STIPENDIRANJE KOT DEL KADROVSKE   POLITIKF
Izobraževanje za znanje, ne za potrebe združenega dela
Čez štirinajst dni bodo zbori naše občinske skupščine na prvi jesen-sld seji med drugim obravnavali tudi štipendiranje v naši občini, to je področje, ki je sestavni del kadrovske politike, obenem pa se je nemo-goče pogovarjati o njem, ne da bi hkrati spregovorili še o izobraževa-nju. Zato se tudi člani našega izvršnega sveta, ko so pregledovali gra-divo o tej temi, niso mogli izogniti kritičnim besedatn o srednjem usmerjenem izobraževanju, ki namesto, da bi izobraževalo za prihod-nost, bilo torej korak pred združenim delom, slu/i ohranjevanju ob-stoječega stanja, to je nizki tehnološki opremljenosti naših delovnih organizadj in pa zaposlovanju Ijudi s premalo izobrazbe. To ima se-veda svoj vpliv tudi na štipendijsko politiko.
Za šolsko leto, ki se je pravkar pri-čelo, so bile v naši občini razpisane 1104 kadrovske štipendije. kar je 246 več kot lani. To povišanje je enakomemo porazdeljeno po vseh stopnjah šolanja. Največ štipendij pa je tudi letos namenjenih kovinarstvu in strojništvu. gradbeništvu, ekono-miji, trgovini in lesarstvu. Zadnjih pet let v občini raste število razpisa-nih štipendij, vendar se izobrazbeni sestav    v    delovnih    OTganizacijah
spreminja prepočasi. Največ kadrov-skih štipendistov se še vedno šola na tretji in četrti težavnostni stopnji, če-prav smo tu lani opazili majhen padec, njihovi število narašča na peti stopnji, medtem ko na šesti In sedmi ni bistvenih sprememb. Precej razpi-sanih štipendij ostaja nepodeljenih, predvsem za poklice, ki jih je prema-lo, to je zlasti v gradbeništvu, kovi-narstvu in strojništvu. V lanskcm šol-skem letu od 858 razpisanih štipendij
ni bilo podeljenih 305.
V občini sezavedamo, da natn brez izobraženih in sposobnih Ijudi ne bo koristila še tako sodobna tehnologi-ja. V družbenem planu občine za to srednjeročno obdobje smo predvj-deli dvig tehnološke ravni naše indu-strije, vprašanje pa je, kako se tegi nameravajo lotiti v delovnih organi-zacijah. O tem namreč obstaja bolj malo podatkov, saj je od 136 ozdov svoje planske dokumente poslalo le 25.
Ob koncu leta 1981 smo imeli v občini zaposlenih 0,3 odstotka de-lavcev s končano osmo stopnjoštudi-ja, 3,7 odstotka z visoko izobrazbo, 4,1 z višjo, 15,3 s srednjo, 24,6 od-stotka kvalifidranih in 52 odstotkov polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev. Ob koncu lanskega leta je bilo stanje nekoliko boljše. Zaposlo-vali smo 5,1 odstotka delavcev z vi-soko šolo, 5,3 z višjo, 17,9 s srednjo. 29,6 kvalificiranih in 42,1 odstotka polkvalificiranih in nekvaJifidranih delavcev.
Ta neugodna izobrazbena struk-tura zaposlenih predstavlja resno oviro pri prestrukturiranju moščan-skega gospodarstva in uvajanju teh-nološko in razvojno bolj zahtevne proizvodnje, saj nizka tehnološka raven, ki zahteva precej ročnega dela, povzroča zaposlovanje ljudi brez ali z manj izobrazbe. Vendar podatki o vpisih v šole kažejo, da bodo mladi v povprečju dosegli višjo izobrazbo, kot jo imajo že zaposleni delavci, kar bi lahko — ob ustreznem zaposlovanju seveda — popravilo izobrazbeni sestav v ozdih naše obči-ne.
Štipendijo iz združenih sredstev je v naši občini v preteklem šolskem letu prejemalo 167 dijakov in štu-dentov.
• Kol je znano, smo pred nekaj meseci tudi v naši občini sprejeli dopolnitve samouprav-nega sporazuma o štipendiranju na območju Ijubljanskih občin, hkrati <¦ tem pa dopolniK tudi dmžbeni dogovor o štipendijski poKtiki. Gre za večjo prožnost pri podeljevanju kadrovskih štipen-dij, višjc štipendije za mladino, ki se šola zunaj kraja bivanja, večjo stimulacijo k učnemu uspthu, va-lorizacijo štipendlj vsake tri me-sece in ko( pomembno novost tudi štipendinuije talentirane mladine.
V delovnih organizacijah naj bi še v letošnjem letu — tak bo predlog odbora za spremljanje izvajanja dmžbenega dogovora o kadrovski politiki in hkrati tudi našega izvrš-nega sveta občinske skupščine — pregledajo še enkrat svoje srednje-. ročne plane s kadrovskega vidika, uslrezne institucije naj bi čimprej iz-delale kriterije in meriia za ugotav-Ijanje izjemno talentiranih učeneev, tako da bi jih šole lahko predlagale za štipendijo. Naša občinska skupščina naj bi dala tudi pobudo republiški skupščini za obravnavo sistemskih vprašanj s področja izobraževanja in kadrovske politike. Prihajajočim ge-neracijam je namreč treba zagotoviti čim višjo izobrazbo skozi splošni si-stem rednega izobraževanja, ne pa tako kot sedaj, ko je ta razbit na več kot 200 programov, smeri in pod-smeri.                                    D.J.