Poštnina plačana v gotovini. Leto LXXIV., št. 82 a Ljubljana, četrtek le. aprila Cena Din i.— Izhaja vs&M dan popoldn« tzvzemAi nedelje to praznike. — InseratJ do 80 petlt Trst a DlD 2. do 100 vrat A Din 2.50 od 100 do 300 vrst a Din 3. već Ji uifleratl petlt rrstn Din 4.— Popust po dogovoru. tnseratnJ davek posebej — »Slovenski Narod« Tftlja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopis) se ne vračajo. UREDNIŠTVO CN CPRAVN1STVO LJUBLJANA. Rnafl jeva ulica 4t- 5 Telefon: 31-22, SI-23. 31-24, 81-25 in Si-M Podružnice: MARIBOR, Grajski trgr «t- T — HOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stronsmaverjeva ulica 1, telefon 6t 65; podružnica uprave: Rocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5, — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351, a m Balkanu Poročila jugoslavenske vrhovne komande — Grki organizirajo svojr glavno obrambno črto — Izpraznitev Soluna se je izvršila v redr Sovražnik je v dneh 7. in 8. aprila nadaljeval z močnimi silami prodiranje v smeri Rumanovo, Skoplje in Kačanik. Nase čete nudijo odpor. Mesto Skoplje smo morali izprazniti. Po zavzetju Skoplja skušajo sovraž. oklopne Prtinice prodirati preko Raćanlćkaga klanca ter imajo ogromne Iz.^uni*, ki jim jih je prir-Utlrla. na&ri bomhsirdtTska n\~ia*"ija_ fiovrainik jf danes /jutraj tudi preAel v napad z močnimi silami na sektorju ( ari- brod, kjer nudijo naSe čete najjavji odpor. Nas:» ofenziva v Albaniji «»e entT^i^no nadaljuje. Na \ sej fronti so nase čete prekoračile reko Drini ter napredovale v notranjost Albanije. Na severni front! se vrše manjše borbe kraievnej^i značaja. Sovražnik je v dneh 7. in 8. aprila bombardiral Beograd, katerega pa so na*> vojaške sile že prvi dan započetih sovražnosti zapustile. Razen Beojrrada je sovražnik bombardiral Krarrn ifvae. gahac in l.azarevac. Materialna škoda je velika so pa tudi ljudske žrtve med prebivalstvom. Sovražnik je v zračnih borbah izgubil več deset svojih avijonov. Službeno poročilo z dne 9« aprila Neprijatelj je danes z močnimi oklopnim! In motoriziranimi trupamj nadaljeval napad v smeri od Pirota in z velikimi izgubami zavzel Niš. Prav tako je zavzel Croševac po ljuti obrambi naših čet. Nnsa ofi nziva v Albaniji s.- povoljno razvija. Aktivnost o!>ojestranskega letalstva \e zaradi slabega vremena ovirana. R^y«rtre!*en most čez Mti.ro Buđrmpoš'a. 10. aprila. (DNR ) M TI poroča iz Velike Kamžc da so Jugosloveni razstrelili most čez Muro pri Lendavi Varstvo na lih interesov v Italiji prevzela Rusija London 10 aprila AFI poročn h RT"ma da bo iug~slovcnskp interese v Itali "i vzela v zase to Sov.'et ka zveza. Stalin prisostvoval f*ogaija-njem me^ Jugoslavijo in Rusijo Ankara. 10. aprila Izve se. da sc razeo-vct: o podpsu ru<4co-jugos'ovenskecfa pakte o prijatelitft\*u in nenapadanju tmiali vse skupaj samo tri dni in da jim ie osebno prisostvoval tudi Josip Stalin G~yerai%e v Grčiji Ankara, 10. aprila. Tukajšnj- oorečevalec ameri:ke radijske družbe Colun-hia javlja da orsan:zira jo Grki svojo £?la\no obramb-no linijo na črti od 01;mpa do Ohridskega jezera. Tam se koncentrirajo g'avne sile gr'ke rezervne vojske Glede ostalega poc-žaja javlja isti poročevalec, da sc ncm'kc čete d«onih oddelkov Grki cenijo da razp lrgaio Italijani v Abanij: trenutno s 400.000 vojaki New York 10 aprila (Tass> .Associated Press« poroča da ie angleški vojska ki je bila iz Egiota prepeljana v Grčijo utrpela nekai izgub, ki pa niso bile velike. Nemška teta!a so več transportnih lađi] nočno bombardirala Itali lanska letala ori Tanadti niso sode ovala Nemške čete v Bolgariji Stnckholm. 10 apnla (D\'B ) »Dapen« Vzheter« obiavlja rx>r«ćil< »l nired Pres- s-«<« !Z Carigrada da cbstote v R<>!<2arij> štiri skupine nerrKkh čet Prve sikun^n ma svoj glavni >tan \ Svilengrudu ob tur Sk* meji druga -ivtipma v Kus'endtlu >t" uaos.lovens.k- me;, rretja it- \ «^verni Bc ^Ja r* ji .Vtrta na v okolic ^v,fne Zadnja ^kup:na pomeni rezervo Nemške zračne Mie cp.f^-0 pnrt- Jugoslaviji z dvema zrainima armadanra od katerih je ena v fvumuniji druga p* v Bolgariji. Poležal Turčije Stockhoim 10 aprila (DNB | Angleški -roć,-a »Daoens NJ\-heter« da n-bstoj n,'^/ni >st d«a Turčija v kratkem napove vojn<: Nemčiji Mulrem ko bi Turčija vodila hramhno vojno bi dovolila -\ng'ežem uporabo turškega ozemlja Enake b- 'anko angleške ladje pristajale v tur-Jcih pristaniščih m piule skozi Dardanele sta zapadir Ne miki i bombniki so tuCl preteklo noč več napadov na Anglijo izvršili Lo; d~n. 10 aprila Nemška letala so se ponoć. m.>čn. i dejstvo vala nad Anglijo Napndeno ie bi)v med drusirr nek,' me-t v zao dnem Mid andu in druso .nesto ob sevemovzhodni obal- Več naoadov ie bilo izvršenih tudi na v^hoH^o in iužn »vzhodno oba]o ter na neko mesto v zanadni Angliji London ie imel ^udi letalski darm vendar na m^sto niso bi e \*rž^ne b mbo Aneleško poročilo navada, da ie bilo >sem nemških bombnkov DOnočl sestreljenih Berlin 10 apri^ V noč: na 9 aori1 je več sto letal napadlo v valovih mnoca pr-stnn;š-n in industri ^sk^ naprave v južni in srednji AngMji Glavni sunefc ie bil usmerjen Drotj nanrr^am [ptalske ind >-str;i° *^~< me^em podr č;-; Coveutryja Na tis~če rušilnih in zažiga'nih bom1 je pozvročilo velika razdejania v industri.i-skih napravah Tudi na pristaniških napravah in dokih v Portsmo.thu le bi'o opaženih mnogo požarov Angleški napad na Kiel Berlin, 10. apr. V noč; na 9 aoril so sovražna letala priletela nad obalo z?s d -nesa ozemlja Močna frrmaciia a^gl š e-ga leta'stva ie oonovno ore'etela sevemo-nemšk: obalno ozemlje ter ;e odvrfi a ni raznih krajih rušilne in zažigal ne bombe Glavni napad ie bil usmerjen or-ti Kielu Tu je bila razen na in lustr i k:h na va-vrah povzročeno znatno op-stoš?ni z a t v stanovanjskih okrajih ki ie zahtevalo večie Število nn^nih žrtev in ranjencev med civilnim prebivalstvom Potreh-na stn red *n Zagreb. 10 aprila. Predvče-^a išn iim se vrnil na Hrvatsko pred*edn;k HSS in podpredsednik kr vlade dr Vladkc M-ček. OdSel je na svoj dom v K upi na c kier sc Ca obiskali ban dr ^iiba";č ter prvaki HSS dr Tura i Krnicvić in inž Avgust Košutič Ob 7 je dr Mače k pred mikrofonom govori] iz Kupmca go>vor pa ie prenašala zagrebška radiiska po*.taja: »Hrvatski narod' Rratie in sestre' Vrnil sem se v va'" sredo n vam ob tej pr;1-ki rečem nas'ednje: Z-iide'a nas ie največja nesreča, ki 'nhko zadene nared a tc je — vnin-^ To tt!o se lahko ublaži samo na ta nnčin da bomo složni in disciplinirani Pos'u'ali ste me dos'ej v vseh težkih ča^;h in sem siguren, da boste to rudi v bodoče Jaz ostanem med vami in bom delil z vami vse dobro in zlo Razume se. da bom v vsakem poedinem primeru po običajnem načinu dajal navodila bndis po va^ih or^an zac'jah bodisi po odnos'anch ki bodo narodni zastopn;V: ali drugi znani prvaki stranke. Zdaj zahtevam od va*- po'ni red in disciplino na vsakem mestu bodisi v hi*M ali v vojski. Zaključuiem z no^im hrvatskim pozdravem: Vera v Boga m seljačka sloga!« uspešno vzdrževan V mecUi so bile za-plenjcne važne zaloge orožja :n vojnega materiala. Ujeta sta bila med drugim dva popolna bataljona fašistična m -ice, 60 pi-lct(/v in 1000 mož letalskega osthja. Vofne ©pssrc*|2 v ASr!ki Berlin. 10. aprila V teku napada'n:h operacij talijanskih in nem'kih fo--macij proti Ciren^iki so čete n^m-Vcja afri'kcaa zbora dosegle 7 aprila Demo Letalstvo je nadaljevalo nrirade preti anrt'eski preskrbova'n^ plovbi in voja'ko važnim ciljem z močnimi v'ami >n velikim uspehom Pri tem so sode'ova'e pred-\"sem formacije maršn'a SnerTeja Padec Massaue Kairo. 10 aprila O padcu Massaue poročajo naslednje podrrbno-st1 Angleško poveljstvo ie pristalo na 18urno p^em rje. da morejo Italijan' >prejet' argl^ke pogoje za predajo Poveljujoč itaMjanski admiral v Massau' ^ i? kr.njnr odločil, da vendarle brani Mas<»auo Za*o so v torek ope/dne. ko je poteklo pumirje angleške čete pre91e v napad Topništvo je otvorilo napad, angleška le*a!a pa so bcm-bardi.ala itabjan^-ke utrdbe V Addts Abebi red Najrobi, 10. aprila Poveljstvo angleške vojske v Keniji javlja v svojem službenem poročilu: Pri zasedbi Addis A bebe s*j sodelovale rudi indijske čete. Red v Adds» Abebi je Moskva, 10. aprila. (Tass) Predsednik sveta komisarjev Molotov je imel včeraj v navzočnosti japonskega po>'anika Tate-kave drugi razgovor z japonskim zunanjim ministrom Macui kom \rato je priredil Molotov Macuoki na čast kosilo, ki so se ga udeležili tudi Mikojan, Višinski, Lo-zovski in Kaaanovič, japonski poslanik Te-tekav^ in osebje japonskega pois'anidHelkov v lastnih aradih tn za vodih sc n ro^čen1 nježnosti javme pa sivne ^a?č:ie r^iede aporabe ostalih jav nih aradn: ko\ > nelo v lavnih zašćtnih oddelk'.h oa se monin kraievni odbor oziroma »bčine orei sporazumeti z njih starešinami Odpiranje vrai Navodilo / dne 31 111 i940 v ie: zadevi 'naredba kr banske ■jpravei ie treba takole razumeti Zapira fi in zaklepati morajo vrata stanovani kadar >dideic liudie v zaklonišča En ključ od stanovanja nai ^e odda nadzor oiku hišne '^ščire HiSna vrat?- pa na* bodo ponoć same ^aprta da moreio lju dje « ceste iskati zavetja toda to vehr le za čas letalskega napada Preden se ta "►ričnp in ko te ian znak da le nevarnost prenehala ie treba !meti hi^na vrata za kieniena ds opozarjamo na resnost DCtloiaja in na usrdne potsjlc-il;ce ki (ahko nastanejo zaradi malomanv ljudi ki prezirajo predpiac za zatemnite\ Kjerkoli ipazite kako aosat< nin leno al; s-labo za-tem-'icno okno in če vidite kak dnie pre-kr-^ck prt.vlp'M^.- za zatemnitev javite tO m jMizjemo utrainiku najbUtlemu nijooa pasi\*nc zaščite ah pa mestnemu /a^čirne- m u u nad u Dajanje življenjskih potr«»Hs?in na kredit. Ugotovilo se ie da se nekateri triinv-ci in obrtniki (mesarji) branijo dajati živila na upanje za en mesec in to celo lavnim in zasebnim aradn kom ki so kakor znane dobn plačniki Tako ravnanje je samo po sebi vsega obsoianja vredno in kaznivo Sicer pa v nobenem primeru ne morejo propasti plače in pokoin ne Duh požrtvovalnosti m solidarnosti l^ ce 1e te dni v mnoe;h primerih ?e 'ep< m n -festiral nai nreSine vse slo^e Ir irsakeca posameznika Ne /'virno sami zase am-oak za vse kot ena narodna enota Izpolnjujte tedai vzorno 'n požrtvovalne vse irzavlinnskf dolžnosti kakor izvršuie svoie naša hrabra voiska na postojankah, da ne bo treba seči po kaznih in prisilnih odredbah. Prepoved posltišanja tuph radiopestaj Banska uprava objavlja: Prepoveda.no je poslušanj- tuMh rad«o-pistai Kd«r bi Se prekršil proti tej prepovedi bo naistroHt kaznovan In pol^f te^a mu bo aparat odvzet ! -^VxWt | j— I || li i II !■! i ■ ■ I IP ii timmtm® mu m mscipiino: Meis^tspa pomoč pri poljskem dela Nenadoma ie zavladalo vexiku pom mj-kanje delovnih moči da ni moleče obdelati polja. Povsod ie premalo ljuii in živine, ziasti pa to občv.t. tudi naj jližj I..ub jonska oko.ica m oa p ljedeici. ki so ljubljanski občani. Meščanstvo se m.ra zavedati d j ne bj kruha in dnisih živil, če naš poljedelec ne bo mo^el obdelati pol H Enako se pa morajo zavedat; rx>se5tn:ki poija. da brez medsebojne pomoči ne bo m 2oče obdela I njiv Zato nai vs: posestnik km.ti' smatrajo vso sosesko za skupno lart in p m&-^aju sosedu ohdel2t: njivo kakor svojo V prvi vrsti ie t>a dolžnost mo'kih da p -ma"air> 7 nasveti z de om in z živin" ženam ki so ostale sam« na d^maeiji. B.ez odlašanja nai se sosedje takol dogovore, kako bodo skupno bd3lali vse p j s lia-ko bodo skupno pokorili in spravili seno. kako bode 00 vrsti skupno orali vse nji\e. jih dalje obdeloval: in skupn 1 pospravil 'etino Posamezne sre~h na- raz e ^ vse ooljsko delo tako da nit1 košček semlje ne ''o osti! reohd°lan Ni tr ba dosti uremi--Tievati ka'°ra zem'ii.šea nai sr> emene v njive ah ka+eri pa'nik nai zbiliša;o v travnik ali njivo sai mno~»- še spo-miniaio koi:ko sveta ir bilo obd 1 ^nena v na"»rnii?Th l^rih m;onl^ svetovne \*ojne Z ned^hiin oo^o'i- b^-i^ vsai to'iko ^ah-k0 obd*1^!'" in pridelali k^kor tedai V Ljubliani ie še precei moških zlasti pa mnoso žensk in mladih ljudi, ki bi lahko pomagali pri kmečkem delu Vsi meščani nai pomislijo, da ie njih življenje odvisno od prehrane, prehrana pa od uspehov našega kmetijstva. Iz dal'nj.h krajev ne moremo pričakovati uvoza živil /iato se pa Ljubljančani lahko zanesemo samo na svoie soobčane — pol jedi lce in na bližnjo r»k-l:co V glavnem lahko računamo, da bo-no imeli za4otov!jeno le tis o hra:.o. ki nam jo bo pridelal nai 9 občan ali okoličan Zato naj se pa meščani radi ir že zaradi svoie lastne korist ponudijo pelje deleem-soobčanom za kakršnakoli delo. Sleherna pomoč nam bo xe pri z; č *tku dela po\-m:ena z zavestjo dT se nam ni treba bati naihnšeaa Nikar ne mslimo, cia samo korenjak i^hko oomasa pri kmečkem delu. oač se pa ponud:nv> polj* delcem in oni bodo že našli za vsakima posameznika vsem nam k ristno d^l ) Tz drugih držav nam ie znano, kako Šolska mla-{ dina. d'jaštvo. akademsko iiobraženi liu-die in najrazličnejši srtanovi z uspehom pomagajo prdelovnti hrano in «?i g ten utrjujejo tudi svoje zdravje Na^b^l; raz-\-ajf*na gospodična bo spoznala no\-e rw po^oma neznane užitke, ki jih kme'ko delo nudi meščanom Vse nn razrednikom naj direktorji (upravitelji) določijo namestnike Rok za popravne razredne in privatne izpite se bo določi! naknadno; v tem smislu naj se iz-rnvln; morebitna pnpemba o popr«\mem zpitu Na hrbtni strani vsakega spričevala naj se napiše: »Izdano po odredbi bana dravske banovine IV. št. 7886/1 z dne 9 april« 1941« na spričevala učencev IV in VIII. razreda srednjih šol k- so razred z naj-mani d''brin uspehom dovršili, pa poleg tega: »To spričevalo vel 10 do zadevne ministrske odločbe cbem m kot spričevalo o uspešno opravi eneir> niŽKra 'v"jem) ro-čajnem izpitu.« Učencem V razreda učiteljskih šol se izda letno spričevalo brez pripombe o diplomskem izpitu. Pri učencih IV7 razreda meščanskih šol je glede za vrtnega izpita napisati analogno pripom- bo kakor pri srednješolcih glede tečtjmh izpitov. Učenci in učenke ljudskih šol dobe tet na spričevala (odnosno izkaze) skladno z normativnim raznisom XXVII. št ' (*uk IV št 6561/2 z dne 6. V 1938) Oa ari jih je tudi s 1 april< m 1941 Srednjim in meščanskim šolam 'zven Ljubljane razpošlje tiskovine za ^pr Sevala Banovinska zslr£a š 6.50 din kilogram Opo-zarjemo. da 1e soržična moka odlična in naj prebivalstvo zato ne odlaga z nakupom. lj— Dobro ka*n ie mestni preskrbovalni irad pričel prodajati na mestni stojnid na Vodnikovem trgu po 8.50 din. Kupec jo vsak dan dobi največ 2 kg ^ I j— Poziv najditelju. V pondeljek dne 7. aprila je bila okoli 11. dopoldne v tram- vaiu št. 2 na progi proti Mostam pozabljena aktovka temnorjave barve, v kateri so bili dokumenti na ime Gabrijela Pavlic m razne pcri'o. Pes:eni najditelj naj odda aktovko proti negrad; upravi policije ali pa upravi nagega lista Bsd; domovin? samo v korist! Iz Trbovelj — Gozdni požari. Spomladi, ko se bijo in čistijo gozdovi in travniki, nastajajo pogosto požari, povzročeni po neprevidnosti, ki pa prinašajo gozdnim posestnikom občuteo škodo. Da se število gozdnih požarov omeji ali po možnosti odvrne se opozarjajo vsi na določila zakona o gozdovih Prepovedano je kuriti v gozdu. Osebam, ki se morajo iz tehtnega razloga dalje časa muditi v gozdu, je dovolje-eo kuriti po potrebi samo na odrejenih krajih in ob potrebnih varnostnih ukrepih. Ogenj je treba nadzirati in po odhodu popolnoma pogasiti. Ob suši je prepovedano vsako kurjenje v gozdu in izven njega na razdalji 5o m, v kraških krajih pa na razdalji 100 m. Kdor opazi nepoga-šen ali zapuščen ogenj, ga mora pogasiti Mimoidoči, ki bi zapazili, da v gozdu gori. morajo, v kolikor je mogoče, pogasiti ogenj sami. če to ni mogoče, pa naj takoj obvestijo najbližje vaške in občinske organe ali gozdarsko osobje. Za vso škodo, povzročeno po požaru, je odgovoren oni. ki zakrivi, bodisi le iz malomarnosti. Pastirji in najeti delavci so odgovorni za za povzročeno škodo in za stroške gašenja solidarno bodisi sami, kakor tudi njihovi gospodarji ali delodajalci, ako jih niso pravilno nadzirali Nadalje opozarja zakon o železnicah da so lastniki gozda dolžni pustiti vzdolž proge, kjer vozi železnica skozi gozd. varnostni pas v širini približno 10 m na obeh straneh proge. Skrbeti morajo, da je varnostni pas stalno očiščen Prestopki se kaznujejo z globo od 100 do 1000 din in z zaporom do mesec dnL Četrtek. 10. aprila Ob 12.00: Koncert nabožne glasbe (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00: Napoved', poročila. — 1800: Vijolinski koncert: ga. Francka Omikova-Rojec pri klavirju g- HA ILEPSE ČTIVO Kavi jen: ZgOđbe \PT€% gTOZe Klabund: Pf? ir-RoSputtT* Ravljeru CrtUi VOJUU Tht mpson StffeO Broširana knjiga: din tO.— vezana kn]f±n: din 15.— ZALOŽBA „CESTA** LJUBLJANA, KSAFUEVA UUCA ST. 5 prof. M. Lipovsek, — 18.40: Plošče. — 19X0: Napovedi poročila. — 1925: Naco-nalna ura: Trpljenja in vstajenje narodov (prot Etbin Boje). — 19.40: Plošče — 20.00: Pevski koncert ge. Mile Kogejeve. članice Nar. gledal., pri klavirju s. prof M Lipovsek, — 20.45: Koncert radijskega orkestra, — 21.45: Poročila. Naše "le*!^1" Uprava Narodnega gledališča v LJubljani javlja, da bo*te do nadaljnjega opera in drama zaprti Uprava Narodnega gledališča v LJubljani obvešča člane Narodnega gledali*** iz Maribora. U so v LJubljani da je kr. banska uprava nakazala zanJe akontac?; i na plače. Člani Narodnega gledališča 17 Mari-hora naj se javilo v tajništvu Narodnega e dalisca (drama). K O L B O A B Danes: Četrtek. 10. apr.: EzekioL Domnij D A S A š S J k rftlh Lili i Srbsko-siovenska razstava »Lade« v Jakopičevem paviljonu odprta od 9 do 18 d e z 1 k n t 1.1 k 1 1 Danes: Mr. BakarčiČ. Sv. Jakoba u*2 9. Ramo: Mik' Zičeva cesta 20. \Iurmaycr. Sv. Petra cesta 78 Ne izseljujte se So ne zapuščajte domov! Asmara, Masaua in Asab Nekaj podatkov o Eritreji, ki jo zasedajo Prestolnica Eritreje Asmara je veliko mesto, ki šteje nad 100.000 prebivalcev Lesi no 200 m visoki planoti. Asmara je zvezana po 337 km dolgi železnici s pristaniškem Masaua na vzhodu in s Agor-latom na zapadu. Ime Asmara je postalo nekoliko bolj znano L 1905. ko je bil v tam mostu prvi iatlijansKi kolonialni kongres. V Asmari žive pripadniki raznih narodnosti in ras., kakor v vsej Eritreji. Tu srečujete Evropce. Sudance. Somaiijce. Arabce Abesince itd.. Tudi v verskem ožini Je Asmara precej pestra V nji žive pripadniki raznih krščanskih veroizpovesti Id muslimani. n Id 100 km. , ./? , I 1 ■ i IDerudeb I . l/, | J m igMFilikr/ ^Vlltfrroaa i/ &\ u»s K«™ jj= t PS 1 ' ! ?S AGORDAT **V cirj Era»a.5f iM KarUabaf\ 50 »Anagit B 1 -e. m 10 5; K«?ren MASSAUA Sabd^rat --.ASrlARAr^v Lorodat. •Mogolo C^\G>^ZlJ,a , #|J , ^Aressa ArafaU pafunav ^ •AdiUgri v>» Vr^ov •Scnafe LGe^arefl/ Nogara §erif*i\» =J# 1« 11 i GadabijjT.0uma# GALABA^ Šu krije 'i* Kirkin A# B Wakne Borni $f • Hagu m bal > #Dunkur Kafta' Ad« Rcmoz* 3.150 Debarka J ~ •Senafe I VKoluii Axum® ®ADUAX . *•.. # w ( Amogale* Dcmbcgtna lioo \ ifc #Abbi Addi J ®MAKALE UaRJa* Ataba^ • 4505 u^n\ 2c56 •Anfelo oe—fc. • ^fioK Fpnaroa , .j«1^^ Mukera>x • .M #Bcdoa E S II MirfiN II J ® G ON DAR # 7iso*Sokof* Azazo •Adisa 3529 Zabul 4^ Ime Maaaua pomeni >mesto prihoda«. To mesto je glavno pristanišče Eritreje in v gospodarskem pogledu na prvem mestu. Slove zlasti solarne v tem mestu. Mesto Je zvezar.o z zaledjem z železnico in precej dobro ce&tno mrežo. Glavni pomorski tn sploh trgovski promet se usmerja skozi pristanišče tega mesta. Izvažajo kože, mlečna izdelke, bisere, kokosove orehe Itd., uvažajo pa sladkor, kovine, bombaž in številne druge industrijske Lzdelke. M; aur4 je najboljše naravno pristanišče Rdečega morja. V normalnih razmerah je to pristanišče imelo redno parniško zvezo s Trstom Genovo in Adenom. Masaua je prišla pod italijansko oblast 1. 1875 Do L 190G je bila prestolnica Eritreje. Drugo večje pristanišče je Assab v ju-gozapadnem zalivu Rdečega morja in na jugu Eritreje. Asab so Italijani L 1870 zasedli najprej, ko so začeli prodirati v Eritrejo. To je malo mestece, ki šteje le okrog 1.000 prebivalcev. Leži v suhem, izredno vročem puščavskem pasu. Italijani so kraj precej modernizirali In v njem postavili radijsko postajo. Pristanišče je precej veliko in dobro zaščiteno. Asab je zvezan po kablu z Adenom in Masauo. 60 letnica smrti Muscrgskega Modesl Petrovič Musorgski je eden največjih in hkrati najsamobitnejših skladateljev. Rodil se je leta 1893 in je umrl 28. marca 1881 Izhaja iz veleposestniške družine vasi Karevo v pskovski gubermji. Osnovno muzikalno izobrazbo je Mu-sorgski dobil doma Njegova mati ga Je poučevala v igranju na klavir Ker je preživel otroška leta na ruski vasi. je to vplivalo na njegov duševni razvoj tako da se očituje tudi v njegovih skladateljskih delih Od leta 1856 do 1959 je bil Musor^ski gardni oficir Potem je tastopS iz vojaške službe ter se posvetil povsem glasbi toda živel je v veliki bedi in bil je prisiljen zopet vstopiti v državno službo Zadnji čas svojega življenia je živel afusorg-ski zelo bedno m neredno Podlegel tudi Škodljivemu vplivu alkoholizma Umrl je povsem zapuščen v neki vojaški bolnici. Musorgski kot diletant brer Rloblje muzikalne izobrazbe je zavračal vso tradicijo in ustvarjal predvsem po instinktu Mnoga njegova dela so bila v tehničnem pogledu nedovršena in zato so se tudi fevdni njesovi osnutki izgubili ali so pa ostali neobdelani Celo nekatero njerjova največja de'a so ostala nedovršena in neobdelana Naiboli pogosto je poprmijal njegove skladbe znameniti skladateli Rim ski- K orsak ov L. 1874 ie bila uprizoriena Musorsske-ga drama »Boris Godunov« na besedilo Puškina To delo je imelo izreden uspeh in pisatelj 1e kmalu zaslovel Leta 1R81 je bila uprizorjena nlegova onera *>H<-.van-ščina« To oporo ie skladatelj tudi imenoval narodno muzikalno dramo, čeprav ima predvsem znaenj lirične drnme Zapustil je eno de^an^e opere »Zenitov« na b^r-di-lo Gogolieva Ve"ko nrfp'nalnost očiure-jo zlasti Musorgskega pesmi Med njimi so posebno znane- »Rcmanre in pesmi«. »Pesmi in plesi o smrti« »P»re7 solnca« itd E&usorgski je znal izraziti v svojih skladbah značaj ruske umetnosti, izredne epične moči in veličine. Ne rzznašaf govorec! MALI OGLASI Seseda 00 par, davek poseoejj PreKUca, izjave nesena oId L— davek poaeoej. ■namKo — Popustov sa maae oglase ae priznamo >a plamene odgovore giedc malin oglasov je creoa p ni ozn RAzno ieseda 00 par Davek posebej Najmanjši znesek 8.- din BOLNI NA PLJUČIH naj stalno pijejo okrepčujočo In osvežujočo »AMBROŽEVO MEDICO« ki jo dobijo le v MEDARNI, Ljubljana, židovska 6. 13. T. 00 PAJR ENTLANJE ižurlranja, vezenje zaves, pe-iia, monogramov, gumbnlc. — Velika zaloga perja po 7.— din. *J u lija na«, Gosposvetska c 12 in Frančiškanska ui. 3. d- T. ogiji&ijte male oglase t „Slov. Naroda44 ker so oajjeeaejsi KLIŠEJE £N0 - JUOOGftAFIKA SV KUPI Beseda 50 par Davek posebej MaimaniSt znesek «5 iln UOSPODLNJfc. za medene potice rabite ?dlpc le ajdov med Katerega donite v MEDARNI. Ljubljana Židovska ul 6 16 T Jeseda 50 par Daven oosehe) Naimarufti znesek h lin ~" GOSPODIČNA z malo maturo in trg. šolo že v praksi za pisarniška deia. zmožna stenografije in strojepisja, išče službo tudi začasne v pisarni ali Kot blagainičarka Ponudbe na pravo »si. Naroda« pod »Dobra strojepiska«. 71? iščeta se za veselo gledališče dve Slovenki, ki bi nastopali v duetu s slovenskimi ter koroškimi pesmimi. Sopran in alt. Duet mora biti zelo čedne zunanjosti Prednost ima o one, ki igrajo harmoniko, ritre aH kitaro. — Ponudbe s sliko na Veselo gledališče, kavarna »Dverce«, Zagreb, Ilica br. 12. 724 M. '■• Beseda W par Davek po>eoej. Naimaniši znesek lm PRODA SE več let obdto^eča vodeči gostilna v sredini m^.sta. Cena din 15 000. \'prašati: Za^rrob, VlaJtca ul. 71, pri Macanu. 725 Inserirafte v »Stov. i^ara>dii«! t*ierre Mael: 27 S!cdna Uubezen — Kaj vam je nocoj, da ste tako redkobesedni? — ga je vprašala in preizkusila na njem moč svojih velikih oči. Odgovoril ji je nepresiljeno: — Jaz, sem redkobeseden. Jeanne? Kako mi morete kaj takega očitati? — O, le nikar se ne izgovarjajte, — je odgovorila, — saj vse dobro vidim. Če se ne jezite name, ste pa v najboljšem primera hladni v občevanju z menoj. Odkar sva se zadnjič videla, ste se zelo izpremenili. Nenadoma ste zapustili Pariz — skoraj bi lahko rekla, da je bil ta vaš korak nedostojen, kajti lahko H bila mislila, da ste se mi hoteli iztegniti Rene je zbral ves svoj pogum In če bi bilo tako. Jeanne, ali bi me moeli za to karati? Jeanne se je nervozno zasmejala. — Ah, — je dejala. — delate lahko, kar se vam zahoče, ne smete se pa čuditi, če govorimo o tem Saj vendar hočem vedeti, ka? nai Dri va< ohcndu-fem. vašo iskrenost aH vaSo obzirnost. Rene je zadrhtel Besede so bile žaljive. Zadele so ga naravnost v srce — Pripišite vse moji obzirnosti, če p* hočete. lahko verujete tudi v mojo iskrenost. In da ne boste več dvomili, jo kar preizkusite. — Ah, — je dejala Jeanne vznemirjena nad odločnostjo, ki je odmevala iz Reneevih besed. — Kaj hočete reči s tem? — Da zadostuje, če me samo vprašate, ali se vam zdi v mojem vedenju kaj čudno in nejasno. Smatram za svojo dolžnost odgovarjati na« vase vprašanje z največjo iskrenostjo. Čutil je, da so se mu zopet povrnile moči. Jeanne je pa izgubila ravnotežje in s tem tudi svojo moč. Poznalo se je na njenem glasu, kako je bila razburjena- — No. vi torej sami priznate, da ste hoteli pobegniti pred menoj in da ste zato zapustili Pariz s presenetljivo naglico. — Tega ne tajim, — je odgovoril Rene. — Jeanne ni prikrivala da jo jezi to priznanje in da -e malo manjkalo, da njena jeza ni izbruhnila. — S tem naj se zadovolim, — je odgovorila, — in iskrenost va"°sa odgovora me odvezuje nadalj-nih vprašanj. Toda kakor vidite, sem radovedna, ženske imajo drugačna srca kakor moški Mnogo mi je ležeče na tem, da sami poveste razloge, ki so vas napotili k vedenju, katero bi vsakdo strogo obsodil. Rene je nadaljeval Njegove besede so zvenele nekam ostro. Oči so mu zažareTe, pa se je brž zopet obvlada? in odgovoril mirno: — ??onđa vas ni treb* zagotavljati, draga moja Jeanne. da mi je v teh okornostih zelo malo ležeče na sodbi drugih, zlasti na sodbi po svetskih ozirih Moja vest je moj svetovalec. Čeprav je trpela, se mu je zasmejala. — Zdi se mi, da imate pretanko vesl — Morda, — je dejal otožno. — gotovo pa bistrovidno. Samo zato sem se vam izognil, ker sem opazil veliko nevarnost, pretečo nama obema iaz pa nisem hotel dovoliti, da bi mi mogli očitati da som ravnal z vami kot moški brez časti Zadrhtela je, vstala in stopila tik predenj. — Brez Časti, ker me ljubite? . . To so zelo Ši-rokoustne besede, ki jih radi izgovarjajo tirani človeštva. Diskusija se je bila razpredla. z vso ognjevitostjo, kar je je premogel njen značaj, ie ori šla Jeanne do skrajnih posledic Odločno se je zavarovala proti tema da bi ji kdo očital sl^bo vedenje, zavarovala se je proti sleherni obtožbi ne ^lede na zakone morale In njeni razlogi so bili podobni običajnim zaključkom vseh trdovratnežev Vprašala se ie, *je v naravi je oredoisana obvezna zvestoba če liu-bezen razočara človeka Tn s to dor^evnn lo^Vn v katero se zaviia neposlušnost ie slf^nvč Tvrgli r*»c»r so io učili vso v kar ip rTotM verovala Pustil jo je govoriti kpr ni našel r»riT^'imrh ^e *ed. da bi ii ugovarjal Ker je pa bil do'ožbi kritičen, se ie bal zakltučn^ga prizora P^l s° jp ^ol?. Td jih težko orenaša galanten mož ee ima src^ m pravem mestu. In zopet je ponovila svoj vzklik: — Brez časti, ker me ljubite? Rene jo je prekinil: — Nikakor ne, Jeanne brez časti ker v u ne ljubim. Vzravnala se je in iznrožila roke naoroi .akor da se hoče ubraniti srditega napada. — Ah!. — je vzkliknila — vi me ne ^ubiu? In čakali ste do danes, da ste m: to povedali0 — Kaj sem vam mn^°l to pov^d t' pre1"7 Mar nisva bila oba vrtog^va. mar nisva oba p~d e?la trenutni slabosti? In če vam smem povedati s veje globoko prepričanie. vam pravim: Tudi vi Jeanne, me ne ljubite boli. nego iaz vas Te besede je izgovoril hlad^^hrvno kakn* če polije človek nervozno boln»g-! z mrzlo vodo Učinek je nastopil takoj Jeanne ie obSli iivis ieza. Stopila ip nred Ronea Iz njenih oči 5ta odsevala bolest in užaljen oonos — Ali morem misliti da ste me hoteli ra žaliti Rene? — je vprašala — Zakai bi vas hotel razgaliti? — ie odfTovo*-"! navidez hladnokrvno — Sicer pa. kai najdete *a-liivega v moiih b^s^ah7 — Vidim da si doirršliuiete da stp boev** kako bistroumni, pa ne oom;sl;te kako »btožuj"4e, da ?-?m irjrr>?a z vami podlo komedifo. ker mi za-f**nnete v <°br»z d^ va« ne lnib:m Ni re več ozirala nanj. svojega ogorčenja ni več krotila. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran U Za opravo in inaeratni del Usta Oton Christof // Vsi v Ljubljani