Iskre in kresnice 1. 4. ] Da videz ga sveta ne zmede, V protislovja zliva se resnica, se racijonalist* mu skrije. grdo z lepim združeno živi: Modrost doma kot pajek prede bodi krasna še tako cvetica, iz sebe — kar iz domišljije. smrtna senca sleherni sledi. A glej tarn zunaj empirista, c po vsej prirodi išče, zbira, drhteč po njeni knjigi lista, ' Mo' sin' se hoče U mod™sti> modrosti se pečat odpira. postušaj mno$o, čitaj dosti! Tako čebela pridno znaša, Kvesalo je beseda tuja, do vsake poleti cvetice, duha fi neti in obu>a> povsod potrka in povpraša, kresdo deherna je knjiga, kje našla bi sladkost resnice. duha fi kreše in užl^a- ¦. • 2. 6. Če na nebu mesec vidim sam, Dobra knjiga se mi zdi kazati si v vodi ga ne dam. kažipotna luč noči: lzkustvo lastno kaže P<>ta prava potrjuje, remico vseh stvari, ' nepoznana razsvetljuje. besed zrcalo laže, ¦ . •" - j% pretvaria in slepi! ^ ,. . .. .' ". .... ' ' JL f j r . Trpljenje, h si ogenj hsti, W 3. ki pristno v njem zlato se čisti. Kjer dobra pade kal, Le muči, žgi, le do kosti, dobrota bujno se razrase, kar je nevredno, naj zgori! ¦_ kjer pljuskne zlobe val, O hvala, hvala ti, bolest, nesreča sama se razpase. ti daješ moč, samozavest! ____________ Sava Radič*Mirt. * Najvišja človeška znanost je filozofija, išče resnico, ki naj vodi človeka v misli in dejanju. Dve glavni stranki tekmujeta v filozofiji, vsaka išče resnioo na svoj način: racijonalist iz samega premišljevanja, empirist iz opazovanja prirode in življenja. 18