proli koncu Atletiki zopet pritisnejo, levo krilo uide in pošlje inimo presenečenega Jukšiča neubranljivo v levi kol. Še nekaj obojestranskih napadov in nato sodnik odžvižga. Sodnik g. Vidle je prezrl nekaj stvari (med drugim očitno roko branilca gostov v kazenskem protoru). Presta) pn je ognjeni krst še kar zadovoljivo. Moral je tudi prisllšnli več grdih psovk nekaterih posameznikov iz občinstva, ki čisto gotovo niso bile mi mestu. Svoboda 1 Maribor 3:3 (1:1) Maribor, 0. marca 1982. Otvoritev pomladanskega prvenstvenega tekmovanja je prinesla presenečenje. Svoboda je odvzela .SK Mariboru, -ki je bil favorit, posebno p« lastnih lleh, dragoceno točko. Rezultat odgovarja poteku iekme, kljub teniu, da je bil Maribor po-sebno v drugem polčasu v premoči. Svoboda je prijetno presenetila. Predvajala je predvsem po-žrtvovaluo igro. Tudi tehnično je od zadnjega tukajšnjega nastopa lepo liapivdiivala. Opaziti je v vseh delili moštva skupnost. Fizično močnejši igralci Svobodo so lažje premagali slab teren, ki je bil zaradi suežaih zumelov popolnoma pokrit, lirjino. kar bi bilo grajali je, da se poslužujejo preostre igre 111 1)4 z rokami ovirajo nasprotnika. Sodnik g. Deržaj iz Ljubljane je v tem pogledu absolutno greč-il, da ni nastopil bolj o,si 10, posebno čc se ponovno upošteva apel JNS na sodnike, da se pslra igra ima takoj z cotiimi ukrepi v kali zadušili. V obte pa je sodil g. Deržaj at»olutuo objektivno. O SK Mariboru bi pripomnili samo to, du je bila ožja obramba na običaji)! višini, medtem k» je krilska vrsta samo deloma odgovarjala. Grešilo se je zlasti v tem, da ee žoga nikdar ni točilo podala napadu- Napad se je znašel parno dvakrat v skupni igri in posledica je bila vedno e 11 go|. V obče šo je z brezplodnim driblingom vsaka žoga izg*ib;]i). Gresjl je v tem pogledu največ Priveršek in bilo hi umestno, da st) takega škodljivca ne pc»tnvl nič več. šabae. G. marca. ž. MačvjKGrudjan#ki 2:0. Zagreli, 0. marca. ž. lhišk;Gradjanski 8:2 (_»:), Viktorija;Jugoslavija 8:0 (3:0), CVncordija: Železničar 5:1 (2:0), Osijek, 0. marcu. i. Grndjanslii:Slnvijn 1:0 tl.Oj. Na slovenski zemlji za mejami Korošec o Koroški Bivši ministrski predsednik g. Volonta «fItalia . Poskusen rop. V soboto Je v Trstu v ulici Cesare Battisti ob 22.30 neki mladenič vdrl v trgovino Klemeni« Zennaro v trenutku, ko je poslovodjo Cervani zapiral vrata. Zahteval je od njega denarju. Ko so jo ta obotavljal, ga je neznanec pričel biti po glavi. Poslovodja je začel vpiti na pomoč in ropar je zbežal. Pozneje so ga aretirati. Doma je nekje iz Ilnlije. Poskušen rop nu oni izmed glavnih tržaških ulic je zbudil v mestu veliko pozornost. Italijanska statistika. Znana družba za italijansko propagando Dante Alighieri prinaša v svojem zadnjem bulelinu članek Narečja in jeziki ob mejah Italije«. Pisne M. Bartoli navaja, da jo Slovanov v Italiji mnogo manj kakor pol milijonu in du predstavljajo komaj 1 odstotek vsega italijanskega prebivalstva. Kljub temu pa so največjn manjšina v Italiji. Nemcev jo za polovico mani (0.ii%) in Albancev še manj (0.2%). Počet irtsv eksplozije. V petek je v Solkanu eksplodirala uraualu, s katero se jo igral ti letni Peter Vugn. Deček je težko ranjen, vendar upajo, du ozdravi. PrehivuUtvo Trstu nazaduje. Na koncu preteklega lota je prebivalstvo Trstu znašalo 250.157 prebivalcev, medtem ko izkazuje statistika 31. j.-t-uuurja 240.938 prisotnega prebivalstva. Nazadovanje »e pripisuje pomnoženemu izseljevanju in tudi večji umrljivosti. V decembru um primer jo bilo rojenih v Trstu 292 otrok, medtem ko ie umrlo-312 Tržačanov. Izselilo su jo 47-1 ljudi, priselilo pa 275. Statistika za februar bo šc bolj neugodna, ker jc število mrtvih v februarju zaradi hripe silno narastlo. V februarju je namreč umrlo povprečno 15 ljudi na dan, medtem ko znaša povprečna letna umrljivost 10 na dan. Neki dan je v februarju umrlo v Trstu celo 37 ljudi. Število obolelih na liripi se coni na 30.000. Samo v bolnišnici je okoli 400 bolnih na liripi. Draginja. Zaradi nove carine na koruzo jc cena tega žita poskočila. Stol koruze na drobno stane 85 lir, medtem ko prejme kmet kvečjemu 50 do 00 lir za hektoliter vinu, ako sc mu ga posreči prodati. Zaradi carine so prizadeli vsi kraji v tržaškem zaledju, ker producirajo silno malo koruze, ki jo noobhodno potrebna zn prehrano prebivalstva. Na razvalinah Gorice Nadikol Se dej o grozotah vojne vihre Predragi prijatelj! Zahvaljujem se Ti za poslano razglednico iz Splita (20. nov. 1917) in voščim Tebi In Tvojim vesele božične praznike in srečno novo leto v Gospodu, ki naj nam prinesti loli zaželjeui mir. Pred 14 dnevi sem bil v Gorici. Žalostno, posebno v okolici. Solkan, Št. Peter, Vrtojba. Pevma, Podgora itd. popolnoma razdejano. Novo ninlo semenišče — fuit! Škofijska paliiču je služila Italijanom kakor druge, hiše za barikade; vrl ves razo-ran z rovi, jarki, žicami, ovirami itd. V vrtu so imeti 8 topove ter streljali ž njimi na Sv. Gabrijela goro (škobrijel). V palnči vse narobe, razmetano pokvarjeuo, poluo nesnage in smradu. Pohištvo je večinoma vse ostalo, ali popraviti se ntor«. Vino popili... Moja spalnica in sprejemna soba (salon) sta dobila vsak« po eno hudo granato, fasada razbita in požgiinu. Ostale so za rabo lo še 4 sobe zgoraj in 4 sobe spodaj. Zdaj se popravlju in čisti. Upam, da nn pomlad pridem stanovat v Gorico. MoJa služinčad, kokor iudl tajnik g. Orusovin so se že tje preselili. Dobrodelna akcija Glede na Picoolova izvajanja, k.'ko v Jugoslaviji malo skrbimo za primorske Izseljence, izvajanja, ki smo jih ponatisnili v zadnjem »Po-uedeljskem Slovencu« nam ie »Kurit« ti vrni Zveza*, poslala pojasnilo, ki ga prlobčujemo v Izvlečku. K temu pripominjamo, da je imel .Piccolov: članek očividno nftmen, da prestraši Primorce pred izseljevanjem in pokaže Slovence v luči nezavednega naroda, ki se ue zmeni za svoje rojake. M' smo ponatisnili del tega članka, ne morda z namenom, da bi s tem pokazali, da se s »Piccolom v njegovih izvajanjih o nezavednosti in brezbrižnosti našega naroda strinjamo, temveč zalo. da bi dobrodelno akcijo, ki se hvala Bogu lepo razvija, pospešili. S leni namenom smo ludi pozvali dobrotnike, naj pomagajo pri tej akciji s leni, da pošljejo prispevke na upravništvo :vPonedeljskeg» Slovenca-.. Jasno je, da nismo hoteli s tem nikakor podcenjevati dobrega dela. ki ga že vršijo kari-tativne ustanove v Ljubljani- Pojasnilo pravi med drugim: Nikakor ne smemo podcenjevali pomožne akcije Ksrilativnc zveze in Družbe sv, Vincencija Naročnikom našega radia V ponedeljek zvečer bo nastopil komorni kvintet, ki bo izvajat Tafnimlov kvintet za pihala. Večer bodo zaključile plošče. —, Torkov večer je namenjen prenosu iz Zagreba. — V sredo zvečer se bo vršil prenos koncerta mladinskega zbora podr. Ferijalne zveze v Mariboru, — četrtkov večer obeta biti zanimiv. Vrši! se. bo prenos iz Budimpešte. Koncert organizira tvrdka Tungsram. — Petkov spored naznanja prenos iz Varšave, dejstvo, ki ga zaradi zbližanja obeh bratskih držav prav toplo pozdravljamo. — Hobotui večerni spored jo pn prav pester. Najprej se bo vršil koncert delavske godbe Zarja", nato solistični koncert gospe Vukove, končno bo salonski kvintet s svojim koncertom zaključil večer. Koncert ge. iu gdč. Lovšelovs Ne vemo, ali je sploh potrebno še posebej opozarjali un koncert samospevov, ki nam ga bosta zopet priredili ga, Pavla In gdč. Majda Lovšetova lo nedeljo zvečer. Zares prazničen večer liani bosta nudili. Spored njunega koncerta obsega nekaj pesmi (Novotnv, Asman, Akimenk, R. Strauss, Schu-mann) ter operne arije iz francoskih oper povečini lakih, ki Jih lo malokdaj čujnmo pri nas: »Mireille , ki jo je skomponirnl uounod (1818—1803), znani skladatelj Fausta, »Zidar in ključar«', čigar avtor je Auber (1782—1817), skladatelj pri na« malo znanih oper »Nema iz Portirk in >Fra DiavohK, dalje ^Ljubosumni ljubimec« skladatelja Gretryja, ki je živel koncem 18. stol. in je znan no svojum prizadevanju za zbližanje opere in ljudstva, »Izgubljeni otrok« Debnssyjev (Pebu*ny je sden najznamenitejših modernih francoskih skladateljev (1862—1918), ter »Lskmd«, ki je najslavnojša opera Delibes-ova (1836—1891). Tako nam bo ta koncarl nudil poleg u$itka, ki nam ga bosta naši umetnici dali s svojim petjem, še lepo revijo francoske operne literature. Kmetijski radio na Poljskem Poljski radio «e ž« od svojoga početka zelo zanima za kmetijsko oddajo. Ustanovil se Je zato v okrilju družbe »Polskie Radjo«, ki iinn v zakupu vse poljske^ postaje poseben kmetijski odsok žc ieU 192S. Ta odsek ie dai w pobudo ustanovitev posebnega odbora, v katerem se poleg zastopnikov r«dia nubaiato šc zastopstva ministrstva za poljc- Stolnn cerkev je zelo na strehi poškodovana, presbiterij razbit, srednja ladja odprta. Uničene so cerkve na Plaeuti, pri Sv. Uoku, novi sv. Anton, Kostanjevica. Najinanje je trpela Immaculatu in cerkev sv. Ignacija na Travniku. Zvonovi so vsi o«tnli, samo težko je zvoniti, ker so zvoniki zelo poškodovani. Obnova Gorice, kakor tudi dežele so še, ui začela. Manjka vsega, posebno pa veščih ljudi. Tujci nas hočejo poplaviti in jiotujčiti. Treba je, da se zedinimo vsi Gorlčuni ore/, razlike narodnosti in strank. Vojaštvo, posebno nemško je strašno plenilo in mallretirnto ubogo ljudstvo. Grozno, cerkve »o spreminjali v kuhinje, lazarete in celo šlale, konjske hleve — brez jiolrebe! Ljudstvo trni strašno pomanjkanje. Kaj bo na spomlad? — Bog naj se nas u?n>ili in skrajša tn grozni bič! II koncu Te lepo pozdravljam, kakor ludi vse Tvoje drage in ostanem zvesto vdani t F. B Scdsj. V Zatični, dne 20. decembra 1017. PaveJskega v Ljubljani, ki cd vsega začetka, posebno pa od meseca decembra I. 1. z vsemi svojimi konferencami in župnijskimi odbori v Ljubljani delujeta v nemalo pomoč bednim. Karitativni zvezi je blagohotno dovolil g. prel.it Andrej Kalen v MarijaniSču prostore, kjer se vsako opoldne sestajajo po večini Primorci, katerim čč. sestre v Ma-ri-janišča pripravijo obed, ki je brezplačen brez vsake nakaznice ali plačila. Do 150 jili je, ki so lega obedu deležni, iu ocj teh je vsaj 80 Primorcev, Karilativna zveza tudi pri razdelitvi obleke in obutve, kakor kuriva za družino, ne dela razliko, pa naj si jo prejemnik Primorec, ali naš državljan, v kolikor ji dostaja. Karitnlivna zveza S svojimi župnijskimi dobrodelnimi odbori ne dela razlike med podpiranci in nima meje nuni mestnimi alj prebivalci okoljikih občin. Prav tnko tudi ne Vinoencijeve in Blizabelnc konference v Ljubljani. Vsem in vsakemu nudijo po možnosti materi jel no pomoč, jim gredo z nasveti in fiosrcdovanji za službe na roke. Za Primorce so darovali: Ivan Turk Din 20 ln Terpin Josip Din 30. delstvo iu najpomembnejših kmetijskih organizacij Poljske. Predavanja poljskega kmetijskega radia obsegajo prav vsh vprašanja, ki spadajo v to področje: obdelovanje zemlje, gojenje rastlin, gnojenji-, izboljšanje zemlje, vrtnarstvo, osuševanja močvirnih tal, čebelarstvo, svinjerejo, konjerejo, ovčjerejo, porutninarstvo, krznarstvo, pregledovanje hlevov, higieno, živlnozdrnvstvo, gozdarstvo, prehrano, podeželsko stavbarstvo, pouk kmetskih mla-deničev, poljedelski kredit itd. Poleg tega skrbi kmetijski oddelek Poljskega radi« zn vsakodnevne oddaje poročil domačih in inozemskih kmetijskih borz. Vrhu tega so uvedli »Kmetijski pisemski nabiralnik«, k jo rilno znan in upoštevan. Ta naprava nudi vsakemu kmetu odgovore po radiu na vsako njegovo vprašanje tifoče se kmetijstva. Dvakrat na mesec |>a izda kmetijski oddelek Poljskega radia v nakladi 100.000 izvodov posebne ilustrirane letake, ki pe pridado kot priloga najvažnejšim kine- Učiteljski koncert Najlepša In najobsežnejši točka današnjega koncertu učiteljskega pevskegu zbora je :->če1iri duhovna .sliluK Tajceviču Marka, o katerih on «im piše sledeče: .Četrri duhovna stihu« som zložil I. 1927. Besedilo sem vzel iz Davidovih psahnov iu jih sam sestavil, da dobim primeren tekst z:« glasbo. Prvi stih ima karakter himne in pričnn z besedami: »Hvalilo hnja (iospodnje«. Začeiek jo koralen, nadaljuje v živahnejšem tempu. Slodi Miri-glasna, strogo diatoničua fuga. Zaključuje se -i kratkim, uvodu sličnim kondom. — Drugi stili začenja z besedami: Glas Gespodenj ua vodah.-Izraža strmenje nad veličino božjih del in močjo Njegovo. Končuje z umirjenim koralnim stavkom. — Tretji »tih: človek (bas-solo),iznvučen v svoji nevednosti vzklika po spoznanju Itesnioe in zmlsla življenja. Solist: Skozi mi Gospodi konči-iiu inoju.- — četrti slih |>rične z besedami; »Vospojto .lemu pjesnj novu. Hadost in hvaležnost vladata v človeku, kj se je rešil dvoma. :-. stihom : Slava Tobje začenja velika gradacija, k> vodi v skrajšani ponovitvi prvega dela. Ženski zbor prevzame srednji stavek z besedami: >D:i ispolnatsja usta moja.-, ki zopet s stihom .»Slava Tebje« vodi v veliko zaključno gradacijo. Zakljiioelc lega dela tvori koralni kodu n« besedi: »Tako vel i j jesi Ti«, in t besedami: »Ti jesi Bog jed in končuje v počasnem tempu celo delo.« — Toliko Tajčevič sam o svojem prekrasnem delu, ki je izredno solidno pisano ler vere in jrrav«' pobožnosti [>olno, da mu je težko nnjti primere. Poleg navedenega dela bomo slišali še sledečo, času (postu) primerne skladbe: Manojlovič: »Puče (nsrod) uioj., Hristič: >Hri»tos tj<ši (tolaži) matere iu Mokranjue: O kako bemkonoei. Tekst je povsod stoposlovenski, m ur i k,i pu lc vsosko«! dviga k tinjiskronejši molitvi. — Ker mi Slovenci tako malo poznamo posebno nabožno srbsko glasbo, moramo bili hvaležni učiteljskemu pevskemu zboru, du nam nudi danes te izredno bisere glasbe. Zbor, 70 pevcev jo reformiran, vsak posamezni pevec strogo preizkušen, zato bo svojo težko nulogo gotovo izborilo dovršil. Škoda bi bilo zamuditi izredni glasbeni užitek. Matere in nikotin Nemški zdravnik dr. Emanuel jt» na dilssel« dorlski otroški kliniki preiskoval mleko doječih mater-kadilk in ugotovil presenetljivo dojstvo. če pokadi doječa mali dnevno sedem cigaret, je že opaziti v njenem mleku nikotin. Dr. Emanuel jo ugotovil, da se [>o sedem do petnajst cigaretah nahaja v enem litru materinega mleka že tri stotink,* niiligrnma nikotina. Če torej dojenček spijo na dnu liter lukega mleka, sprejme vase ludi to množino nikotina, kar je zu njegov nežni telesni ustroj vsekakor škodljivo. Dr. EmnnuH radi tega opozarja matere, naj se vsaj v času, ko doje, iz ljubezni do svoje otročiča vzdrie kajenja. Pri dojenčkih mater, ki so pokadile do šest cigaret dnevno, dr. Enm-uuel sicer ni opazil nobenega škodljivega vpliva, toda s tem še ni rečeno, da ta v resnici ne obstoja. Kar pa sega čez to množino cigaret, pa dojenčku škoduje in so v njegovem ustroju že opazijo j škodljivi vplivi nikotina. V ameriških listih čitumn, da je neki zdravnik j n«wyorške klinike statistična dokazal, da umrje j 70 odstotkov otrok, katerih mater« so redne kadilke, pred dovršenim drugim letom. — Korpnlcntni ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Franz-Josei« grcnčice doseči ; izdatno izpraznjenjc črev brez napora. Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom »Franz Jo3el« vode zelo zadovoljni , tudi bolniki, ki jih muči bolezen na Icdvicoh, i protin, revmatizem, kamena nli sladkorna bolezen. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinuh. Žena prileti vsa vesela k možu: »Čuj, Bojmi-ček io poskuša govoriti nekake besede.« »Kavno prav. Vprašaj ga no. če je kje videl moj gumb za ovratnik!« »Kaj pa se bo zgodilo, če se dvigalo utrga in strmoglavi v globino?«, jo vprašala boječo dnina v 14. nadstropju nebotičnika. Za božjo voljo«, je odvrnil mož, ki je stregel dvigalo, jaz takoj izgubim službo!.' -rAli naj pripravim zelenjavo, gospa?« »Da, ampak preberite jo najprej in skrbno operite; včeraj sem zopet čitala, da v zelenjavi pogoslo tičijo vitamini.: tijskiui listom. Ti letaki vsebujejo slike in kratko vsebino tur razlage k predavanjem Kmetijskega radiu. Tuku naprava Kmetijskega radia na poljskem ne vrši samo strokovno izobraževalnega dola, ampak postaja ludi ljudsko prosvetna ustunova. Na njeno pobudo je v zadnjem času nastnla poljska radijska ljudska univerza. T. R. L. Brez posebnega obvestila. Potrti neizmerne žalosti javljamo, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pr«-tužno vest, da je naša nadvse ljubljena mama, stara mama, teta, sestra, tašča, gospa ANA MARN udov« po mestnem oskrbniku v Celju in železniškem vratarju v pok. dne 6. marca ob 8 zjutraj, prsvidena s tolažili za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabna pokojnice bo iz hiše žalosti, Kersnikova ui. 21, na mestno pokopališča, v torek dne 8, marca 1932 ob 5 popoldne. Maša zadulnica s« bo darovala v 6redo, dne 0. marca 1932 ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Danijela v Celju. Prosi se tihega sožalja. Celje, dne 6. marca 1932. Janko, Anica, Zlata, Marica, Malčf, otroci, Minka roj. Kapel, sinaha. Rudolf Jurič. Pero (tubakovič, Jole Plohi, zelje. Stanko, Sonja, Nande, Jožic« In Simša, vnuki, ln ostali sorodniki. Razorozevanje v zraku II največjih držav izda letno za vojno letalstvo nad 28 mitfard Delo razorožitvene konference, ki ga je nekoliko zadržala kriza francoske vlade, so je sedaj preneslo na odboro, ki bodo obravnavali številne in zelo pestre predloge posameznih delegacij. Med vsemi temi jo morda najzanimivejši predlog zračne razorožitve, ki ga je iznesla Francija. Ta predlog je tem zanimivejši, ker se z njim skladajo skoraj vse države, s čemer je vsaj na videz danili nekaj izgledov na pozitivne uspehe. Kljub velikemu trudu Zveze narodov, ki si je prizadevala, da zbere kolikor mogoče točno podatke o številu bojnih letal in hidroplanov posameznih držav, o inoči motorjev in o izdatkih za vojno zračno brodovje, se ji vendar to ni v polni meri posrečilo. Zaprošenih podatkov države niso poslale v zahtevani obliki. Kljub temu pa se da iz ijih napraviti približna slika, na podlagi katere se dajo vsaj med seboj primerjati zračne sile po-edinih držav. Francija Združene države Japonska Italija Velika Britanija Sovjetska Rusija Jugoslavija Češkoslovaška Romunija Poljska Belgija Bojna letala, Šolska letala hidroplani 2212 637 1752 599 1639 'f 1507 1434 750 'f 627 297 546 141 450 '149 200 300 195 113 Skupno število 11.512 Čeprav je tu navedeno število bojnih letal, kakor so jih poslale vlade posameznih držav, precejšnje, je vendarle v primeri s stanjem v svetovni vojni kar skromno. To dokazuje dejstvo, da je bilo teta 1918. samo na zapadni fronti v Franciji ua obeh vojskujočih se straneh v borbi nad 10.00(1 Volilne anekdote VOLIVNI GOVORI V MEHIKI. V Mehiki so volitve burnejše kakor kjerkoli. Volivne govore nadomešča pokanje pušk in revolverjev. Razborit govornik stoji na praznem vinskem sodu in kriči: »Pozivam vas, da glasujete za nas! Imamo lamreč 3500 revolverjev. 1340 nabasanih pušk in 150 centov smodnika.« Pa se oglasi eden izmed poslušalcev: >Malen-kost! Mi imamo 70 strojnih pušk, 1800 ročnih granat in 8 dalekometnih ladijskih topov!« Govornik na praznem vinskem sodu je v naslednjem trenutku osramočen izginil in opozicijo-nalna stranka je zmagala enoglasno. ZADNJI VOLIVEC. Na Madjarskem vpraša predsednik volivne komisije volivca, ki je boječe prestopil prag vo-livnega lokala: •Kajne, vi glasujete za gospoda grofa Beze-novskega?« Volivec molče prikima. Če bi namreč ne prikimal, bi morai takoj plačati vse zaostale davke. So pa na Madjarskem (udi volivni okraji, kjer !c ob volitvah vrši huda borba med vlado in opo- letal. Na vsak način zgornje številko niso točne z ozirom na dejanski stan, saj vemo, kako se nekatere države mrzlično oborožujejo. Kar se tiče značaja vojnega letalstva v posa-moznili državah, je iz poslanih oficielnih podatkov razvidno, da je vojno letalstvo v vseh državah izrazito obrambnega značaja, kar nasprotuje splošno razširjenemu nazoru. Število letal z velikim akcijskim radijem in veliko nosilnostjo ni veliko. Anglija, Francija in Italija imajo skupno nekaj nad 400 takih letal, od teh samo Italija 150. Zelo važen razlog za zračno razorožitev je kajpada finančna stran tega vprašanja. Na žalost tudi v tem oziru države niso dale Zvezi narodov verodostojnih podatkov. Spodaj navedena tabela je sestavljena po računih francoskega strokovnjaka Boucheja. Izdatki za vojno letalstvo v posameznih državah znašajo letno (v milijonih dinarjev): Združene države 5.999 Velika Britanija 5.095 F ranči i a 4.708 Japonska 4.400 Italija 3.300 Rusija 1-540 Jugoslavija 880 Češkoslovaška 880 Romunija 770 Poljska 770 Belgija 396 Kakor vidimo iz tega, izda teh 11 držav samo za vojno letalstvo letno nezaslišano vsoto nad 28 liiiljard dinarjev. S tem denarjem vzdržujejo 11.500 letal in si nabavljajo nova. Kaj bi se dalo napraviti iz tega denarja, si lahko vsakdo misli. Nobenemu prebivalcu teh držav bi ne bilo treba stradati, postavke za prosveto in druge resore bi se lahko neprimerno zvišale, če bi države tega denarja ne uporabile za bojna sredstva. Tako pa vlada vsepovsod kriza, samo tovarne letal, topov in pušk ne poznajo krize, ampak se celo lahko baliajo z dobro konjunkturo. zicijo. V nekem takem okraju sta bili na volišču občine Ratot vladna stranka in opozicija povsem enaki. Volivni dan se je bližal zatonu. Obe stranki sta imeli enako število glasov. Nikjer pa ni bilo mogoče stakniti novega volivca. Do polnoči so podaljšani volivni čas. Dve minuti pred polnočjo so privlekli priganjači vladne stranke na volišče volivca. Volivec je bil oblečen v staro, ponošeno obleko in na več mestih preluknjani cilinder mu je zakrival skoro ves obraz. »Kdo je ta mož?« je vprašal predsednik volivne komisije. -■Kovač Janoš,£ so odgovorili agitatorji. »Kajne, vi glasujete za grofa Bezenovskega?« Postava je rahlo pokimala in- vladna stranka je zmagala. Po objavi volivnega rezultata je vprašal novo-pečeni poslanec svoje priganjače: »Kje naj najdem mojega dobrega zadnjega volivca ki mi je prinesel zmago?« »Gospod grof, pojdite čisto na konec vasi. Tam blizu je velika njiva koruze. Sredi njive stoji ptičje strašilo .. .< »Ali je vaš prijatelj rad govori! snm s seboj, kadar je bil sam?« »Tega pa ne vem, gospod sodnik. Nisva bila namreč nikoli skupaj, kadar je bil sam.« Smrtni žarki ki bodo onemogočili vojno. Iz Amerike prihaja senzacionalna vest, da se je učenjaku Barlowu posrečil izum, ki mu omogoča, da s pomočjo elektromagnetskih valov v nekaj urah povsem uniči večmilijonsko mesto. Vest je dospela na uho tudi londonskim listom in ker ti , kajpada skeptično gledajo na razne ameriške sen-' zacije, se je uredništvo »Daily Heralda« radiotele-grafično obrnilo na Barlowa s prošnjo, naj se on sam izjavi o razburljivem izumu. Izumitelj je iz-! javil, da so njegovi poskusi že končani. Svoj aparat -,o razkazal pred štirimi ameriškimi senatorji, ki so ga s prisego zagotovili, dn bodo tajnost strogo J obdržali zase. Dejal je še, da bo v doglednem času I odpotoval v Ženevo, kjer bo svojo iznajdbo stavil ! na razpolago Zvezi narodov. O tehničnih podrobnostih svojega izuma Bar-low ni hotel dosti izdati. Povedal je le, da se mu je posrečil« ustvariti clektromagnetsko enoto, katere uničevalna sila je enaka sili najmanj 100 kilogramov razstreliva. V vsakem hipu lahko pošlje v poljubno daliavo 15.000 takih enot, ki v kratkem času izpremene površino 1000 kvad. kilometrov v smrtno poljano. Izumitelj jo trdno prepričan, da bo njegova iinajdba v bodočnosti preprečila vsako vojno. Bar-low ni nikak novinec v stroki razstreliv. Med svetovno vojno jo izumil sredstvo za razstreljevanje podmornic. Leta 1917 pa jo v Angliji deloval kot izvedenec za razstreliva. Kako si s pestjo leče napravimo lep sobni oltrosek V jesenskem in zimskem času so naše gospodinje pogosto v zadregi, s čim bi okrasile stanovanje prostore. V naslednjem jim nudimo recept, po katerem si bodo lahko na enostaven način in z malenkostnimi stroški pripravile prijeten sobni okrasek. V majhno skledo (zadostuje tudi malo globlji krožnik), položimo 1 cm debelo plast pa-vole na katero nasujemo pest leče. Nato pavolo dobro zmočimo z vodo in že v prvih dneh bodo vzklila nežna stebelca, ki bodo rastla z vidno hitrostjo in v enem tednu dosegla višino 15 cm. Nežno-ze-lena barvn tega okraska blagodejno- vpliva na ugodje v prostoru. S skrbno gojitvijo lahko ta enostaven in cenen sobni okrasek obdržimo več tednov. »Torej povsem si se odvadil kajenja? Zato je pn treba res trdnega značaja.« »Da, da, tega ima, hvala Bogu, moja žena.« 21 dime oospode z vnci avo stro nega pietar-stva v hi&i. Zajamčen zaslužen ca. IJOli Din mesečno, ker prevzamemo izpotov eno mapo plačamo zas ll ž C (s za pleten e in dostavimo v izdelavo pre o 1'iiite ie danes pu brezplačne prospekte na Uomaia HlelarlKa industrija, II. 1(, o»ip Kalii, Maribor. Trubar-eva Konfekcija — moda! j Najcenejši nakup. Anton ! Presker — Ljubljana — ' Sv Petra cesta 14. Srečke, delnice, j obligacije kupuie (Jprsva .Merkur«. Liubliana — SelenburCova ulica 6 II nadstr Prodam opekarniške stroje ter razne druge opekarniške predmete, poceni. Pojasnila daje Opekarna Laj-teršperg, Košaki, p. Maribor. farrniiiova šoferska Sola Ljubljana Duna.ska e. 36. Prva oMast knncesionirana Prospekt it 16 zastonj Piiile ponj! Spreiem učencev vsaki čas 100 Din dnevno lahko zasluži vsakdo s prodaio nove, v vsakem gospodinjstvu neobhodno potrebne knjitfe. Informacije: Idrijska 201. (z) Satnice in vse čebelarske potrebščine kupite po iziemnih cenah v trgovini Fr. Stu-pica, železnina in zaloča poljedel. strojev, Ljubljana. Gosposvetska cesta 1. (D Gotzerce 11 ob"o '*e TEMPO«. Gledališka uf. izue.Ujejo se ua u ve,iši nn deli otroških — >n igra nih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuni' F. B L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana Karlovska cesta št. 4. šneceriisho tn hožoniialno blago, umetna gnojita. cement itd. Ud. dobavlja Gospodarsha zveza v Itubltanl Višjega natakarja s kavcijo Din 30.000.—, iščemo. Ponudbe: Unija, št 4 (nasproti opere). .1 Zagreb, Ilica 55. (b) Tvrdka A, VOf.K MaMiana r»M* S«, nudi nalc« oeit eai- trale trteni^nr moko in -trore mle.pke izdelke Zahteva|te ceniki Naročajte Ponedeliske >a S ovenča L3UDSR9 POSOJILNIM registrovana tadruga t neomejeno zaveto u Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, * vezane vloge po dogovoru ter bre/ vsakega odbitka. Tudi renlni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani se pred vojsko iz lastnih sredstev Poleg lamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno pre- ' možen,je, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim lamslvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 180 m.ii.onov dinarjev ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA asar": D- D' V LJUBLJANI (Miklošičeva tO) 20™0.S^9 Vloge nad podružnice: Bled, nori sad, Kranj, šibenik. Kapital in re/erva nad Din 500.000.000'- Maribor, Kočerje, Celje, Sombnr. Djakovo, Split. Q|n 16,000 000 - Izvršuje vse bančne posle najkuiantneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodt no vseh tržiščih v tuzemstvu ln inozemstvu !J i Ed ns slovenski zaood brez nastala fc Vzafemna lauareoaln^a o Ljubljani, v lastni palači ob Miktoš.čevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vs« premično blago mobilije. zvonove tn enako: c) [.oljske pr delke. »ito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v ži v I je d s k e m oddelku zavarovanje uu tioživitjb iu smrt, otroške lote. dalje rentna in ljudska zavnrovanjn v vseli kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in tarah. Lukian: Resnična zgodba (Po starogrškem pripoveduje Joža Lovrenčič.) I Vsebina prejšnjih podlistkov: 1. Lukian se odloči, da pove zgodbo, ki je ni treba verjeti. — 2. Pri Herkulovih kolonah se vkrca in pride na Vinski otok, kjer najdejo reko, izvirajočo iz vinskih trt, med katerimi so tudi take, ki so v zgornjem delu prave ženske. Oni, ki so se jim približali in jih objeli, so se še sami spremenili v trte. — 3. Ko so odpluli z Vinskega otoka, jih za.iame i ciklon in jih odnese na luno, kjer jih zgrabi policija in jih odvede pred kralja Endimiona. — 4. En- \ dimiou jih lepo sprejme, jim pove svojo zgodbo i ter jih povabi, naj se udeležijo vojne, ki jo napove i Helioton, prebivalcem solnca. — 5. Mobilizacija in J razvrstitev obeh armad, ki ju sestavljajo voiščaki posebne vrste. — 6. Potek boja, v katerem končno zmagajo Helioti. — 7. Preden se Lukian poslovi od Selenitov, opiše še nekaj njihovih posebnosti in običajev. — 8. Jadrajoč mimo raznih nebesnih svetov, pridejo v mesto svetilk, odkoder dosežejo končno morje. — 9. Veselja na morju je kmalu konec, zakaj ogromen som jih požre. V somu se razprostira veliko ozemlje, v katerem najdejo nekega starcn s sinom in izvedo o neznanskih prebivalcih. ki ii1, sklenejo pregnati. 10. Gospodarji Somovine. Povoda za vojno ni bilo treba dolgo iskati. Prav tedaj je potekel Skintaru — tako se je imenoval naš gostitelj — rok, v katerem bi moral plačati vsakoletni dan. Ko so prišli odposlanci Pseto-podov in Paguridov, da bi ga poterjali, jih je Skin-tar nagnal in posledica je bila, da so sovražniki divje tuleč vdrli v njegovo kolonijo. Niso nas presenetili. Bili smo pripravljeni na njihov napad in smo jih oboroženi pričnkovali. Jaz sem dirigiral petindvajset svojih mož, da bi prežali v zasedi na sovražnika in ga napadli, ko bi bil že mimo. Tako so tudi napravili. Planili so sovražniku v hrbet, mi — bilo nn« in a Skintarom m njegovim sinom tudi petindvajset — smo pa po- gumno navalili od spredaj na sovražne vrste in jih po trdem boju nagnali v beg ter jih zasledovali j do njihovih špilj. Sovražnikov je padlo sto sedemdeset. naših pa le eden. ki so mu z ribjim rebrom i predrli ledvice. Po boju smo oni popoldan in ono noč kampi- ' rali na bojnem polju in zgradili spomenik zmage j iz delfinovili vretenc ... Drugi dan so prišli Psetopodom in Paguri-dom še vsi drugi rodovi na pomoč. Pogumno smo udarili proti njim in se pri Poze.jdonovem templu I spoprijeli z glasnim krikom, da je odmevalo v somu I kakor pod kakim obokom. Tudi združene sovražnike smo premagali in jih nagnali v gozdove. Ni trajalo dolgo jn sovražniki so poslali k nam svoje zastopnike, da bi jim izročili njihove mrtvece in še, da bi izvedeli za mirovne pogoje. Ni se nam zdelo, da bi se pogajali. Z novim jutrom smo zopet napadli sovražnika in pobili vse razen Tritonomendritov, ki so bili nevtralni, a so zbežali k škrgam in poskakali v morje ... Po zmagi smo prepotovali vse ozemlje iu smo lepo v miru s Skintarom živeli vsi skupaj. Hodili smo na lov, telovadili, obdelovali vinograd, nabirali sadje — kratkomalo: živeli smo kot ljudje, ki so v prostornem zaporu, iz katerega ni mogoče, a si le uredijo svoje bivanje kar se da udobno in prijetno. Tako smo preživeli eno leto in osem mesecev. Petnajsti dan devetega meseca ob drugem zevanju našega soma — zeval je redno vsako uro enkrat in po tem smo ugotavljali čas — smo nenadoma zaslišali grozen krik in ropot, kakor bi kričali mornarji in bi udarjala vesla. Prepadli smo zlezli v žrelo naše živali in se postavili med njene zobe, odkoder smo videli nenavaden prizor: grozni orjaki, visoki pol stadija — 86 metrov — so pluli proti nam na velikih otokih kakor na kakih galejah. Vem, da se bo zdelo inoje pripovedovanje neverjetno, n podajam le, kar sem videl. Otoki niso bili posebno visoki, n bili so sila dolgi in vsak je meril v obsegu vsaj sto stadijev. Na vsukem je bilo najmanj sto dvajset orjakov; nekaj jih je sedelo na obeh straneh otoka v dveh vrstah in so veslali z neokleščenlmi cipresami. V ozadju jp st«! na visokem holmu krmilar s pet stadijev dolgim kr- milom, ki je bilo iz brona. V ospredju je bilo kakih štirideset borcev, ki so bili prav taki kot ljudje, samo namesto las so imeli na glavi plapolajoč pgenj, radi česar niso potrebovali čelad. Tudi jader niso potrebovali, zakaj na vsakem otoku je rastel gost gozd, v katerega se je zaganjal veter in poganjal otok v ono smer, kamor je hotel krmilar... Spočetka smo videli le dva ali tri take otoke, polagoma pa se jih je prikazalo kakih šest sto. Postavili so se drug proti drugemu in začeli pravo pomorsko bitko. Mnogi, ki so napadali s prednjim delom, so se razdrobili, oni, preko katerih so zaplavali drugi, so se potopili, na onih, ki so vzdržali na površju, pa se je razvil ljut boj. Borci v ospredju so bili namreč zelo bojeviti. Zakadili so se na sovražno vozilo, bili besni okoli sebe in niso poznali milosti. Namesto harpun so metali drug na drugega neznanske polipe, ki so jih privezali nn vrvi. Polipi so se s svojimi lovkami hlastno oprijeli gozdov in tako zadržali sovražni otok. Obmetavali so se z ostrigami, velikimi kakor senen voz, in z gobami v obsegu enega jutra zemlje. Prvim je poveljeval viharni Eolokentaver, drugim pa vodopivec Telasopotes. Povod za vojno je bil neki rop. Baje je Telasopotes ugrabil onemu več čred delfinov. Toliko sem vsaj ujel iz njihovega kričanja, ko sem obenem izvedel za imeni obeh kraljev. Konec vsega je bil, da je Eolokentaver zmagal. Potopil je knkih 150 sovražnih otokov, tri pa si je osvojil z moštvom vred; drugi so se polagoma umaknili in izginili v dalji. Zmagovalci so jih sicer nekaj časa zasledovali, a so se zvečer vrnili k potopljenim otokom, jih večino dvignili in rešili tudi svoje, zakaj tudi njihovih se je več ko osemdeset potopilo. Eolokentavrovi so postavili nato vojni spomenik: najbližji sovražni otok so zgrabili in ga posadili na somovo glavo. Noč so prebili ob somu, ko so privezali vse otoke k njegovemu trupu in spustili tik njega sidrn. Sidra so imeli posebno močna, saj so bila steklenn. Drugi dan so opravili na so-movem hrbtu slovesno žrtvovanje, pokopali na njem svoje mrtvece in potem vriskajoč in pojoč zmagoslavne pesmi odpluli ... "Polagoma mi je'začelo postajati življenje v sonioveni trebuhu dolgočasno in neznosno in mislil sem, kako bi se rešiii. Najprej smo poskusili z rovom. V desnem boku smo začeli grebsti in kopati, a ko smo bili že kakih pet sto sežnjev globoko in se ni še nič poznalo, stno to svojo namero opustili iu sklenili, da zažgemo gozd. Menili smo, da bi moral gozdni požar grozno beštijo fentati, nakar bi se lahko oteli. Sedem dni in sedem noči je gorel gozd, a vročina ni niti malo vplivala na soma Osmi in deveti dan pa smo le zapazili, da jc začel bolehati. Zeval ni več tako pogosto in tudi tako na široko ne več. Enajsti in dvanajsti dan je šlo z n im že h koncu in je zaudarjal. Komaj še pravočasno smo se dvanajsti dan spomnili, da bo po nas in sc v njegovem trebuhu z njim vred potopimo, ako ne podpremo žrela, ko bo zopet zazeval. Podprli smo mu torej gobec z ogromnimi tramovi, pripravili svojo ladjo in se oskrbeli z vodo in vsem potrebnim. Za krmilarja se nam je ponudil Skintar. Trinajsti dan se je som iztegnil. Nič nismo več čakali. Ladjo smo potegnili po žrelu, jo potisnili skozi gobec, jo privezali k zobem in jo nato nalahko spustili v morje. Mi sami smo zlezli na somov hrbet, kjer smo žrtvovali pri orjaški trofeji Pozejdonu in ostali radi brezvetrja še tri dni. Četrti dan smo odjadrali. Med potjo smo naleteli na trupla onih, ki so padli v pomorski bitki, in čudeč se smo merili njihovo nenavadno velikost. Ob ugodnem vetru smo nekaj dni kar dobro vozili, pa je potem pritisnil grozansko oster seve*, ki je povzročil tak mraz, da je vse morje zmrznilo ne samo na površini, temveč vsaj štirideset sežnjev globoko. Zapustili smo ladjo in hodili po led\; kakor po kopnem. Ker pa nismo mogli vzdržali v mrzlem vetru, smo poslušali Skintarov nasvet in izkopali v ledu prostorno jaino, v kateri smo preživeli trideset dni ob ognju in si kuhali ribe, ki smo jih pri izkopavanju našli. S časom nam je vsega zmanjkalo in zalo smo šli in sprostili za-mrzlo ladjo, razpeli jadra in sveži veter nas je enal po glndki površini kakor preko mirnih valov. Čez pet dni se je pojavila znova poletna vročina, led so jc stajal in vse okoli nas je bila zopet sama voda ... (Dalje.)