Leto LXVX, št. 253 Ljubljana, ponedeljek 6. novembra 1933 Cesta Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do SO petit ▼rat a Din 2.-, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din S.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulic* it. 5 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnloe: MARIBOR, Grajski trg St. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica 1, telefon št 65 podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon st. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. PRAZNIK KULTURNEGA DELA Manifestacijsko zborovanje Zveze kulturnih društev — Pomembni sklepi za poglobitev ljudske prosvete LJubljana, 6. novembra. Včeraj so v Ljubljani zborovali delegati 337 prosvetnih organizacij iz vse naše banovine, ki so združene v ZKD. To ni bil več redni občni zbor, temveč velik praznik kulturnega dela in prava manife-stacijska kulturna skupščina. Udeležba je bila namreč tako velika, kakršne še dosedaj ni bilo miti ob najsvečanejših prilikah. 2e pred 9. uro je bila velika kazinska dvorana polna do zadnjega kotička, saj so pr:š!i zastopniki najrazličnejših prosvetnih, sokolskih, nacijonalnlh in narodno obrambnih društev z vseh strani banovine, prav častno je bila pa zastopana tudi akademska in druga mladina. Ministra dr. Krame r-ja je zastopal poslanec dr. Stane Rapc, bansko upravo in podbana prosvetni šef prof. Josip B r e z n j k, nadalje so bili pa zastopani senatorji in .poslanci ter najuglednejši reprezentanti našega dela na prosvetnem poliu. Predsednik direktor Anton Jug je pozdravi! navzoče, nato je pa v obširnem govoru razpravljal o smernicah naprednega prosvetnega dela, ki se navzlic skrajno neugodnim sr-'-ošnim razmeram odlično razvija in napreduje. Povsod je prodrlo prepričanje, da brez kulture ni napredka, niti življenja, saj izobrazba dela za najvišje oiije ter utrjuje značaje za najtežje naloge. Kar se dela tiče, je podal smernice ZKD, po katerih bo ZKD ohranila vse kar se je izkazalo za dobro, otenem bo pa manjkajoče dopolnila, slabo ra opustila. ZKD širi narodno in državno misel ter zvestobo do domovine in kralja ter bo državljansko vzgojo še bolj intenzivno poglobila. ZKD širi pravo, resnično in polnovredno kulturo, zato pa mora vsa javnost biti tej orgaTOzacijj hvaležna, predvsem ne smemo pozabiti mladine. S hvaležnostjo se pa spominjamo najodličnej-Šega sobojevnika ministra dr. Alberta Kra-merja kot najvestnejšega sodelavca in naslednika ustanovitelja ZKD pokojnega dr. Gregorja Žerjava. Zberimo vse delavne sile in |'ih posvetimo kulturnemu delu za našo najvišjo svetinjo, ljubo jngoslovensko domovino! Ko je predsednik pročital brzojavko ministra dr. Kramerja, ki v njej zagotavlja največjo naklonjenost ZKD ter pisma podbana dr. Pirkmajerja, župana dr. Puca in druge pozdrave, so zborovalci z največjim navdušenjem sprejeli vdanostno brzojavko NJ. VeL kralju ter pozdravne brzojavke ministru dr. Kramerju ter prosvetnemu ministru S t a n k p v i ć u in "prometnemu ministru R a d i voj e vOč u. Vzorni tajnik dr. M i h o l a k je imel obširen programatičen govor o moderni ljudski prosveti. katere naloga je, da oblikuje in ustvarja nacionalno On solidaristično voljo in idejo. Poslanec dr. Stane Rape je poudarjal, naj bo zborovanje pričetek nove dobe in nove borbne akcije, po kateri hočemo naše ljudstvo osvoboditi predsodkov ter vnesti v prosvetno delo osebno noto v oblikovanje nazorov m poglabljati ljubezen do države. Sokolski rrosvetar br. P oh are je opisal prosvetno delovanje sokolskih društev, za njim je pa prosvetni sef prof. Josip Breznik pozdravil zbor v imenu banske uprave ter podčrtaval pomen ljudske izobrazbe kot neobhoden faktor rri poglobitvi državotvorne misli. Predsednik ljubljanske sekolje JUU g. Ivan Dimnik je zagotovil podporo trčitetjstva ter poudarjal, da moramo ustvariti enotno smer tudi v naši narodni prosveti. Dr. Ccpuder je v imenu Narodne odbrane podpr! izvajanja dr. Mihelakova ter izrazil željo, naj nadonakie organizacije stavijo ZKD na razpolago vse svoje kul-ne in vzgojne sile. Prof. Peric je sporočil pozdrave profesorskega društva, a banovinski tajnik JNS dr. Marjan Zaje ie orisal JNS kot pokretnico popolne regeneracije vsega življenja v Jugoslavija, današnji zbor pa naj bo mejnik v vsem našem kulturnem prizadevanju. Predsednik zveze napredni akademskih društev dr. Fran Tominšek je zagotovil sodelovanje zveze akademskih starešin in sodelovanj« akademske mladine. Tajnik dr. Miheiak je prečital obširno tajniško poročilo, *z katerega posnemamo, da ima ZKD 337 društev m da je letos pristopilo 55 organizacij. Ko je orisal napredek v posameznih krajih ter opisal sredstva za razširjenje prosvete ter podrobno govoril o fHtnih in novih projekcijskih aparatih, israh in partiturah ter predavateljih in prosvetnem delu sploh, je prečita! Še poročila raznih odsekov, slednjič je ra blagajnik Drago Pogorel ec poda* obračun, ki ukazuje bV.vu i50.000 Dm prometa. Na predlog ravnatelja J era na kot revizori a je bil absolutorij vsemu odboru sprejet soglasno, še bolj se je pa zaupanje do sedanjega odbora pokazalo s tem, da je bil soglasno tudi Izvoljen ves dosedanji odbor, namreč gg. direktor Jug, Franjo Mam, dr. Mihelak, dr. Rape, Jaka Špicar, Karel Po-gcrelec, dr. Stojan Bajič, d-irektor Pavlic, inž. Zajec, dr. Reya. Ton«ja, Boris Puc, Po-harc in prof. Mlakar; v nadzorni odbor ra prosvetni šef Josip Breznik, ravnatelj Je-ran in inž. Bevc. Ko se je direktor Jug zahvalil za zaupanje, so se med slučajnostmi pretresla najrazličnejša vprašanja, slednjič je bila pa sprejeta naslcčrja resolucija: Delegati nacionalnih kulturnih društev, zbrani na občnem zboru ZKD dne 5. novembra so sprejeli naslednje resolucije soglasno: 1. Zahtevajo, da koncesija za eksploatacijo radiofonske družbe Radia Ljubljane ne pride v roke zasebnega kapitala, ampak da se izroči zadrugi naprednih nacionalnih društev, ker more edino ta oblika jamčiti, do postane Radio Ljubljana ne kamo Institucija za razširjenje dnevnih In meteoroloških novic, ekonomskih In drugih poročil, za reproduciranje plošč in opernih del, ampak da sfuži tudi širjenju nacionalne Meje, solMarizma tor državljanske vzgoje. ZKD naj pristopi v to zadrugo z deležem največ 60.000 Din in da ji pripade po njenem značaju In vlogi vpliv pri odločanju. 2. Da ZKD realizira započeto zamisel ustanovitve javne ljudske univerze, sa kar naj se votira zaenkrat 10.000 Din. 3. Naprosi naj sa ministrstvo saobraćaja, da podeli ZKD eno ali dvoje kolektivnih prostih vozovnic III. razreda za dravsko banovino, da more ZKD uspešneje vršiti narodno prosveto v onem razmahu, ki je bila očrtana v poročilih. 4. ZKD naj skuša vsa sokolska kino podjetja in drača kino podjetja združiti v enoten kartel, da monopolizira povpraševanje filmov v dravski banovini in s tem rejrnlira program in ceno filmov. 5. Za vsako predavanje, ki ?ra priredi ZKD društvom, se določi taksa Din 50.—, vendar pa je možen drugačen dogovor, kjer bo smatralo vodstvo to potrebno. 6. Da izrekajo najvefjo zahvalo svojemu prosvetnemu roditelju ministru dr. Kramerju. Po resoluciji je predsednik Jug zaključil s.jajfio uspelo zborovanje s kratkim nagovorom in vzklikom: živela domovina, Živel kralj! Vojni dolgovi — kamen spodtike Angleško-ameriŠka pogajanja brez uspeha — Tudi Anglija ne bo več plačala Pariz, 6. novembra. AA. Potrjujejo se vesti iz "VVashingtona. da so razgovorj med Veliko Britanijo in Ameriko glede vojnih dolgov doživeli popoln neuspeh. Po najnovejših poročilih kaže, da je britanska vlada glede na ta neuspeh sktenila. da ne bo izpolnila svoje obveznosti 15. decembra, ko zapade nov obrok ameriških posojil. Vest o tem stališču britanske vlade je presenetila ameriške finančne kroge, ki izjavljajo, da glede na današnje razmere pričakujejo, da bo Velika Britanija ukrenila drugače, ker bi takšno stališče britanske vlade zbudilo vtiiiko nezadovoljstvo v ameriškem kongresu. Po drugi stran: bi pa odpor kongresa imel za posledico, da se začno novi razgovori, ki bi morda vendarle privedli do kakega kompromisa. V tem primeru je zelo verjetno, da bi tudi francoska vlada dobila vabJlo, da ponovno roštfe svoje zastopnike v \Vashin«eton, tako da bi se istočasno z ureditvijo dolgov VeHke Britanije, uredilo rudi vprašanje ameriških terjatev nasorot; Franciji. Iz prometne službe Beograd, 6. novembra, p. Z odlokom prometnega ministra so premeščeni naslednji prometni uradniki: Anton Hlebec z gorenjskega na glavni kolodvor v Ljubljani, Novica Jovanović iz Trbovelj v Zidani most. Ivan Bole iz Zidanega mosta v Ljubljano, Fran Urek iz Save za postajenačelnika v Mursko Soboto, Vinko Bregant iz Logatca v Sv. Lovrenc na Pohorju, Maks Vedernjak iz Maribora za postajenačelnika v Rimske Toplice, Anton Vergej iz Ljubljane za postajenačelnika v Savo in Fran Bernot z Jesenic za postajenačelnik v Trebnje. Ameriški farmerji proti Rooseveltu New York, 6. novembra, r. Pokret far-merjev se vedno bolj širi. Doslej se je pridružilo farmerski stavki že nad 2 milijona farmerjev, tako da je prizadetih nad polovico ameriških držav. Farmerji so ogorčeni nad politiko Roosevelta, ki je izdal ukrepe za vse industrijske panoge v svrho izboljšanja cen, le za farmerje ni ničesar ukrenil. Pogajanja, ki so jih vodili Rooseveltovi zastopniki s farmerji, so ostala brezuspešna. Farmerji so ustavili ves dovoz živil v mesta, zaradi česar je postal položaj zelo napet. Nov incident na ruski meji Moskva, 6. novembra, r. V tukajšnji javnosti so izzvale veliko razburjenje in ogorčenje vest. o novem incidentu na ru-skomandžurski meji. Osem japonskih vojnih letal, in sicer sedem opazovalcev in en bombarder je preletelo mejo ter napravilo polet daleč v notranjost ruskega ozemlja. Sličnih incidentov je bilo v zadnjem času že mnogo, vendar pa doslej Japonci niso nikdar tako očividno kršili meje. Moskovska vlada je naročila svojemu poslaniku v Tokiju, naj vloži pri japonski vladi odločen protest. V moskovskih krogih sodijo, da Japonci namenoma prirejajo take izv»dniške polete na rusico ozemlje, da bi kontrolirali gibanje ruskih čet ob meji. Huda letalska nesreča Newyork, 6. novembra, r. V New Jer-seju se je pripetila včeraj popoldne huda letalska nesreča. Letalo v katerem sta bila dva oficirja je v okohci treščilo na tla. Oba oficirja sta bila na mestu mrtva. Letalo je padlo na streho neke hiše Streha se je porušila In je bilo pri tem ubitih Sest stanovalcev. Manoilescu v Sofiji Sofija, 6. novembra. AA. Bivši rurrrunski minister Manoilesou, ki je snoČi prispel v Sofijo kot gost bolgarskega gospodarskega društva, je jmei v bolgarski znanstveni akademiji predavanje o gospodarski neenakosti med narodi. List »Chima« pa pravi, da ima bivši minister Manoilescu kot osebnost, ki ga je smatrati za zaupnika rumunskega kral'ja Karola, tudi politično poslanstvo, ki je v zvezi s skorajšnjim novim sestankom med kraljem Borisom in kraljem Karolom. Ljapčev nevarno obolel Sofija, 6. novembra. AA. Bivši predsednik bolgarske vlade Andrej Ljapčev, ki se je delj časa zdravil v Nemčiji zaradi čira v želodcu, se je pred nekaj dnevi vrnii v Sofijo, vendar so ga morali z železniške postaje prepeljati z bolniškim vozom domov, ker se je njegovo stanje med vožnjo poslabšalo. Od takrat Ljapčev sploh še ni mogel vstati, od »noči se je pa njegovo stanje tako poslabšalo, da mora neprestano čuti zraven njega zdravnik Zdravniki so prepovedali vse privatne obiske pri bolniku, le predsednik Sobranja Malinov in predsednik vlade Mušanov, sta ga danes smela obiskati. Stanje Ljapčeva je zelo resno. Belgija za svojo varnost Parix, 6. novembra. AA. Iz Bruslja poročajo, da je imel predsednik belgijske vlade de Brocqueville včeraj velik političen govor, v katerem se je posebno dotaknil vprašanja varnosti belgijske meje. Belgijska vlada, je izvajal govornik, je sklenila vse potrebno ukreniti, da zaščiti svojo zemljo, In sicer vso svojo zemljo, čeprav se je o tem pogosto govorilo v vladi, ni bilo niti trenutea nikake neodločnosti glede organiziranja naše obrambe, ter so za 3 leta popolnoma določeni vsi ukrepi za zaščito naših meja. Kar se tiče podrobnosti o teh načrtih, je zakljucd de BrocquilIe, nima noben dobri patrijot pravice zahtevati o tem podrobnih pojasnil, ker se taka vprašanja v nobeni državi javno ne obravnavajo. Obsodba ukrajinskega terorista Varšava, 6. novembra. AA. Lvovsko sodišče je obsodilo na S et ječe člana ukrajinske teroristične družbe Nyczowa, ker >3 poizkusil ubiti policijskega agenta. Nyczowa je študiral na politehniki v Gdan-sku. Razkol v francoski socialistični stranki Vodstvo stranke Je izključilo sedem poslancev, ki snujejo sedaj svojo stranko Pariz, 6. novembra, r. Razkol v socialistični stranki, ki so ga v političnih krogih že dolgo napovedovali, je postal daood dejstvo. 2e izza Tardieujeve vlade dalje so obstojala v stranki huda na-sprotstva. Del poslancev se ni strinjal s politiko vodstva stranke ter je ponovno kršil strankino disciplino. To se je zgodilo tudi o priliki glasovanja, ki je imelo za posledico padec Daladierjeve vlade, a še bolj jasno se je razkol pokazal o priliki glasovanja o zaupnici Sarrautovi vladi. Včeraj je vodstvo socialistične stranke sklicalo sejo tako-zvanega narodnega sveta, ki predstavlja vrhovni forum stranke. Seja, ki se ie jo udeležilo okrog 4 tisoč delegatov, jo bila zelo viharna. Po osemurni razpravi je bil sprejet predlog, da se izključi iz stranke osem poslancev, in sicer: Renaudel, Marquet, Deat, Montagnon, Lafolt, Kaevrel in De Schizeaut. Predlog, ki ga je utemeljilo vodstvo stranke s tem, da so omenjeni poslanci ponovno kršili strankino disciplino, je bil sprejet s 3046 glasova proti 836, do&im se je 100 delegatov vzdržalo glasovanja. Nadaljnjim 21 poslancem, ki so kršili disciplino s tem, da so glasovali za Sar-ratrtovo vlado, pa je narodni svet Izre- kel ukor z grožnjo izključitve, če bi še enkrat kršili disciplino. Vodstvo stranko je hotelo z izključitvijo glavnih voditeljev opozicije v stranki preprečiti razkol stranke. Ta želja pa se ni uresničila, ker so se izključeni poslanci še v teku noči sestal; k posebni seji ter sklenili ustanovitev nove socijalistične stranke. V tej stranki nameravajo združiti vso tiste socijalistične pristaše, ki bi bili pripravljeni podpirati levičarsko vlado. Zaradi tega pričakujejo, da se jim bo priključilo še več poslancev. Kongres nove stranke je določen za 3. november. V političnih krogih z največjim zanimanjem zasJedu-jejo nadaljnji razvoj v socijaliistični stranki, ki preživlja hudo krizo in ki ne bo ostala brez posledic za notranjepolitični razvoj. Današnji listi obširno komentirajo te dogodke in objavljajo tudi informacije, da se namerava Leon Blum docela umakniti iz političnega življenja, če bi se pokazalo, da je njegova oseba povod za razkol socrjaliistične stranke. V ostalem pa listi poudarjajo, da je rai-kol v socialistični stranki znak, da preživlja tudi francoski socijallzem hudo krizo, kakor jo preživlja socrijama demokracija po vse i ost aH Evropi. Nova nemška vlada Hitler bo v novo vlado pritegnil tudi vojsko, da si na ta način zasigura njeno podporo Pariz, 6. novembra. AA. Berlinski dopisnik tukajšnjega >Journala« pravi, da priprave za upravno reformo Nemčije zelo naglo napredujejo, tako da Je pričakovati, da bo tretji rajh Hitlerja definitivno konstituiran 30. t. m. Dopisnik dodaja, da namerava Hitler svojo vlado rekonstruirati: Kancelar Hitler, podkancelar Rudolf Hess, zunanje zadeve Papen, finance dr. Popitz, vojska general Epp, sedanji predsednik bavarske vlade, šef generalnega Štaba Bolmberg, Reichswehr general Reiche-nau, sedanji državni podtajnik v Istem ministrstvu, letalstvo, državna policija in predsedništvo državnega zbora CkJring, pro-sveta Gobbels (ministrstvo za propagando v sedanji obliki bi se opustilo), pravosodje Frank, trgovina Rubenacht, gospodarstvo dr. Schmidt, prehrana dr. Darre, notranje zadeve Frick, predsedništvo vrhovnega sodišča v Lipskem dr. GUrtler. Ta rekonstrukcija bi bila zunanji znak edinstva Nemčije, po drugi strani bi se pa tudi Reichswehr vidno priključila načelu varuške države, ki Jo personificira Hitler. Dozdaj sta stala Reichswehr in generalni štab ob strani novega režima, medtem ko si z imenovanjem Eppa, ki je sam nacionalni socialist, za ministra za državno obrambo, in generala Relchenaua, ki simpatizira z nacionalnim socializmom, za ministra za Reichsvvehr, vlada zagotovi ne samo dejansko vodstvo nad vojsko, temveč tudi možnost pretvori tve vojske v politično ustanovo, ki bo vladi na razpolago. Dopisnik zaključuje: To so temelji nove nemSke vojske, ki jih bo postavil Hitler ▼ rekonstrukcijo svoje vlade. Krvavi nemiri na Irskem Belfast, 6. novembra, r. Včeraj je prišlo tukaj do krvavih spopadov med policijo in člani takozvane irske republikanske armade. Republikanci so priredili velike demonstracije v znak protesta zoper aretacijo 30 svojih pristašev. Ko jih ,c hotela policija razpršiti, so jo napadli s kamenjem. Prišlo ie do hudih spopadov ter se je razvila prava ulična bitka. Policija je vporabila orožje, vendar pa demonstrantov ni mogla ukrotiti. Na pomoč so morali poslati vojaštvo z oklopnimi avtomobili. Sele po triurni borbi, v kateri je bilo mnogo ranjenih, so se demonstranti umaknili. 50 voditeljev je policija aretirala. Japonske intrige v Mongoliji Peking, 6. novembra d. Iz severnih kitajskih pokrajin so došle vesti, po katerih skuša Japonska razširiti svoj vpliv na azijskem kontinentu. Tako poročajo iz notranje Mongolije o živahni delavnosti voditeljev notranjih mongolskih plemen pod vodstvom poglavarja Tehvanga, ki ga imenujejo tudi princa Tena. Voditelji teh plemen zahtevajo avtonomijo za srednjo Mongolijo. Mongolci sicer zagotavljajo svojo lojalnost napram Kitajski, vendar pa so kitajske oblasti prepričane, da so glavni pobudniki avtonomistlčnega pokreta japonski agenti. Kitajska vlada smatra ta pokret mongolskih voditeljev za pričetek separatistične akcije v srednji Mongoliji, ki spada že precej let samo po imenu še h Kitajski. Nemški poslanik na grobovih vojakov Beograd, 6. novembra. Včeraj je bila na nemškem pokopališču, kjer so pokopani vojaki 20. nemškega armadnega zbora in 28. nemškega polka, ki so padi« med svetovno vojno v bojih za Beograd, spominska svečanost ki so ji prisostvovali člani nemške kolonije z nemškim poslanikom Heerenom na čelu. Nemški poslanik je imel ob tej prilika naslednji govor: Z globokim spoštovanjem se klanjam pred veličanstvom smrti, ne vpraša.joč za narodnost m domovino. Vsi, ki počivajo na tem pokopališču, so našli smrt, prežeti z isto voljo, ljubezen do domovine ki požrtvovalnost sta jih pozvali pod orožje in ljubezen ter požrtvovalnost sta združila tudi prijatelje in neprijatelje v smrti. Naj bo to nam živ*m opomin, obenem pa obljubljamo, da bomo ostali v našem delu m stremljenju dostojni naš'h sorojakov, ki počivajo tukaj, da bomo pripravljeni dati vse za slavo in veličino svojega naroda, spoštujoč viteškega nasprotnika, ki služi svojemu narodu z i-sto požrtvovalnostjo. Razorožitveni sporazum med Francijo in Ameriko? Pariz, 6. novembra, r. Kakor poročajo današnji listi, fe prišlo o priliki sestanka ameriškega delegata Normana Daviea in zunanjega minietra Bonoourja do važnih ugotovitev in dogovorov v pogledu razorožitve. Amerika in Francija ne samo soglašata, da se morajo razorožitvena pogajanja nadaljevati, marveč rjdi. da se mora na vsak način uvesti poizkusna razorožitvena doba ter mednarodna razorožitvena kontrola. Amerika se docela 9trinja s Francijo, da bo mogoo© Sele potem. Če bo ta poizkusna doba pokazala povoljne uspehe, misliti na znižanje oborožitve v kvantitativnem in kvalitativnem pogledu. Poset poljskih letalcev v Moskvi Varšava, 6. novembra, g. Letalski polkovnik Rajski je dopoldne na čelu eskadre petih letal prispel v Minsk. Letala bodo zvečer prispela v Moskvo in ostala tamkaj še ves prihodnji teden. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2307.07 — 2318.43. Berlin 1363.47 — 1374.27, Bruselj 797.74 -801.68, Curih 1108.35 _ 1113.85. London 178.58 — 180.18. Ne\vyork 3662.72—3680.98, Pariz 223.88 — 225—. Praga 169.90 — 170.76. Trst 300.63—303.03 (premija 28.5 odstotka). Avstrijski šiling v privatne kliringu 8.85. INOZEMSKE BORZE. Zijrifh. 6. novembra. Pariz 20.20, London 16.145, Newvork 332.—, Bruselj 71.975, Milan 27.165 Madrid 48.20. Amsterdam 208.20. Berlm 123.20. Dunaj 58.—. Praga 15.83, Varšava 57.90. Bjkareftta 3.05. Kako se sestavljajo občinski proračuni Navodila finančnega ministra — Ka] morajo vedeti občinski odbori glede proračuna Lj u Dijana, 6. novembra, V >Službenih Novinah« št. 252 z dne 3. t. m. objavlja finančni minister navodila za sestavljanje občinskih proračunov za proračunsko leto 1934-35. Navodila so dokaj obširna in zato posnemamo iz njih le najvažnejše .odstavke. V uvodu je n:eeno, da je z uveljavljenjem novega zakona o občinah pri večini občin omogočeno izenačenje dosedanjih različnih predpisov o občinskem gospodarstvu. Tako bo olajšano občinsko gospodarstvo v pogledu kontrolne, nadzorne in izvršne oblasti. Občinski proračun mora biti realen, kar pomeni, da naj bo razlika med predvidenim in dejanskim proračunom čim manjša, čim manjša >2 ta razlika, tem realnejši in boljši je proračun in nasprotno, če znaša ta razlika nad 10rr, proračun ni dobro sestavljen, ni točen. Važno je tudi, da je proračun uravnovešen, da dohodki krijejo izdatke. Brez tega načela izgubi proračun svojo vrednost. Poleg teh splošnih vrlin mora biti dober proračun tudi enoten, popoln in pregleden. Občinsko proračunsko leto je čas, za katerega je bil občinski proračun odobren. Računsko leto je pa 6as, v katerem morajo biti zaključeni računi o izdatkih in dohodkih proračunskega leta. Odredbe členov 74, 75, 76, 77 ln 78 zakona o državnem računovodstvu prenehajo veljati in na njihovo mesto stopi nova odredba, ki se glasi: »Ko poteče proračunsko leto, se ne morejo več angažirati izdatki, niti otvarjati krediti. Iz kreditov, otvorjenih do kraja proračunskega leta, se bodo izdajale naredbe in plačilni nalogi do konca četrtega meseca po poteku proračunskega leta, denar se bo pa izplačeval do konca petega meseca sledečega proračunskega leta, toda samo po pravimo likvidiranih računih. Po tem roku se ne bo več izplačeval denar iz proračunskih, odnoano naknadnih in izrednih kreditov. Na temelju te določbe traja državno proračunsko leto do 31. avgusta odnosno p.*t mesecev več kot proračunsko leto. Ker je pa občinsko proračunsko leto po svojem trajanju po § 95 zakona o občinah izenačeno z državnim proračunskim letom, traja torej tudi občinsko računsko leto pet mesecev več, kot proračunsko leto, odnoano do 31. avgusta. Glavno načelo ki se ga Je treba držati, je, da se po poteku proračunskega leta ne morejo več ang-ažirati izdatki. Pravico angažiranja izdatkov lahko izvršuje pristojni občinski organ po o očinske m proračunu samo do poteka proračuna, odnosno do 31. marca, če izdatek po odobrenem proračunu, ki a? v redu angažiran, ni izplačan pred 31. marcem, se lahko izplača v breme proračuna, v katerem je angažiran, do 31. avgusta in sicer samo, če je bila naredba glede faktičmg'a izplačila izdana pred 1. avgustom odnosno do 31. julija. Torej po 1. avgustu se tudi po pravilno angažiranih izdatkih ne moreio več izdajati nalogi za izplačila proračuna, v katerem je bilo angažiranje izrršeno. Občinski proračun sestavi občinska uprava najpozneje tri mesece pred začetkom proračunskega leta, odnosno do 31. decembra vsakega leta. Predno pride osnutek proračuna pred občinski odbor, mora biti 5 dni na vpogled občanom. Vsak občan in vsakdo, ki plačuje v občini kakršenkoli državni neposredni davek ne gVde na to, ali je v dotični občini davčna uprava ali ne, ima pravico v določenem roku izraziti k proračunu svoje pismene pripombo. Občinski odbor mora predložiti sklep o osnutku proračuna z vsemi pripombami in izpremembami sreskemu načelniku. Ce znaša stopnia doklad v osnutku proračuna do 50% in če je v smislu 5 98 zakona o občinah, ni pooblaščen proračun odobriti, posije sreski načelnik osnutek proračuna v odobritev banski upravi. Ce preseea stopnja doklad 200'%, mora biti osnutek proračuna predložen finančnemu ministrstvu, in sicer najpozneje v prvem ln dru- gem primeru do 15. februarja 1934. Ce nadzorna oblast, sreski n«^ws treba upoštevati, da so po zakonu odobrena samo ona predhodna prekoračenja, odnosno prenosi iz ene postavke v drugo, ki se nanašajo na istorodne izdatke. Prekoračenja poedinih partij in prenosi iz ene partije v drugo niso dovoljeni Za ta po zakonu priznana prekoračenja je treba vedno zaprositi pristojne oblasti predhodno in pravočasno za predhodno dovoljenje predno se denar izda Prekoračenje brez predhodnega dovoljenja pristojnih organov ae ne bodo priznala, temveč pojdejo v breme dotične ga, ki je denar izplačal, odnosno plačilni nalog izdal. Vsaka prošnja glede prekoračenja mora biti opremljena z zadostno utemeljitvijo in mnenjem nadzorne oblasti, ako naj zahtevo odobri banska uprava, odnosno mnenje banske uprave, če je za to potrebno odobrenje finančnega ministrstva. Pripominja se, da iz partije nepredvideni izdatki ne smejo biti nobeni osebni izdatka. Take izdatke, pa naj bodo naknadni aH izredni krediti, je treba izkazati v obračunu v posebnih rubrikah. Pri prekoračenju je treba v obračunu izkazati ves znesek partije. V obračunu je treba izkazati tudi one proračune, ki bodo sprejeti na temelju £ 99 zakona, za katere veljajo tudi vsi predpisi v teb navodilih. Vsakemu občinskemu proračunu je treba priložiti kot priloge zapisnik in sklep občinskega odbora o osnutku proračuna s točno označeno celokupno vsoto dohodkov, en izvod odobrenega proračuna iz preteklega leta s klavzulo odobrenja po pristojni oblasti, podroben pregled občinskih dolgov in terjatev za prejšnja leta, pregled stvarnih dohodkov in izdatkov za tekoče leto po vrstah in mesecih, proračunih gospodarskih podjetij, ustanov, zavodov in fondov, v kolikor imajo od občinskega ločene proračune, pritožbe ali proteste proti osnutku proračuna, če so bile vložene, poimenski seznam vseh občinskih uslužbencev s pregledom celokupnih letnih prejemkov za tekoče leto, urdbo občinskih uslužbencev, zadnji odobreni obračun, ekspoze — pojasnilo proračuna, podrobnejša pojasnila vseh izdatkov za vsako partijo posebej ter končno izkaze — potrdila davčnih oblasti o odmeri neposrednega davka. Izvrstna hrana za zdrave živce Komedija »Turške kumare« je napolnila dramsko gledališče do zadnjega kotička Ljubljana, 6. novembra. Smeh ie izraz najboljšega razpoloženja. Nikomur nismo bvaležnejši kakor šaljivcu, ki nas spravi v zdrav smeh. Ni je družbe, v kateri ne bi šaljivec užival največje priljubljenosti. Saj se vsi tako radi emejemo. Zlasti dandanes, v dobi kriz, nam ie h imoren družabnik resničen dobrotnik. V času. ko vse iavka. zabavlja, ostro obsoja, nabira Čelo v resne gube in zateka usta cinično in sarkastično, vpliva dober dovtip kakor odrešilen hladen vetrec sredi zadušne sopa-rice. Srečen tisti, ki se lahko smeje! Srečen, ki se zadovoljuje z vsakršno Salo in brez kritike uživa vsakršen dovtip. Tak hvaležnik nič ne čuti. Če diši po pleenobi ali celo po uovnu, nasprotno, čim drvomljivejši vonj razširja šala, čim boli opolzki ali celo bedast ie dovtip. tem hm one je se krohota. 2e Goethe ie dosrnal. da se Človek baš eeJksu-arnim Salam, dovrlpom, ki ae tičejo najbolj intimnih reči in dejanj življenja, najrajši in nafbolf sproščeno smeje. Na tem polhi imajo saliivci največ hvaležnih in najmanj kritifc-nih poslisalcev. Manj srečni so oni, ki zahtevajo tudi od humorista aH Šaljive* izvirnosti, novosti, duhovitosti in okusa. Sicer se ne le ne sme-jeio, nego Jim je nerodno, mučno, odporno. Kritični so in zahtevajo, da bodi humorist prav tako kritičen, kadar odpre usta ali za* stavi pero, kakor resen poet ali pisatelj. In ti kritiki so že davno odkrili, da je lažje biti resen kakor laljiv, da je Že od nekdaj na erveru manj res tovrstnih šaljivcev in humoristov, kakor resnih mislecev in dobrih umetnikov. Zato pa ie n vsako gledališko upravo dosti lažje sestaviti repertoar kvalitetnih resnih dram, kakor pa iztakniti dvoje, troje istinito posrečenih burk. Tele >Tjrške kumare« so kompenijako dele dveh odrskih krojacev, kf sta selila robo ca tisto presrečno publiko, hvaležno za vsakršen dovtip iti ca vsakršno šalo. Maksa Neala Že poznamo 7 nikakor ne iavirnJb in duhovitih »Treh ;TjrŠke kumarec 00 brez satire in zgolj burkaet domislek. Ta domislek ie brez dvoma prav dober. Vilko Vrbek. veletrgovec e kumarami, postane dedič turškega ženskega harema. Ljubosumna žena in ljubosjmna otnožena hči lovita svoja moža v tem haremu, žena Vrbkova se celo preobleče za od a lisko. In glejte, Vrbek si izmed štirih odalisk izvoli za ljubljenko zopet svojo — zakonsko ženo! To je dovtip, ki je vreden vse burke. Poleg te glavne humorne niti sta vpleteni Še dve: Vrbek in zet Picek, sodoben nadučitelj staroverske brade izpred 50 let, oba silno solidna zakonca, imata na rovaiu star gTeh. A greh Je ista barska plesalka Inge, ki jo famozno igra ga. Nablocka. Ta Inge iima po tričetrtletni odsotnosti obeta, da jima pokaže »svojega GustelSka«. Seveda domnevata oba, da Je >Gueteleek< — sad njunega greha. Pa ni. Vendar srno pričakovali kakega billja ali mopsa, ki bi bfl vsekakor izzval še ve? smeha, kakor degenerirani baron. Druga stranska, vsekakor posrečena burkaštvi nit je igralee Zaje, ki je izvrstna vlo-sra treh ostro razločenib figur m Id daje jr. fcelezniku zopet priliko, da se odlikuje e svojo ostro, a vendar fino karakteri zaci jo. Burkastib motivov je loref dovolj, šaljivih prizorov na pretefe, m srečna publika se |d nasmejala in nakrohotala do sitega. Manj srečna, kritična publika je pa na tef nemški krojaški robi opažala mnogo črne ki bele šive, razne napake v kroju, zastarelost modela in strahoten nedostatak esprita, brez katerega ni nobena francoska burka najbolj banalne fabrikacije. >Turške kumare« je importiral g. Ivan Cesar, ki ima glavno vlogo. V dokaj papirnati slovenščini, ki ji Je paf dajal za svojega Vrbka a pristno doleniŠČmo značaj domačnosti, je predstavljal nekakega ljubljanskega trgovca. Čudno je le. da je pustil gradiču s harmom ime >Monrepose«. In Čudno Je, da si igralec ne poišče pestrejše, v akciji in psihologiji bogatejše vloge. Samo begmnje po odra, »pokanje frisove in prooNaoenje same Se ni hvaležna vloga. Popularni nas komik pa je tudi a Vrbicom storil ves mogoče in let pri srečno hvaležni pibttki mnogo priznanja in krohota. Drugo davno vlogo, naductfelja Piska, ja igral g. Krali, naš Hamlet Duu biti ali ne biti, to je sdai vprašanje. In g. Kralj Je zopet bil, — zelo smešen, mani kemičen, a vee-skoz zabaven, čeprav zelo neverjeten. Prav dober igralec Zaje, ki predstavlja klavirskega uči tel ia brei znanja not, starega slikarja brez znanja slikanja in turfkega pašo, je bi] g. Zeleznik, vneten m originalen kakor vaelej. Izvrstna Vrbkova lena, prazaprav komična starka. Je bila ga. Medvedova, ki fi je pa dala mnogo larma in elegance ter Je bila očarljiva odalieka poleg kraeotie harma, gg. Boltarjeve, Slavcev© in Kukceve. Manjše »enake vloge imajo še gg. Mira Danilova, Vida Juvaaova in Rakarieva. Jeeljavi prijatelj Vintar g. Lipah a, višji evnuh g. Brati ne in turški'cestar g. Potoka rja, pa končno Človeška razvalina baron Trachwitz g. Brezi ga rja so bili prav posrečene šarže. Ostali epizodnrki naj se zadovolje e pavšalno pobvalo. Predstava v režiji g. prof. Šesta je bila v splošnem prav dobra, a če bi bil tempo naglejši. bi bila še boljša. Teater po ložah, parterju, po balkonih in galerijah natlačeno noln. Videl si ljudi, ki jih ni eicer v gledališča nikoli videti. Vse napeto in polno pričakovanja. Pa Je bilo končno vse skupaj zelo nedolžno ln naivno; za tiste mani srečne in kritične eitneže hudo razočaranje in — potegavščina. Blagor Vam, srečnim einejalcem! Le agitirajte, da bo za >Turške kumare« drama Še in še razprodana; izvertno se boste zabavali, imenitno krohotah* . . . »Turške kumare« so res primissima roba za zdrave želodce. F*. G. ZVOČNI KINO DVOR Telefon 27-30 Danes zadnjič! T0M MIX »IRKA V SMRT Jutri opereta »Zvezde z neba" Danes ob 4., 7. in d. uri zvečer Cene Din 3.-, 4.-, 6.- in 8.-I! Po filatelistični razstavi Ljubljana, 6. novembra. V soboto je v lepi dvorani hotela Štrukelj dokazal izredno velik obisk razstave slovenskih znamk xn odlukovanj, ki jih je Slovensko rilat. društvo za to zbirko dobilo na svetovni filat. razstavi na Dunaju in v Zagrebu, kako veliko je zanimanje za filatelijo v vseh sloj in našega mesta, zlasti pa tudi med mladimo in ženskim svetom, a razstavo so prišli pogledat tudi zbirale1 znamk z Jesenic in drugih krajev, ki so izrekli željo, naj bi Slov. fil. društvo združilo vse naše fiiateliste v podružnicah. Zvečer po razstavi je pa Slov. fil. društvo priredilo v istem prostoru v proslavo nepričakovano veHtkega uspeha slovenskih znamk na svetovnem forumu na Dunaju večerjo, ki jo je ljubezniva gospodinja ga. Cernetova priredila tako imenitno in okusno, da so udeleženci kar pozabili na znamke na steni in na medalje in duplo me na rruiizi. Predsednik, višji drž. tož'!ec g. dr. Mirko Grasselli je pozdravil navzoče, ki so bili med njimi naši najznamenitejši filat strokovnjaki in največji zbiralci, a tudi češkoslovaški konzul g. ing. Sevčik s svojo drazestno soprogo, kri je navdušena zbiraJ-ka, zlasti pa oni, ki so pomagali, da je Slovenija sploh dobila svoje znamke, ki po svoji lepoti in umetnostni vrednosti prekašajo prevratne znamka vseh drug'h dežel sveta. Predvsem je govornik orisal zasluge poverjenika za promet v tedanji narodni vladi v Ljubljani g. dr. P« vi« Pes to tn i k a, ki je takoj po prevratu pokrenu akcijo za nove znamke in zavrgel prakso drugih dežel, ka so pretiskale stare znamke, ter je tako pravi oče slovenskih znamk, nadaJje je p« predsednik slavH mojstra Ivana Vav-potiča, češ da se gotovo ne 7aveda, da polet nobenega drugega slovenskega genija ni obsegol vsega sveta, kakor on s svojimi umotvori, ki jih kot male poštne znamke občuduje ves svet in po n>ih ceni in spoštuje visoko estetsko kulturo našega naroda. Prav posebno je pa govornik pozdravil poštnega direktorja g. dr. Tavzesa, ki filatelistom že od nekdaj gre na roko ob vsaki priliki, zlasti velike zasluge si je pa pridobil s prireditvijo vsestransko odlične poštne razstave na velesejmu, kjer je slovenska znamka prišla do največje veljave. Predsednik tudi ni pozabil pozdraviti dam-fiJatelistk ter izrazni obžalovanje, da je zadržalo slabo vreme doma navzlic njegovim 81 letom vedno mladostno živahnega in delavnega podpredsednika, glavarja g. Del Cotta, prav posebno je pa govornik apet slavil one tri požrtvovalne člane, ki so odlikovano zbirko uredili in s tem društvu in našim znamkam pomagali do največjega slovesa. Burno pozdravljeni poštni direktor g. dr. Tavzea je pozdravH fiJatefcisrte kot važne sodelavce svetovne poštne zveze m orisai njih pomen tuda na gospoda rskem polju ter sploh z vsem svojim zanosnim govorom dokazal, kako visoko ceni pomen filatelije, obenem je pa filatelistom zagotovil svojo največjo naklonjenost m podporo, kar so poslušalci sprejeli z navdušenimi ovaoijarnd govorniku. Po večerji je Izredno bogata tombola razveselila udeležence, saj so ai razdelrli 33 dobitkov ▼ vrednosti več tisoč Din, ki so jih darovali člani in društvo, nato so pa tefcrnovali, kdo postane lastnik največjih redkosti med slovenskimi znamkami, zlasti pa 4 dragocenih modrih tjvinarsfcih časopisnih znamk, ki jih je po-klonil g. ing. Karel Pole ter drugih daril, predvsem pa v sobotni številki opisanih sedanjih znamk z obrnjenim in dvojnim pretiskom, ki jih je darovalo društvo. Sijajno uspela prireditev je dokazala, da je Slov. fil. društvo vzorno dela-vno pri vseh svojih nalogah, zato naj pa v društvo pristopno vsi naši zbVralci znamk. Otrokova pravica Film ZKD. Ljubljana, 6. novembra. Debata, ki ae ie svoječaeoo razvila okrog vprašanja etutgartske zdravnice dr. Klenle, ima za svojo podlago prastari in kljub temu vedno novi problem — regulacijo porodov. Okrog tega vprašanja se suče vsa diskusija Eno je jasno in to zastopajo in branijo vsi. Prva in absolutna pravica otroka je, da Je na sveti dobrodošel. Manuskript za ta film, ki ie sam na sebi le toliko, da načeto vprašanje zanese med ljudi in ga pokale v slikah. Film Je delo >Thee von Harbonc, ona je prišla na to idejo. Ne govori tu a paragrafi in zakoni. Ona pusti, da govore srce in možgani. Pokale nam posameznike in s tem ustvarja celoto. Zastavila si je vprašanje >Otroka ali proti njemu<. Ta film rešuje veliko socialno vprašanje. Zanima žene in matere ravno tako kot zanima može in očete. Tudi oni so zainteresirani pri stvari in jih sili vprašanje k razmišljanju. Vsebina filma je zajeta iz življenja po zapiskih neke zdravnice. Delo je prikrojeno tako, da more vplivati prepričevalno na vsakega. Vredno ie, da ai to delo ogle-iajo vsi, posebno pa priporočamo ta film našim ženskam. Njih se tiče, njim ie film name njen, one nai odločajo in rešijo to vprašanje. Film ae bo predvajal te dni v Elitnem kinu Matici v režiji Zveze kulturnih društev. Naše Gledališče DRAMA. Začetek ob 20. 6. novembra, ponedeljek: Komedija zmešnjav. Red B. 7. novembra, torek zaprto 8. novembra, sreda: Sveta Ivana. Red Sreda. Izvrstna Shake&pearejeva veseloigra Komedija zmešnjav, ki se razvija od prvega do poslednjega prizora v samih komičnih zapletljajih se ponovi drevi ob 20 uri v ljubljanski drami za red B. Sveta Ivana. Nadaljna repriza znamenite Shawove drame o Devici Orleanski bo v sredo S. t. m. za stalni abonma sreda V letošnji dramskj repertoar se uvreti Molierova klasična komedija >Tar-tuffe<. ki jo je koncem minoie sezone postavil za naš oder režiser dr. Branko Ga-veila. Ljubljan&ka drama pripravlja v režiji g. Cirila Debevca dramo >Praznik če&-njevega cveta< in v režiji g. prof. šesta prvo mladinsko igro letošnje sezone Robinzone. OPERA. Začetek ob 20. 6. novembra, ponedeljek zaprto. 7. novembra, torek: Samson im Dalila. Red C. 8. novembra, sreda: OL-OL. Začarani ptič. Red A. Samson in Dalila, ena najlepših oper francoske literature se ponovi v naši operi v torek 7. t. m. v običajni zasedbi za red C. "Opero odlikujejo sijajni glasbeni domisle k i in zdrava melodika. Dejanje samo pa je izredno dramatično. Zasedba premijerska. Dirigira kapelnik dr. Svara, režija prof. Sestova. Ol-Ol in balet Začarani ptič se ponovita v sredo dne 8. t. m. v ljubljanski oper* za red B. — Ena najlepših oper Verdijeva Travijata v pooplnoma novi zasedbi, inscenaciji in novem prevodu se bo vprizorila v ljubljanski operi. Premijera bo konec tedna. tstitev novih meščanov Ljubljana. 6 novembra že poleti je mestna občina odlikovala 39 uglednih mož. ki so z delom na kulturnem, gospodarskem in humanitarnem polju pomagali LJubljani do napredka, in jih imenovala za meščane, da so s tem postali člani prastare meščanske korporacije, ki predstavlja patricljstvo našega mesta. Kako zelo je tudi naše obrtništvo zaslužno pri ustvarjanju slovenske in moderne Velike Ljubljane, nam dokazuje dejstvo, da je med novimi meščani tudi več obrtnikov, ki njih večina deluje tudi v Obrtniškem društvu, tem agilnom središču vsega dela za korist obrtnega stanu Da Obrtniško društvo pokaže svoje veselje ln ponos, da je bilo odlikovanih tudi toliko njegovih članov, je društveni odbor priredil v soboto v hotelu Bellevue Intimno večerjo, ki so se je razen odbora s predsednikom g. Josipom Rebekom na čelu udeležili tudi župan g. dr. Dlnko Puc z obč. svetniki . odborniki, več zastopnikov obrtnikov ZTOI s tajnikom g. dr. Josipom Pretnarjem in konsulentom g. Žagarjem, _ predsednik Okrožnega odbora g. Filip Pristou z večimi člani ter seveda slavljenci, namreč častni član društva s dr. Fran VVindischer, prvi društveni predsednik g. Dragotin Hribar, popularni go-stilničarski prvoboritelj g. Fr. Krapeš, zlasti na humanitarnem polju zaslužni g. Simon Praprotnlk, voditelj mesarskih organizacij g. Josip Toni in znani vneti sodelavec pevskih društev g. Ignac Vehar, a v šentjakobskem okraju vsestransko delavnega g. Ivana Dachsa je na žalost zadržala bolezen. Pri imenitni večerji je zavladalo kmalu najboljše razpoloženje ln prvi Je v daljšem govoru ocenil zasluge slavljencev na gospodarskem, kulturnem ln političnem ter humanitarnem polju predsednik g. Rebek, za nJim je pa župan g. dr. Dinko Puc v prekrasnem govoru opisal našega obrtnika tako, da dosedaj o požrtvovalnem in plodonosnom delovanju naših obrtnikov Se nlkdo ni govoril lepše, končno Je pa odlikovancem izročil meščanske diplome ter jim čestital k odlikovanju a pozivom, naj svoje delo nadaljujejo za zgled ln izpod budo vseh svojih tovarišev in tud1 drugih slojev, zlasti pa mladine. V imenu odllkovancev se je zahteval prvi društveni predsednik g. Dragotin Hribar ter izpodbajal navzoče že s svojo prisotnostjo, kako je tudi iz malih začetkov z delom mogoče doseči velike uspehe, a častni član g. dr, Fran VVindischer je % zanosom onsai, aako naglo med obrtništvom raste inteligenca ln z njo tudi moč ter vpliv obrtniškega društva, obenem Je pa povdarjal, kako mnogo je zavednost obrtništva v političnih borbah pomagala, da Je Ljubljana postala slovenska ln moderna. Tajnik ZTOI g. dr. Josip Pretnar je čestital odlikovancem ia Obrtniškemu društvu, g. Ignac Vehar se je pa zahvalil kot tih, a vedno marljiv delavec za sa predek stanu in mesta, saj obrtništvo ns povelje srca žrtvuje vae svoje moči za •ploaoo korist, za njim so pa govorili £e £g. Fran Krapeš, Toni, Praprotnlk. svetni: ZTOI Ivan Iricelj, Iglic in drugi, da je večer pokazal največjo pripravljenost na šib obrtnikov k složnemu in do skrajnosti polrtvovalnemu delu za korist ta čast LJubljane, U Jim je a Imenovanjem njiho. vin zastopnikov za meščane Izkazala svojo priznanje in hvaležnost ter spoštovanje. Koledar. Danaa: Ponedeljek, 6. novembra katoličani: Lenart, Ratislav, pravoslavni 24. oktobra. Današnje prireditve. Kino Matica: Velika kneginja Aleksandra (Marija Jerltza). Kino Ideal: Modri madež. Kino Dvor: Dirka v smrt (Tom Mix>. ZKD: V znamenju križa ob 14. v kinu Matici. Kino šiška: Halo Baby! Udruženje jugoslovenskih Inžcnjerjev in arhitektov: predavanje g. Zorana Hribarja o predlogu za izhod lz finančne krize ob 20 v lokalu na Kongresnem tugu l-II, poslopje Kazine. Koncert Učiteljskega pevskega zOora ob 20. v Unlonu. Drugo predavanje SLD podružnice v Ljubljani ob 20. v gostilni g. Stepiča v Spodnji Šiški. Nastopno predavanje prlvat. docenta dr. Rudolfa Sajovlca ob 18. v zborničjii dvorani na univerzi. Dežurne lekarne. Danes: Mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in Susnik, Marijin trg 5. Jzpcc/ sita Naše duševno obzorje se krči. Žalost na, toda čista resnica. Nič nam ne pom.j gajo vse prave in ljudske univerze, korak za korakom gremo rakovo pot. Za dokaz ni treba hoditi daleč. Nali očetje in naših očetov očetje so poznali vsaj najnavad nejše ptice in v starih časih bi se ne bilo moglo pripetiti, da bi bil človek zamenjal raco z lastovko. Saj si niti približno nista podobni in mora biti človek res slep ali pa tak ignorant, da ju ne loči. In baš slep-ci z ignoranti so se v naši prosvitljeni do bi tako strahotno razmnožili, da je ta neverjetna zamenjava že nekaj vsakdanjega Pomislite sumo: Človek vidi raco, čisto navadno, še v blatu močno povaljano raco, pa je prepričan, da vidi lastovko. Ce pa dvomi, ga prepričajo drugi. Le tisti, ki race rede, vedo, da niso lastovke in vedo tudi, za kaj je dobro, da jih ljudje zamenjavajo. Da, ornttologijo smo začeli preveč zanemarjati. In kdor misli, da ta veda ni važna, se temeljito mott. Lahko bi rekli, da je trenutno ta veda najvažnejša. Če bi to važno vedo vsaj malo povohali, bi v racah ne videli več lastovk, čeprav smo zdaj proti vsem lovskim zakonom sredi sezone rac. Plačana ljubezen Iz Kamnika — Domžalski derby. V Domžalah ie bila včeraj odigrana prvenstvena nogometna tekma med obema domžalskima kluboma SK Domžale in SK Disk, za katero je vladalo veliko zanimanje po vsem kamniškem okraju. V predtekmi je rezerva Domžal popolnoma potisnila v obrambo rezervo Di*ka. Poznalo se je, da so v njej igrali stari kanom Amon, Bi tene in Tošo Cad, ki spadajo Še vedno v prvo moštvo. Rezultat predtekme ie bil 3:2 za Domžale, z enakim rezultatom pa je tudi končala igra prvih moštev. Oba kluba sta se pokazala v najboljši luči, zmago pa je odločila večja odločnost domžalskega napada pred golom. V obrambi se je zopet izkazal Kovač, v napada pa Jović. Gledalcev je bilo nad 600, kar je pac dokaz, da postaja nogomet na deželi vedno popularneiši. Sodil je dobro g- Vidic. — Kamniški Sokol bo letos organiziral smuško akcijo. Sestanek je danes v ponedeljek zvečer v sokolski telovadnici. Vabimo člane in naraščaj, da pristopijo k naJi sokolski smuški sekciji. Udeležite se današnjega sestanka v polnem Številu. — Rojakom onstran meje. Prosvetno in podporno društvo >Tabor« za kamnifiki srez priredi v nedeljo 12. L m- ob pol tO-dopoldne v dvorani Narodne Čitalnice predavanje ob priliki obletnice koroškega plebiscita in rapallske pogodbe. Predavala bo sta g. vet. svetnik Jožo Rauter in g. dr. Franc Malnič. Vsi, ki sočustvujemo z usodo naših bratov onstran meje, bomo na tej prireditvi v polnem številu manifestirali našo ljubezen do njih. — Nova občana. Na zadnji občinski seji sta bila sprejeta v občinsko zvezo g. notar Anton Zevnik in g. Dra^o Uhle iz Zapric. Iz Kranfa — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« koncertira v sredo zvečer ob 20.30 v župni oerkvi mesta Kranja. Izvajalo bo v proslavo lOOletnice roistva najslavnejšega hrvatskega skladatelja Iv. pl. Zajca njegov oratorij »Oče naš« in njegovo kantato »Uskrsnuće Isusovo« za solo, zbor in orgle (namesto orkestra). Sodelujejo operna pevka g. Nerad Spelčer (sopran), g Nuia Kraf-tova (alt), g. Franc Mohorič (tenor), g. Prle LupSa (bas), in g. Herbert Svete! (orgle), poinoštevilni zbor »Ljubi lanskega Zvona« pod taktirko g- Zorka Prelovca. Kranjskemu občinstvu poset zanimivega koncerta toplo priporočamo. Vse podrobnosti glede nakupa vstopnic so razvidne iz lepakov. _ p&o£eT>? — Smučarski odsek sokolske župe Ljubljana. Seja smučarskega odseka se bo vr §Ha v torek, dne 7. t. m. ob 18. uri v pred n jaški sobi Ljubljanskega Sokola. Smučar slci odsek bratsko vabi. da 9« seje udelež« vsi njeeovi Člani yz ljubljanskih in bližnjic sokolskih društev. Na dnevnem redu je l. Določitev programa za zimo. 2 Morebit na reorganiasacij« župnega srmič\arskega od seka. X Slučajnosti. Sejk -je varna te pro simo polnoStevflne udeležbe. Zdravo! Danes ob 4., 7>/4 Id 9y4 zvečer Marija J eri t za poje arije Verdija iz: »A Ide« m »Mof usode« Lenarja: »Servus VVien«, »Ti in jaz sva drug ca drugega* »Fovej mi, kje se moja mamica £alof*ti«, »Čase naj zvenijo« v velefilmu: VELIKA KNEGINJA ALEKSANDRA •Marija Pao) Harrmann, Leo Slezak, Szoke Szakall. Jobnnne* Rle-maniL Glasba: Lehar Kot dopolnilo: Nov »Fojtov« zvočni tednik Predprodaja vstopnic od 11. do %13. ure! Elitni kino Matica Telefon 21-24. G) Dnevne vesti -~ Z nase univerze. Gg. privatna docenta dr. Rudolf SajoviC, sodn.k apeiacijskega sodišča in dr Avgust Munda. namestniik višjega državnega tožilca, bosta imela svoji nastopni predavanji. Prvi bo dne 6. t. m. predaval o predmetu »NTove smeri v razsodnem postopku«, drugi dne 7. L m. o predmetu *Kako učinkuje privolitev na f>rotipra vnost kaznjnvih dejanj zoper živ-jen je in telo« Obe predavanji bosta ob 18. uri v zbornični dvorani na univerzi. — Napredovanje v naši vojski. Napredovali so v čin kapitana I. klase kapitani II. klase: artiljerijski za generalŠtabne posle Milan Prosen in Ernest Peterlin, pehotni Vladimir Sirnrk, Josip Tijer, in Franc Co-kan. artiljerijski Anton Svajger, Ivan Ku-relec, Drago-tin Dogan. Zvonimir Prikril in Oskar Abel. konjeniški Stan:sJav Pire in inženjerski Mladen Sernec; v aktivno otož-ni«3ko službo sta prevedena rezervna pehotna podporočnika Bogomir Salberger in Janez Brcgar; v čin podporočnika so napredovali absolvirani gojenci nižje šole vojne akademije naredniki Ivan Geržina. Franjo Peter, Ivan Petrić, Zlatko Novotnv, Ra dive j j Fajdi.ga. Jože Javoraik, Vinko Tka ec. Ar tur Hribar, \1axiimir Gaberc, Josip /-O-rič, Ern&st Pijanec, Ivan Kiš, Milan Turina, Josip Janiček, Bojan SerŠen, Karel Kapes, Peter Persen in Dragotin Sremec. — Iz državne službe. Za profesorja VIII. položajne skupine in za vršika uolznostj direktorja državne moške obrtne tekstilne šole v Kranju je imenovan uradniški pripravnik in vršilec dolžnosti direktorja iste sole ing. Franjo Kocevar. — Satkaj za dva vseučiiiška docenta. Rektorat univerze v Beogradu razpisuje nabacaj za mesto docenta za teoretično filozofijo na katedri filozofije in docenta pri katedri kirurgične propedevtike. Prošnje je treba vložiti do 15. decembra, — Francoski učitelji naj bi priredili tečaje v Zagrebu, Beogradu in v Ljubljani, Včeraj so zborovab' v Zagrebu učitelji, organizirani v JTJTj j>Jedinstvo«. Zbranih je bilo okrog 400 učiteljev. Pred zaključkom zborovanja je bilo spn.jetih več predlogov in resolucij. V eni resoluciji se naglasa popolna zakonitost glavne skupščine v Ljubljani in sog!asnost z vsem, kar Je ukrenil v zvezi s tem glavni odbor JTJTJ. Sprejet ie bil predlog, naj bi se organizirala reprezentativno poučna ekskurzija na-frin učiteljev po državah Male antante. V drugi resoluciji se zahteva, naj bi francoski pedagogi priredili v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani prosvetno tečaje. — Otvoritev instituta za sodno medicino v Zagrebu. Zagrebška univerza je dobila novega rednega profesorja sodne medicine dr. Edvarda Miloslavica, ki je imel v petek nastopno predavanje o modernem razvoju sodne medicine in o ustanovitvi nove panoge znanosti, kriminalne patologije. Prof. Miloslavič Je v Ameriki pojasnil več zapletenih kriminalnih zločinov in je znan tudi v zunanjem svetu kot odličen kriminalist. Odslej se bo predavala na zagrebški medicinski fakulteti tudi kriminalna patologija, ki igra v moderni sodni medicini zelo važno vlogo. — Samomor vratarja zagrebške bolnice. Vratar bolnice usmiljenih sester v Zagrebu Rudolf Kutnjak: se je v soboto obesil. Zaradi pijanosti je prišel večkrat navzkriž s svojimi predstojniki in nedavno mu je bila služba odpovedana, potem so ?s ga pa usmilili in odpoved preklicali Zadnje Čase je bil mož rclo potrt in najbrž ima tudi njega na vesti alkohol. — Prepovedane publikacije. Notranje ministrstvo je prepovedalo razpečevati v Zagrebu izišlo brošuro »&ta je židovstvo?« dalje mesečnik »Hrvatski maloprodavač« posebna izdaja St 11 z dne 27. oktobra in tedni.k »Mlada Jugoslavija« št. 25 z dne 29. oktobra, oba izhajajoča v Zagrebu. — Slovenci v Ameriki. V \v alsenburgu, država Colorado, si je nedavno končala življenje Marija Berkopec, rojena Uršič. Kaj jo je pognalo v smrt. ni znano. — Zapustila je moža in tri odrasle hčerke. — V stem kraju je utonil Emest Vidmar. Mladenič se je vozil po jezeru, pa se mu je prevrnil čoln. Za njim žalujejo mati in trije bratje. V kraju Arma se je med delom težje poškodoval Martin Krušič. ki ga je v rovu zasulo. — V Jolietu ie umrl Martin Černugsl ml., ki je zapustil starše, tri brate in pet sester. — Isto tam so pokopali tudi Marijo Zabkarjevo. Pokojna je bila stara 24 let, zapustila je moža; za njo pa žaluje tudi mati rn pet sester. — V kraju Vandl:Tig bl;zu Foresta so polconali 534etne-aa Jo*;pa Glaviča. Pokojni je bil doma iz vasi Drega na Dolenjskem Zapustil je ženo, pet s:nc*v in hčeko. — V Verorr je umrl Cvetko Šabec, ki je bolehal že del j !asa Zapustil je ženo in dva otroka. Pokopali so ga z voiask-imi častmi. — Kovači-čevi družini v Ch'cagu je umrl 5letni sinček Donald. V Chicagu so pokopali tudi Ivanko Bakše. ženo znanega trgovca s čevlji Podlega je operaciji — V okra mi bolnici v Mil^aukeeju je umrla Marija Pangre, -tara 53 let, doma iz LuterSkeea sela na r>olenjs.kem. kjer žalujejo za njo mož, sin n hčerka. _ >~a£i čebelarji so zborovali. Včeraj so zborovali v Zagrebu na5i čebelarji, organizirani v zvezi čebelarjev. Obravnavali 50 več važnih čebelarstvo zađevajoćLh vprašanj, m^d dntgim tudi osnutek Čebelarskega zakona. Končno je bila izvoljena nova uprava * predsednikom Svetozarjem Gjorgjevičem na čelu in tremi podpredsedniki, med njimi jte g. Verbič iz Ljub- ljane, Med namestniki odbornikov je lz Ljubljane g. 2nidaršlč. — Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. L m. ponudbe glede dobave 6000 komadov spojnih vijakov in 30.000 komadov tračnih žebljev. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 8. t m. ponudbe glede dobave 30 kub. m gramoza. — Predmetni oglasi z natan'nejs mi podatki so v pisarni Zbonvce TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. _ Nov grob. V Ljubljen* v Leonišču je umrla davi soproga dvornega nadlovca. note!irka Id poaestnica gosoa Mar«ja R a bič roj Pezdirnik. Pokojna je bila da leč naokrog znana in priljubljena kot prijazna, postcežljiva in blaga žena, izborna gospodinja in prijetna družabnica Slovee hotela Rabič sega daleč čez mejo naše ožje domovine in vsak, kdor je bil kdaj v njem gost, se bo 8 hvaležnostjo spominja pokojne Marije Rabičeve. Njene zemsKt-ostanke pripe jejo iz Ljubljane v Mostra no ia jih polože v sredo ob 15 na farnem pokopališču na Dovjem k večnemu počitku Bodi vrli ženi lahka zemlja! Težko priza detim svo:em naše iskreno sožalje! — Vabilo na ustanovni občni zbor Združenja avtotaksov m izvoščkov (tiake ri), ki se bo vršil 8. t m ob 13 v mali dvorani TOI v Ljubljani Vablieni vsi avto-taksi in izvosčki iz srezov: liubljanska oko lica, Kranj, Kamnik, Laško Br^žce. Novo mesto, Kočevje, Ribnica. I^ogatec in Liti;a 573-n — Vreme. Vremenska rutpoved pravi, da bo večinoma oblačno, spremenlj vo. hladno vreme Včeraj je po večin1 kra»ev naše države deževalo Največ dežja so me li v Zagrebu, pa tudi v Dalmaciji ie pošte no lilo. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu 18, v Zagrebu 8.5 v Ljub Ijani 4.7 iz drugih krajev pa ni poročil o temperaturi Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.6. temperatura -e znašala 2.3 — Dve žrtvi bika. Kmet St»?pan Koko-tovič iz vasi dglenika je gnal v soboto bika na sejem v Novo Gradiško Tudi kmet Gjuro Murgič iz vasi Bečičs je gnal bika na sejem Ustavila sta se v krčmi ob poti ln prvi je nadaljeval pot Kokotovič Ko f»3 mu je poznele Murgič približal, je Ko-kotovlčev bik navalil na svojega gospodarja, ga podrj na tla m ga nasadil na rogove, potem se je pa zakadil še v Murgi-ča. Ko so prihiteli na pomoč ljudje, je bilo že prepozno Kokotovič Je bil že mrtev močno ranjenega Murgiča so pa prepeljali v bolnico. Pri slabosti je naravna »Franc Jose-fova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih koli-.činah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode. ki je zlasti pripravna za nežni rast, ženskeera telesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Liti bi jasi e —lj Gradbena dela je zadnje Čase zelo oviralo slabo vreme. Včas'h so gradili jase ni mnogo zgradb, tiste pa, ki jih grade le tos, lahko preštejemo na prste. Izmed - več jiih grade zdaj sarno tri stanovanjske hiie dve na Resljevi cesti m eno nekolrko manj šo na vogalu Poljanske ceste. Na Resljevi cesti m vogalu Slomškove ulice so znčeli graditi večjo stanovanjsko hišo že spomlad" (iastnik Žagar z Rakeka) Poslopje je že delj časa pod streho in zdaj že ometano ob cesti do pritličja, vendar pa ne vse Skoraj tretjina stavbe so namreč začeli gradi'ti šele nedavno, in sicer zato. ker m so mogli zazidati vse površine hk-at: zara di materijala, ki so ga imeli spravljenega na stavb;šču. Zato je del stavbe zgrajen samo do drugega nadstropja, dočim je ostali del v glavnem že dograjen. Marsikdo bi rm sdol, da je stavba, ki jo urade zdaj. posecu*, poslopje. Gradi stavbnk ML Zuran. — Lo-karjevo stanovanjsko hišo je zače4a graditi Ljubljanska gradbena družba v spodnjem delu Resljeve ceste jeseni. Zdaj betonira jo kletno ploščo (strop). Zgradba mora biti kmalu pod streho. Hiteti morajo, da jih ne bo prehitel mra_z. — Prelovškovo hišo ob ustjai Poljanske cemen*3cih komedijah. Če bi bilo vreme nekoliko ugodnejše zadnje čase, bi najbrž že zg-adili ogrodje Prelovskove hiše do v ha —lj Spored današnjega velikega vokalnega koncerta učiteljskega pevskega zbora, ki bo ob 20. uri v unionski dvorani: Gallus Jakob: Moteto LVI, šestnajstereglasen mešan zbor: Emid Adamič: Marija in brc dar; Logar Mihovil: Istro moja, zemljo moja, mešana zbora: Osterc Slavko: Ma*?n ficat. mešan zbor in klavir četveroročno: Matetič Ronigov Ivan: Čače moj, moški, ženski otročki, mešan zbor in 2 otroška glasova. Lajovic: Vodica čista se vila, Nap:tnica: Osterc Slavko: Ko sem jaz služil, meSan zbor: 5:vc Pavel: Pajek z muho nleše (slow fox), mešan zbor in klavir četve-o^očno Stolcer-Slavenski Josip: Voda izvira iz kamena. Ljubavna peama. Zagorska pecma (mešani zbori), Capljaosfci Tatatifi« mešan s bor aa klavir četveroročno; Tejeevit Mar ko: 4 duhovna stiha, mešan zbor ta ba» so4o Sodelujejo Julij Betetto. dr. Danilo Svara. Dušan Marcelja m zbor ljubljanskega uči teljišča Dirigent: prof. Srečko Kumar Ob čmstvo vabimo na poset tega velezanimi-vega koncerta, vstopnice so v predprodjvj' v Matični knjigarni in na večer koncerta od pol 8. ure dalje pred unionsko dvorano —-lj Meščani so se bali, da bodo ta ko i poskočile cene zelenjavi zaradi snega, vendar brez razloga. Danes se je sicer nekoli ko poznalo na trgu. da je bik) prejšnje dni slabo vreme, ker je bil zelen jadni trg »tabo zaseden, vendar je bilo dovoli seJeniave po običajnih cenah. Sneg ni Škodoval endiviji, zelje so pa kmetje po večini že potekali. Razen tega je pa rud danes dopoldne pobralo sneg. Najbrf kljub vsemu ne bo ie tako kmalu prave zime in menda se začne še »babje leto«, toplo in lepo Treme, ki traja česče v pozno jesen ali pozimi delj Sesifc —lj Ponoči je zopet deževalo, vendar zaradi tega vode ne naraščajo posebno in četudi naglo kopni sneg. Ljub.janKa je v Trnovem odprta te dni nekoliko bolj, dvignjene so tri zapornice. Na Barju povodnji ne morejo več napraviti večje Škode m se jim menda, zdi bolj nevarno, če bi drla Ljubljanica po mestu ter izpodkoravale temelje mostov Barjani so se pa tudi ie sprijaznili s tem. da se morajo žrtvovati za ljubljanske mostove. —ij Profesor Josip Brnobič, absolvent ljubljanskega državnega konse rva torija, rodom čz Istre, deluje že nekaj let kot profesor glasbe na gimnaeiri v Skoplju Poleg tega pa je tudi zborovodja najmočnejšega •»kopljansrkega pevskega društva Vardir, ki koncerti ra v prihodnjih dneh v Ljubljani. V svoji domovini je zbor na najlepšem gla su. Izvaja težje zbore iz vse jugoelovenske literature Pogostoma nastopi tudi v radiju, v^e'ri 7 naiveč^'rv. Viida Rudolfova in An ca Kris'anova konserv Drago Burger. saksofon'"** Milo* Ziherl, del pevsko društvo »^a^karn duet na hava;ske k tare. recitac je Ivana Skuka td Vzenvtt žt seda vstopnice v Del zbornici 22 a I nadstrop (Strok kom.), k *o po 3. 2 in I Din 5"4-n —lj Zavod za zaščito dece z dečjirn domom kraliict Marije odnre v tekačem mesecu praktični tečaj o negi prehrani tp higieni dojenčkov za mlade matere in bo doče mlade matere Tečaj ie b-e/pla^en m se prične dne 15 novembra Vpi-ovanjt traja od 6. do 13. vsak dan v dopoldanskih arah v zavodu En tečaj se vrs1 -»opoldne drugi v večem-h urah po dogovoru. —lj Marija Jeritza se ie priljubi« Ljub Ijani. Splošno je mnenje da tak ga muz1 kalnega užitka že dol^o nsmo bih" deležn1 Ne samo njen božanska glas. tudi nnterpre tacija ie tika da mora iča-at- vse Oni k •iO slišal' Marijo Jeritzo na od^u pravijo da se nič ne razlikuje v zvočnem Hmu Jeritza ie ostala Jeritza v vsci svoii veh 5ini in razkoSju svojega glasu FiJm »Veli ka lcneg:nja Aleksandra« se bo pred ajal samo le dva dni Kdor hoče si:Sati Jerrtzo naj ne zamudi te redke prihke —lj Izgubila sta se dva rukava od Kon grešnega trga do \Vt>! ove ul Odoa sSlov Naroda« prot' nag adi Din 20.—. 57>n —lj i'reda vanje za obrtne vajence in vajenke bo drevi ob pol 19. v novem Vajeniškem domu v Lipičevi ulici š>t. 2. ko bo podpredsednik ZTOI g. Josip Rebek govoril o »Vajencu v svojem poklica«. Opozarjamo mojstre, da pošljejo vse vajenke in vajence k temu predavanju, ki bo imelo najboljši vpliv na mlade poslušale«. —lj T. K. »Skala« se ie prevelil s svojimi poslovnim; lokali iz dosedanjih prostorov v hotelu Metropol, na Rimsko cesto 5t 13. pritličje. —lj Za malo denarja si nabavi.« dobrega blaara v modni trgovini M. PIRNAT. Sv. l»e tra cesta 22. —lj Umrli so v LJubljani od 27. oktobra do 2. novembra. Paternoster Milan. 58 let fin. svetnik. Goru po va ulica 3; Mi-ler Ana Marija, 3 n& sece, hči mizarja, Svabičeva ul. 7; SraJ Matev«, 65 let, strojar, Sv. Petra c. 81; Pleničar Pavla roj. Karlin^er. 74 let. Žena sodnega oflcijala v p. Stan trg 6; Koman Helena 92 let, zasebni ca Korunova ul. 4: Zaje Helena roj. Mulhar, vd Hlebi. 89 let. vdova mesarja. Poljanska e. 52: Celnar Pranja rej. Krasovec, 67 let. vdova postnega odpravnika. Postojnska ul 4; Žafran Franja roj. JerSe, 73 let, vdova Sel. strugarjav Jap-ljeva ul. 2; Pečar Marija. 59 tet, bivša služkinja, Vldovdanska e. 9; Edno Marija. 66 let, bivša delavka, Vldovdanska c. 9; Dremelj Marija, hči bisarja 21 'et, Vldovdanska e. 9; Strkovtč Frančiška roj. Petnih ar, 76 let. zasebni ca. TyrSeva c. 5. — V ljubljanski bolnici umrli: Planine Adela. 57 let, gospodinja Suvoborska ul. 15; Bri-celj Joflef. 46 let, zidarski pomočnik. Sp H ružica 27; Moti na Frančiška roj. Božnar. 36 let. Žena posestnika. Poljane, arez Kranj; Aniič Marija roj. Babsek, 36 let, zona delavca, žiradecKefa c 22 \ uavtar Ivan, 45 let, obč ubogi, Dobrova pri Ljubljani; Csrar Jede, 50 let, vlakovodja, Mo •te. Ljubljanska e. 15; OacnlJc Rozalija. 51 tet, žena bajtarja Mokronog 88, Carman Milan. 8 dni, sin posestnika. Šmartno pod šmarno goro; Jakopin Helena roj. Štrukelj, 69 lat, tena delavca, Gal je vica 68; škraba Pavel, 12 let. sin polagalca parke-tov. Lipe 4, obč. TomlselJ; Mencinger Anica, 47 let, učiteljica, žena klep. mojstra, Radovljica 3; Končan Ludvik, 8 mesece, sin delavke. Celje Ljubljanska c 27. Iz Ptuja — Na groheh. Ob vseh svetih ie bilo zelo fivabno na obeh pokopališčih kakor v me stu tako rjdl v okolici v Rosoznici. Lludje so romali z enega na druso pokopališče, zlasti Še, ker ie bilo vreme usodno. Na roeozniškme pokopališcj le zapelo domače društvo ob spremljanju godbe dve žalouttn-ki, dočim smo na m petnem pokopališču letos poereSali petia. akoravno imamo lep zbor Glasbene Matice- — Meril oa marka, zadel dninarico. Pri dnmarici Letoma Rozaliji na Sp. Haidiul nri Ptuju se je mudil posestnikov sin in iiO-»Hlni?ar Karol Anton?!? iz Sp H<*idine. ki ie hotel z reoetirko ustreliti mat\o. ki je prišlo 90 oktobra do izbruha Faifar je prijel svojega sovražnika, gs vrgel na tla ter t nogam' teptal po njem. razen tega ga ie pa še prstepel Vidovič je dobil po obrazu tako hude poškodbe, da je moral v ptujsko bolnico, Fajfar pa bo moral pred sodnike. — Napad Ko se je vrafal Da vse »vete posestnikov sin Moznari? Kari iz Mej pri Sv. Barbari v Hal * pokopališča domov, ga j** iznenada napadel aa ret»M posestnikov sin Hercom Franc iz Grjškovia ter mu zaaadil nož v brbet in mu prizadejal teiko rano. da so ga morali prepeljati v ptujsko bolnico. _ Muzejsko druSlvo » Ptuju ie na svojem izrednem občnem zboru, ki se le vrSil 31 oktobra, na predlog predsednika g. dr Komljanra izvolilo aoČasopisa za zgodovino in naravoslovje«. Prva jesenska bela nedelja Včeraj je bila LJubljana na zunaj lepo Ljubljana. 6. novembra Včerajšnja nedelja je ena tistib, o ka terib pišemo dolge kronike Bila je nam qixpo£op od — [up fasA »u evnamauz ln vremenu Tašnl dnevi res zaslužijo, da jib opevamo na dolgo in visoko Po dol gena Času je namreč Ljubljana dobila pošteno injekcijo to tudi časopisje se labko raz.giblje v reporterskib stolpcih, ker lahko prinaša senzacijoualna poročila o P**-vem snegu. če je pa te na dnevnem redu sneg. moramo govoriti tudi o soboti, ae le o nedelji Sobota je v našem primeru še bolj znamenita ner Je tedaj saćelo snežiti _ v soboto zvečer To je bila velika sreča za meščane, da se niso preveC razburili Samo pomislite, kaj bi bilo. če bi začelo snežiti že ob belem dnevu! Ljudi bi se polasitila nevarna smučarska psfhoza in splošna radost bi prišla do Izraza v manifestacijah Samo po sebi se razume, da mnogi kljub temu niso mogli spati v noči med soboto ln nedeljo Lani Je naša mladina (In sploh vsi oni. ki se navdušujejo za zimskosportne panoge), čakala na prvi sneg kot na odrešenje, ker ?a ni bilo tako dolgo Ln tud. letos je mnogim meščanom sneg v resnici odrešenje ter so ga najbrž še bolj pogrešali kot rudarji Rruba Pa še naj kdo reče. da meščani oiso skromni! V LJubljani takoj obesimo na kljuko vse pcobleme. čim aam nebo natrese dovolj bele mane TodB prvegs snega je bila pičla porcija Z obžalovanjem so včeraj zju traj Uudje ugotavljali, da je sneg komaj dobro pobelil zemljo in da razen tega še kopni. Sneg Je iežal skoraj povsod po mestu nedotaknjen, kjer je pa lei na trotoarjib se ga n*so upali dotakniti, menda v svecem občudovanju Seveda se tudi ni nibee omenil za sneg na cestah ker ga pač ni bilo toliko tn ker je bila uedeija, ko pn nas delo počiva kot ae spodobi Sicer pa. Ado bi se ukvarjat s sueš-oni, »a~ui skopo< Zato ai bila včeraj Ljubijaua Ud zona; ie bela temveč tudi vodena in re* epo b atna Zaradi tega se pa nismo poseb ao vznemirjali Še celo promeuirali smt kot ob najlepšem vremeuu. a na cesto st ni upa. oihče. gnetli smo se na trotoarjib ter preizkušali trpežnost in solldnosi abutve. dame n pr piesnih čevljev S-mu carska moda pa še ai prevladovala na uli ci Pravi čU'iež je bit da mondene emu 4arke UiSo še promenira»e v še.enburgov ulici s »mučm; kot so an- vso zimo Spte dajalci so imel« včera. še poseben užitek aa promenadi Od časa i<> časa je zgrme s strehe sne* ter trešči redko na trotoar naravnost, kei se je ustavlja, na slavah ■jprebajaicev in na širokih podloženih ra mah dam Hujših pos edic po teb nezgo Jan ni bilo kot 1a se ie ta ali oni ohladil Zadeva 8 snegom, ki sili s streh na cesto, je zelo kočljiva, kar je moral priznati tu di blšnt lastnik ki Je včeraj stal na tro-toarju nred svojo hiso; nenadoma se je vsul debel plaz snega na možaka, nobl« ki navadno praznujejo nedeljo v kavar a ah. Tam delajo visoko politiko, o kakršni navadni zemljani ne smemo niti sanjati. Vendar mora človek obžalovati te >polltlke<, ker zdehajo pr kavarniških ne le bela, temveč tudi vodena ln blatna oknih prav tako. kot navadni zemljani na cestah . S tem seveda ae namigujemo, da ao naši najznamenitejši nedeljski dogodki zdehauj«. Kazem zborovanj, ki Jih Itak nikdar ne ignoriramo, ne pogrešamo niti takšnib dogodkov, ki so toiiko vredni, kot prvi sneg. Tako smo imeli n. pr. sno-či na krožniku tTurške kumare«. Nedvomno so meščanom zaegle toliko, da se Jim danes ne bo treba kurirati z običajnimi kiBlimi kumarami. Tudi o kinu bi prav za prav moraJl spregovoriti, ker so zadnje čase zopet aktualne debate o pohujšljivih filmih Posebno takšnega dogodka ne sme nihče prezreti, da imajo na Kodeljevem na sporedu kitajske filme, ker bojkotirajo nemške, >k. so najbolj plehki«. Skoda, da tega ne vedo Kitajci! Najbrž pa igrajo na Kodeljevem tudi slovenske filme, ker se bore s takšntm navdušenjem in Idealizmom zoper drugojezični šund. Toda kdo bi si z vsem tem belil glavo ob ponedeljkih, ko smo tako presiti nedeljske iuševne hrane! Tudi kron*at mora biti zadovoljen, da lahko marsikaj zamolči. Iz Celja —c Dve poroki. V župni cerkvi v Celju sta se v soboto 4. t m. dopoldne poročila g Montag. tajnik slavnostnega gledališča v Solnogradu, in zasebnica gilč. Majda Knatličeva rz Celja, v nedeljo, 5. t m. dopoldne pa kljućavnčars-ki mojsteT goap. Viktor Zohar iz Gaberja pri Celju in bla-4ajn:čarka gdč Marjana Stojanova iz Celja. Nase iskrene čestitke! —c Prvi sneg je zapadeJ v soboto zvečer tudi v Celju in okolici. Okrog pet centimetrov debela snežna odeja pa je v nedeljo v dolm: povečini skopnela. dočim se ie sneg na višjih hribih ustalil -c SK Rapid : SK Celje 4 : 1 (2 : 0). V nedeljo, 3. L m popoldne je bila oa Glazvji v Celju odigrana podsavezna prvenstvena tekma med mariborskim Kapi dom in SK Cel jeni. v kateri je Rapid porazi? Celjane v razmerju 4 : 1 (2 : 0) Tekma je bila zelo žrvahna in zanimiva Igra je bila vse do druge polovice drugega polčasa izenačena, potem pa so Celiani popustili. Rapid je nudil lepo kombmac:jsko igro, bii ie siguren v startu in obrambi, igral pa je preostro Celjani -»o igrali tehnično in korn-Dinatomo zadovoljivo, bil1 pa so pred golom neodločni m n'«o znali izrab ti nekaj zrelib situacij Mnogo napak ie zagrešila ceijsika halves-lmija. ki jt i-grals preveč defenzivno Gob za Rapid so padb v 7. ra 34. minuti prvega ter v 23 (lastni gol SK Celja!") in 42 minuti drugega polčasa, iastni gol za Olje pa v 10. m'nuti drugega polčasa Koti 7 : 6 za Celic Tekmo je sodil o Deržaj i-z Ljubljane objektivno in točno. Gledalcev je biio kljub neugodnemu vremenu okrog 400 -c SK Jugoslavija : SK Olimp 2 : 2 (2 ! 1). Ker za drugorazredno prvenstveno nogometno tekmo med SK Jugoslavijo in SK Olimpom delegiranega sodnika ni bilo, se je vr^Ja dopoldne na zasneženi ln razmočeni Glaziji prijateljska tekma med obema kluboma, ki je trfjala dvakrat po pol ure. Tekmo je dobro »od.il g. Janezi£. Gola za Jugoslavijo sta padla v 25. in 27 minuti prvega, gola za Olimp pa v 16. minut: prvega ter v 18 nrnuti drugega polčasa. Gledalcev ie bilo okrog 100 GEORG AJLEKSAJVDER FELIKS BRESSART MARION TAAL v veseli glasbeni komediji Lepe in pikantne ljubavne scene Smeh Id veselje!! Lepe popevke; Glasba; Franz Grothe. Feliks Bree&art v veliki kondč ni vloei Kot dopolnilo Nov »Foxov< zvoč ni tednik Danes ob 4M 7. ln 9*4, zvečer Zvočni kino „Ideal M RT^^ 214 ve siroti Bonu Vrtez je hotel, nag bi grof Henrdki vse odpustil in ji štel v dobro, kar ie bila storila. Napel je vse sUe in spregovoril: — Čitajte, toda ne pozabite na preteklost; spomnite se. kako je vas Dia-na zadnji dan svoje zaroke solznih oči prosila ... Toda grof ni več poslušal. Izbuljenih oči je požiral vrstice in roke so se mu vedno bolj tresle. Slednjič je ves iz sebe kriknil: — Osramočen!... Izdan!... Varan!... In vse to je storila ona! — Ne ona, — je vzkliknnl v odgovor Roger, prizadevajoč si vneto braniti njo, ki jo je ljubil kot svojo mater ln ki je bila vpričo njega obdolžena, — ona ne, temveč tisti, ka so napravili iz njenega molka vprašanje življenja ali smrti njenega otroka! — Njenega otroka? Ta krik razjarjenega grofa rje spremljal zadnji udarec, zadan že itak izmučenemu grofovemu duhu. Prvi udarec je bil zadel grofa, ko je zvedel, da je grofica ljubila pred njim drugega. Nekaj časa je stal nepremično, bled, izbuljenih, od jeze žarečih oči. Potem se je pa prijel z obema rokama za prsa, da bi zadušil v njih silno bolest. In ves iz sebe je ponavljal s hrope-čim glasom: — Njen otrok!... Njen otrok!... Njen otrok! Vitez de VaudTey je brl ves zbegan ob pogledu na tako hitro uničeno srečo, pokopano veselje in pokopane nade razočaranega, varanega moža. Njegova jeza se je takoj polegla in spregovoril je spoštljivo, obzirno: — Da, nnen otrok, ki je bila od njega ločena celih šestnajst let in kn ji ga usoda zdad vrača ... — Kaj hočete reči? — je vzkliknil grof. Te besede so ga nenadoma zdramile iz zablode, obenem se je pa vrnil k vsej strogosti svoje vloge prevaranega moža in edinega sodnika. Vitez de Vaudrev se rti izognil odgovoru, ki nad bi zaključil to strašno odkritje. V (kratkih besedah je spomnil grofa na ginljivo srečanje gTOfice in slepega dekleta. — Kad? — je vzikliknal grof... to dekle!... Ta beračica!... Ah! Udarec ae bil prehud; g?rof >e zadrhte! in omahnil v naslanjač. Pridel se je z obema rokama za glavo in Roger ie vwiel, kako strašno ga je pretresla vest o grofičim nezvestobi. Roger je povesil giavo pred to neizmerno bolestjo. Prej je videl po*ed seboj sorodnika, ki je bil kruto zastavil pot njegovi ljubezni in njegovim nameram; zdaj je pa spoštljivo zrl na žrtev silnega gorja, na moža, ki mu de postalo grozno sum-ničenje naenkrat resnričnost. Grof se je prijel za ček) in zmečkal v roki list iz knjige, ki mu ga je bil vrnril Roger. Potem ga je počasi raztrgal. Končno je dvitgnil glavo in njegov jasni pogled se je ustavil na vitezu. Tisti hip je bil ves izp remenjem. — Gospod vitez, — je dejal z glasom, ki ni izdajal, kaj namerava ... tu si nJmava ničesar več povedati... Prijel je viteza za roko in ga potegnil za seboj k vratom. Roger de Vaudrev mu je molče sledil. Tako sta prišla na prag salona, kjer sta bila pustnla onesveščeno grofico, zdravnika in obe siroti. Tisti hip se je zdelo, da se Diana prebuja iz omedievace. Zdravniku se je zjasnil obraz. Zdai je smel upati, da se ne bo zgod/ilo najhujše. Toda njegovo veselje je kmalu zakril oblak strahu. Naenkrat je zaslišal, da so se vrata odprla. Obrnil se je in zagledal grofa. Ta čas se je bila grofica zdramila iz omedievice in tudi ona je zagledala na pragu svojega moža. Uboga žena je poskusila vstati. Pokazala je z roko na klečeči dele! etn in vprašala z drhtečim glasom: — Ah, gospod grof, saj ste vendar dovolili, da lahko še nekaj časa ostaneta? Grof je srdito zamahnil z roko. Dia~ nin glas in izrazi materinske ljubezni so ga še bolj razjezili in tako si je zaman prizadeval ukrotiti svojo jezo. Grofica je vsa az sebe čakala, kaj bo. Tedaj je pogumno posegel vmes vitez de Vaudrev. Stopil je h grofu, rekoč: — Vaše besede bodo njena obsodba. Njegov prestrašeni pogled se je ustavil na grofovem obrazu kot bi upal, da ga more prisiliti k edino možnemu odgovoru. Tisti hip je pa poslal bog težko preizkušenemu možu misel na milost, prosto vseh nasvetov, ki jih Šepeče človeški ponos in ljubosumnost na preteklost. Grof se je uklonil, kakor da mu je višja volja zapovedala, naj se skloni pred nesrečo, mnogo večjo od njegove. In v odgovor na Dianino vprašanje je dejal: — Da. dovolil sem, gospa! Vsa srečna se je grofica prijeia za prsa. Predno se je pa mogla zahvaliti, je grof znova spregovoril. — Spoznal sem, da bi pomenila večna ločitev večno bolezen. Znana mi ie vsa vaša ljubezen do tega sina vaše sestre... In videč vas, kako obupujete nad njegovo nesrečo, sem naložil svoji duši... pravičnemu ponosu svojega rodu ... resnično težko žrtev. Dekleti ne odpotujeta. Tem besedam je sledilo nepopisno veselje. Opotekajoč se je stopila Diana k svojemu možu in vzkliknila radostna: — Ne odpotujeta! Tudi Henrika >e razumela, kaj pomenijo grofove besede. Vsa srečna je zašepeta'la: — Ah, gospod grof! Kako naj se vam zahvalim? Pokleknila je predeni in mu zače'a poljubljati roke. — Soglašam, da ostanete v Parizu. .. Pod streho in zaščito je vas sprejel mož, ki ga visoko spoštujem. Zdravnik se je priklonil. — Da, dragi doktor. — je nadaljeval grof. — vam zaupam to siroto, dokler ... Potem se je pa obrnil k svojemu nečaku, rekoč: — Roger, tafcoj vas bom zopet videl tu, da vam bom mogel sporočeti sklep, ki sem ga storil glede uresničenja vaših najbolj vročih želja... in tudi pogoje, ki vežem na nje to zvezo___ Grof je torej vezal uresničeaije njegove želje na pogoje. Vitez se ni mogei iznebiti občutka strahu. Tudi na grofov pogled je odgovoril s pogledom, polnim strahu. Toda treba je bilo ubogata. Roger se je sklonil k Diani in ji zašepetal nekaj besed tolažbe. Zdravnik se je pa bal, da bi se grofica znova ne razburila, in zato mu 'e zašepetal: — Pojdite, prijatelj, najin cilj je do malega že dosežen. Ko so se zaprla vrata za vitezom, je grofu odleglo. — Dragi doktore, — je dejal kar naravnost, — vi ste zdravnik telesa in duše... Vaša zasluga je, da je grofici odleglo. Diana je pogledala grofa in njena prej mrtvaško bleda lica so lahno zardela. — Odvisno je samo od vas. — je prebil zdravnik grofa, — da se izpre-meni to zboljšanje v trdno zdravie. V slaščičarni. — Kaj, muho ste našli v marmeladi? To je pa res čudno, mislili smo, da smo pobrali vse muhe iz marmelade. Cigani preklinjajo avto in radio V Bukarešti so imeli cigani te dni kongres, na katerem so zahtevatt zboljšanje svojega težkega položaja V predmestju Bukarešte so imeli te dni kongres, kakršnega menda svet še ni videl. Na prostranem trgu je vladalo živahno vrvenje. Na njem je mrgolelo mnogo razcapanih tujcev, ženske črnih las, okrašene s pestrimi trakova, so nosile večinoma na hrbtih dojenčke, otro-čičke, ki so komaj mogli hoditi, so pa vodile za roke. Med njimi je bdlo tudi mnogo starih cigank koščenih, zagorelih obrazov s cigaretami med škrbinami. Bližnje ulice so bile zatrpane s ciganskimi vozovi in vanje vprežerrimi klju-seti. Gganski šotori so bili polni razcapanih otrok in žensk, moški so pa hodili okrog konj. Na trgu so bili zbrani cigani iz Bukarešte in bližnjih krajev, ki so se bili zbrali na posvetovanje, kako prebroditi krizo. Bil je kongres v pravem pomenu besede, sklican po predpisih in oblasti so ga dovolile, čeprav so dolgo oklevale. Cigani so se postavili v krog, ženske in otroci so jim sedeli pri nogah, hrušč in trušč je bil tako velik, da so si mimoidoči zatiskali ušesa. Kar se je dvignil star, sivolas cigan, predsednik kongresa, in začel je govoriti o ciganih. Mračna, s pravljicami prepredena je njihova zgodovina. Njihova domovina je baje Indija, ki so jo pa zapustili in zdaj že dolga stoletja blodijo po svetu. Preživljajo se kot konjski mešetarji, popravljajo kotle in brusijo škarje, ženske so pa vedeževalke ali pa prodajajo rože. Otroke pošiljaio beračit, če pa ni dosti zaslužka, vedo dobro, da je po ulicah mnogo gosi in kokoši, ki nimajo napisano na perju, čigave so. Srečnejši cigani se preživljajo kot muzikanti. Prvič so se tored zbrali cigani na ru-munskih tleh na prvem kongresu, da protestira in proti svetu, proti svoji težki usodi in proti civilizaciji, ki je njihov najhujši sovražnik. Avtomobili so ljudem gotovo zelo dobrodošli, toda cigane so pripravili ob zaslužek. Konji so poštah' nepotrebni in konjski mešetarji nimajo več zaslužka. Enako je tudi z radiem in gramofoni, ki so pripravili muzikante ob kruh. Ciganski kongres je proklel radio in gramofone. Proklel je tudi avtomobile in nikogar ni bilo na kongresu, ki bi se ne bil pridružil temu protestu. Kar se je priglasila k besedi stara ciganka. Zahtevala je odločno, naj oblasti aretirajo vse bele vedeževalke in hipnotizerke. To so same sleparke. kajti pravi pogled v preteklost in bodočnost je dan samo ciganom, ki imajo za seboj tisočletno preteklost. Nekateri cigani so zahtevali odstranitev emajlirane kuhinjske posode, ki je izpodrinila kotle. Tako so protestirali cigani proti napredku našega stoletja. Nastopilo je mnogo govornikov in vsi so zahtevali zboljšanje položaja ciganov, ki vladajočo gospodarsko krizo še posebno hudo občutijo. Cigani so zahtevali, naj bi jim bile priznane večje pravice. Pravijo, da so svojega bednega življenja že siti. Na ciganskem kongresu je bila sprejeta celo resolucija, po kongresu so pa poslali cigani deputacijo k policijskemu ravnatelju. Tudi sodba. — Kako je vam všeč moj novi slamnik? — Krasno vam pristoja; človek bi dejal, da je vam zrasel iz glave. Usodna cigara Sin ameriškega Damfau^a iLeonišče«, Stara pot št. 2, v Mojstrano, kjer »e vrši pogreb v sredo, dne 8. novembra 1933 ob 3. uri popoldne iz domače hiše na farno pokopališče na Dovje. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farnih cerkvah v Mojstrani in na Dovjem. Mojstrana, dne 6. novembra 1933. JANEZ BABIC, soprog — GIZELA PERNIC, roj. BABIC, MENCA, JOHANCA, hčere — BORIS, JANKO, vnuka — in rodbine PE ZDIRNTK, ABRUC, DOV2AN, REBOLJ WJ2 Solnce in mraz Vaša koza potrebuje nove hrane, ker se vam je pri aoln-čenju in kopanju poleti Izsušila. Koža brez maščobe hitre ostari, postane nagrbančena, hrapava, razpokana, lišajeva Največji sovražniki lepe kože so: mraz, veter, megla in del Da se izognete tem maščevalcem lepote, uporabljajte URAJN KREMO; tudi ako slučajno imate hrapavo, razpokano, nagubano in lišajevo kožo, vam krema URAJN odstrani vse madeže. Mamice, negujte tudi ve svoje otročičke z URAN KREMO, ki je tudi za nežno kozo prvovrstna. — Dobiva se ▼ lekarnah, droge rij ah in drugih strokovnih trgovinah. Cena velike škatle Din 12.—, male Din 5.—. Zapomnite si besede: »Lepota ima si m o moč, Da srce od srca ne more proč!« 10276 Neveste! Gospodinje' Najlepši okras vašega doma je perilo, zavese, posteljna pregrinjala! Najfinejše in najtrpežnejše ga okrasite z vezenjem od tvrdke MATEK 8 MIKES, LJubljanr (POLEG HOTELA ŠTRUKELJ) Izdelujemo gumbnice, probadamo šablone, predtiskamo čisto ženska ročna dela, imamo specijelni entel za obleke in volane, ažuriramo in en U amo. Vsakdo že ve, da imamo največjo in najmodernejšo vezilnico Ker sami delo sprejemamo, ga sami nadziramo, zato vas tv najboliSe postrežemo. IVAN MAGDIC krojač LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA ST. 7 — se priporoča za zimsko sezono. 74 L Stane vas, ie greste zvečer z doma! Ostanite raje doma. Za par dinarjev vam posodi plošče in gramofon: „ŠLAGER" Aleksandrova cesta 4, prehod »Viktorije« Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKE R, LIURUANA, St. Petra centa 14. 11/T TELEFON 2059 P K E H O G SUHA DRVA Bohoričeva 6. PERJE in PUH za blazine in pernice prvovrstne kvalitete in najceneje pri NOVAKU KONGRESNI TRG 15 OTROŠKI VOZIČEK športni, dobro ohranjen, prodam za Din 100.-. - Ogleda se: Pod Rožnikom, Cesta I, št. 13. 4324 SLAŠČIČARSKI POMOČNIK išče mesto. — Ambrozv, Brestovac, Banat. 4321 ZIMSKA JABOLKA prodaja Gospodarska zveza LJUBLJANA DRUŽABNIKA k opekarni sprejmem s primernim kapitalom v svrho povečanja produkcije z ali brez sodelovanja. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Sigurno 20% 4305«. TRISOBNO STANOVANJE lepo, solnčno, z verando in kopalnico ter vsem komfortom se odda takoj v vili na Dolenjski št- 33 (pred gostilno »Pri Plan-karju«). 4276 Kar naravnost brez oklevanja po blago za novo obleko in zimski plašč k staroznani trgovini R. MKLAUC (poleg škofije) Prosimo pridite, ne boste razočarani! KONVERZACIJA LN POUK (francoska) po najmodernejši psihološko-filološki metodi. — Kranj c Franjo, Tavčarjeva ulica 4/TII pri g. Svara. 4323 LEPO POSESTVO blizu Sevnice prodam za 68.000 dinarjev. — Derenda, Sevnica. 431S BRIVSKO PODRUŽNICO oddam v najem. Reiser, Preva-lje. " 4322 JAMSKI LES več vagonov kupi Frizzi, Vuh-red ob Dravi. 4320 DELAVCA ZA TORBICE iščem. — Ponudbe: Zagreb I, Pretinac 239. 4319 4 TKA VERZE ZA MOST kupi občina Višnja vas pri Celju. 4318 TOVORNI AVTO kupim. — Klenovšek, pri Papežu, Radeče. 4316 Z GOSPODARSKI POSLOPJI proda Hanson, Trate, pošta Marija Snežna. 4317 ODPADKE od klobučevine za izdelovanje copat dobite v Tvornici šešira, Sisak. 4270 ZIMSKA JABOLKA sortirana v zabojčkib in SADNA DREVESA za jesensko saditev — visoko in nizkodebelna — dobite pri Kmetijski dražbi v LJubljani. Novi trg št. 8. 76VL Za čiščenje parketov, linoleu-ma, pohištva, avtomobilov itn. PLOOR VOŠČILO JUGO QUEEN bombažne metle vseb vrst Impregnirajte sami s svetovno cjueen polituro. — »Jelodvor«, Ljubljana, Gosposvetska št. H, L nadstropje. 68'L Psihografolog KARMAH v Ljubljani hotel »Soča«. Obiske sprejema od 9.—12. in 2.—7. Ostane v Ljubljani izključno do 8. t. m., ker rsto potuje v ino-^PTnstvo. Odgovarja na koresr*°ridenco. Urejuje: Josip Zupančič Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezeršek «— Za upravo In tnsermtni del Usta: Oton Cnrtstof mm Val v Ljubljani