Oglasi 2 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2022 Tretja stran Vsebina Krajinski park Logarska dolina V pripravi avtomatiziran vstop in pravila za obiskovalce ......................... 5 5 BR Ljubno ob Savinji Na Janezovem polju je sedaj življenje boljše in varnejše...9 Gornji Grad Kupola katedrale z novo bakreno oblogo ................... 9 Ribiška družina Ljubno ob Savinji 14 VP Državni sekretar pohvalil delovanje za zaščito vodnih ekosistemov ....................... 11 Občina Nazarje Tominškova kašča kulturni spomenik lokalnega pomena ............. 11 Ljubno ob Savinji Kvartet Štiglic več kot zadovoljil pričakovanja obiskovalcev ..................... 14 19 Razstavi v Gornjem Gradu Eksperiment s frekvencami in skriti detajli kraja .......... 14 Sejem domačih dobrot v Varpoljah Predstavitev izdelkov domačinov najboljši recept za vračanje turistov .......... 19 Lokostrelstvo RŠ 21 ŠS Tim Jevšnik osvojil bronasto kolajno ............... 20 Smučarska zveza Slovenije Rajko Pintar še en mandat predstavnik Slovenije v FIS ................... 20 Beach Pro Tour Futures Ljubljana Maja Marolt zablestela tudi v mednarodni konkurenci ... 20 22 Ljubno ob Savinji Timi Zajc in Jerneja Brecl osvojila pokal flosarja ........ 21 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 32, 12. avgust 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/8390-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.000 izvodov. Hiter razvoj interneta z vsemi njegovimi funkcijami odpira vse več vprašanj, povezanih z varovanjem pravic uporabnikov. Tej problematiki smo namenili tokratno temo tedna, za katero verjamem, da prinaša koristne informacije ne samo za mlajši del našega bralstva, ampak tudi za precejšnji del starejših, saj je tudi v tej strukturi občanov vse več digitalno pismenih. Tematika varovanja osebnih podatkov ti res da misliti, če si predstavljaš, kaj vse lahko spletni velikani, kot sta Google in Facebook, (iz)vedo o nas iz naše komunikacije z drugimi uporabniki in na osnovi tega, kaj mi na spletu objavljamo, iščemo, gledamo, prebiramo … Morda ste te dni zasledili novico, da je spletni trgovec Amazon napovedal nakup korporacije iRobot, ki izdeluje robotske sesalnike Roomba. Posel je vreden 1,7 milijarde dolarjev in če se sprašujete, zakaj bi trgovec kupil tovarno sesalnikov, je odgovor na dlani: Amazon sistematično povečuje nabor izdelkov za pametni dom, zato hoče zbrati čim več podatkov o vašem domačem življenju. Prodajali nam bodo torej sesalnike, z njimi pa bodo sesali tudi podatke o naših domovih. Podatki o domovih so namreč pravo bogastvo za prodajalce. Velikost hiše je razmeroma dober pokazatelj vašega premoženjskega stanja. Če so tla v vašem stanovanju nastlana z igračami, imate verjetno otroke. Če imate malo pohištva, vam lahko priporočijo prodajalce, ki vam ga bodo dobavili. In tako naprej do neslutenih razsežnosti v prihodnosti. V reviji Finance Manager sem z zanimanjem prebral intervju z Veroniko Fikfak, izredno profesorico na univerzi v Köbenhavnu, specializirano za mednarodno pravo in pravo človekovih pravic. Fikfakova po eni strani izpostavlja internet kot dobrino, ki je vse bolj primerljiva z elektriko in pitno vodo, zato bi moral postati dostop do interneta temeljna človekova pravica, po drugi strani pa opozarja na moč spletnih velikanov, s katero se (vsaj za zdaj) uspešno izogibajo mednarodnim standardom za zaščito pravic uporabnikov. Na Kitajskem uporabniki spleta vedo, da jim sledijo in prisluškujejo, ne glede na to, katero napravo uporabljajo, in da imajo oblasti vselej dostop do nje. Kitajska ima jasen koncept: graditi povezave in omogočati ljudem, da opravljajo posle, prek dostopa do spleta pa imeti nad njimi popoln nadzor. Bomo tudi Evropejci slej ko prej soočeni s tem? Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Pohod čez Tirske peči Do Mozirske koče in nazaj .............................. 22 Če bi morali izbrati splet ali zasebnost, kaj bi izbrali? FA Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2022 3 Tema tedna ALI ZASEBNOST NA SPLETU SPLOH ŠE OBSTAJA? Zbiranje podatkov o osebah v nasprotju z evropsko zakonodajo Se vam je že zgodilo, ko ste se pogovarjali ali ste na spletu iskali določen izdelek, da so vam ga že v naslednji minuti začeli ponujati na spletnih omrežjih, ki jih uporabljate? Če imate tako izkušnjo, je dobro, da veste, da ni šlo za utvaro ali domišljijo, pač pa za realnost, ki je vse prej kot nedolžna. Na nivoju Evropske unije (EU) že več let poteka boj potrošniških organizacij za večje varstvo spletne zasebnosti potrošnikov, kajti očitno je, da spletni velikani za zbiranje podatkov o ljudeh uporabljajo umetno inteligenco, pri tem pa kršijo uredbo EU o varstvu osebnih podatkov (GDPR). POTROŠNIŠKE ORGANIZACIJE ZAHTEVAJO UKREPANJE Deset potrošniških organizacij, tudi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), je pred kratkim pod okriljem Evropske potrošniške organizacije na evropske nadzorne organe poslalo zahtevo za ukrepanje proti tehnološkemu velikanu Google zaradi prikritega nadzora nad uporabniki Google računa, ki je v nasprotju z evropsko GDPR zakonodajo. ZPS je v imenu ene potrošnice že vložila uradno pritožbo v pisarno informacijske pooblaščenke. GOOGLE OVIRA ZAŠČITO ZASEBNOSTI V ZPS so prepričani v nepošteno in zavajajoče delovanje podjetja Google. Slednje ob prijavi v Google račun uporablja zavajajoč pristop in izbire ter 4 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2022 Ernest Vider, direktor za dizajn pri Kamino in GlobaliD: »Google je primarno začel z delovanjem kot brskalnik na spletu, sedaj pa je njegova glavna aktivnost prodaja in targetiranje oglasnih vsebin uporabnikom in partnerjem, ki integrirajo oglase v njihove spletne strani za povečevanje dobička. Pri tem jim pomaga to, da ljudje pustijo vse nastavitve zasebnosti takšne, kot pridejo v škatli s telefonom. Rad bi poudaril, da tudi podjetja, kot je Facebook, niso nič boljša. Tam se podatki, ki so direktno povezani z vami in vašo spletno identiteto, skladiščijo in uporabljajo na sto in en način. Enako je v podjetjih, ki so v lasti Facebooka (Instagram, Whatsapp). Pod podatki so mišljene fotografije z dopusta, fotografije, ki jih objavljate na razne zidove, sporočila, ki si jih pošiljate med sabo, lokacije telefona, razni všečki in zvezdice, ki jih vsi radi klikamo, podatki, v katerih skupinah ste, zgodovina brskanja na spletu, vaši kontakti, vaši nedavni nakupi ... Lahko bi nadaljeval, ampak mislim, da je dovolj za razumevanje. Torej, če želite biti varnejši na spletu, svetujem sledeče. Vaše geslo za elektronsko pošto naj bo težko in takšno, ki ga ne uporabljate na drugih mestih. Če nočete, da kdo bere vaša sporočila ali gleda slike v sporočilih, uporabite aplikacijo Signal, ki je najvarnejša aplikacija za pošiljanje sporočil. Za brskalnik uporabljajte Brave, to je najvarnejši brskalnik, ki ne izdaja vaše lokacije, in če na e-pošto prejemate pomembno finančno pošto ali na splošno ne želite, da vam Google bere pošto, uporabljajte varnejši poštni račun, kot je na primer ProtonMail. Veliko med nami je izbralo komoditeto nad tem, kar se dogaja z našo spletno identiteto. In ker je sedaj vse na spletu in ker enkrat objavljena stvar ne izgine več, je pametno na tej točki vendarle nekaj narediti za to, da se izobrazimo in prepoznamo, kaj na internetu nam lahko sedaj ali kasneje škodi.« potrošnikom nejasen jezik, da bi na ta način pridobil njihovo privolitev za obsežno obdelavo podatkov. Po prepričanju ZPS Google s tem ovira potrošnike, da bi bolje zaščitili svojo zasebnost, in krši določila splošne uredbe EU o varstvu osebnih podatkov. VARSTVO ZASEBNOSTI BI MORALO BITI PRIVZETA IN NAJLAŽJA IZBIRA Google uporabnike njihovega računa usmerja k svojemu nadzornemu sistemu, namesto da bi jim privzeto zagotovil zasebnost, kot to zahteva GDPR. Najbolj preprosta možnost nastavitve zasebnosti, ki jo Google račun ponuja, je namreč strinjanje s sledenjem aktivnostim v vseh storitvah, ki jih ta račun omogoča. Namesto tega bi moralo biti varstvo zasebnosti privzeta in najlažja izbira za potrošnike. Kot razlagajo na ZPS, je za aktiviranje možnosti, ki pomenijo večjo zasebnost, potrebna izbira »ročno osebno prilagajanje«, ki že v napovedi omenja pet korakov. Realno je potrebno deset klikov in potrjevanje izbir, ki so po Tema tedna, Gospodarstvo mnenju ZPS nejasne, nepopolne in zavajajoče. Vse - po njihovem prepričanju - zato, da imetnika računa odvrnejo od namere po večji zasebnosti. PRILAGOJENO OGLAŠEVANJE GROŽNJA SVOBODNI IZBIRI Potrošniške organizacije opozarjajo, da si s takšnim delovanjem Google ustvarja pot do nadzora, s katerim lahko spremlja, beleži in izkorišča vse, kar počnemo v njegovih aplikacijah. Na profiliranje potrošnikov in daljnosežne posledice tega opozarja tudi Marta Peirano, španska novinarka, specializirana za tehnologijo. Preko prilagojenega oglaševanja smo uporabniki spleta usmerjeni v virtualni svet, narejen unikatno za nas. Kot primer navaja politične kampanje. Sodobno oglaševanje v političnih kampanjah omogoča, da politik vsaki skupini volivcev predstavi drugo verzijo sebe oziroma drugo verzijo organizacije. To pomeni, da smo ljudje deležni različnih informacij, zato tudi realnost dojemamo različno. S tem je onemogočena konstruktivna razprava, koristi od tega pa volivci zagotovo nimamo. Podobno velja za vsa ostala življenjska področja, kar je po mnenju Peiranove huda grožnja naši svobodni izbiri in pravzaprav tudi naši svobodi. Tatiana Angioi KRAJINSKI PARK LOGARSKA DOLINA V pripravi avtomatiziran vstop in pravila za obiskovalce Dogajanje v Krajinskem parku Logarska dolina je v poletnih mesecih zaradi večjega števila obiskovalcev zelo živahno in polno izzivov tudi za upravljavca, režijski obrat Občine Solčava. Postopek za postavitev zapornice za avtomatsko pobiranje vstopnine na vstopni točki je v teku, kljub postavljenim označbam in obvestilom pa se še vedno dogaja, da se nekateri obiskovalci ne držijo označenih poti, spuščajo pse brez povodcev, nepravilno parkirajo in z droni preletavajo dolino. UREDITEV VSTOPNE TOČKE Za ureditev vstopne točke v Krajinski park Logarska dolina je v teku postopek za pridobivanje soglasij, upravljalec pa predvideva, da bo zapornica postavljena še letos. S tem bodo prispevali k večji urejenosti in lažjemu sobivanja domačinov z vedno večjim številom obiskovalcev. Županja Občine Solčava Katarina Prelesnik je na julijski seji občinskega sveta poudarila potrebo po prometni ureditvi vstopne točke, v ta sklop pa sodi tudi ažurnost in doslednost pobiralcev vstopnine. Ker opažajo, da precej voznikov ne upošteva predpisane omejitve hitrosti, bodo preverili še možnost postavitve merilnika. ZA SOBIVANJE DOMAČINOV IN OBISKOVALCEV Vse večjo obremenitev za prebivalce krajinskega parka predstavljajo obiskovalci, ki zapuščajo urejene poti in površine, se sprehajajo ali celo vozijo po travnikih, nepravilno parkirajo avtomobile in avtodome, puščajo pse brez povodcev in snemajo z droni. Za ureditev stanja bodo na občini izdelali poseben elaborat. Pripravili bodo načrt obveščanja, postavili dodatne obveščevalne in opozorilne table ter izdelali tudi pravilnik za lastnike psov in dronov. Barbara Rozoničnik JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA GOZDNOGOSPODARSKEGA NAČRTA V NAZARJAH Cilj je narediti gozdove kar se da odporne na družbene in okoljske izzive Državni sekretar za gozdarstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Darij Krajčič je prvega avgusta v Nazarjah obiskal tamkajšnjo enoto zavoda za gozdove, kjer se je udeležil javne razgrnitve osnutka gozdnogospodarskega in lovsko upravljavskega načrta območja. PRVIČ CELOVITA PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE Gozdnogospodarski in lovsko upravljavski načrt območja za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2030 so izdelali v Zavodu za gozdove Slovenije, območni enoti Nazarje. Prvi načrt za gozdnogospodarsko območje Nazarje je bil izdelan za obdobje 1971–1980 in je določil temeljne prioritete pri gospodarjenju z gozdovi. Novi območni načrt se prvič obravnava v postopku celovite presoje vplivov na okolje, zato bo hkrati z javno razgrnitvijo osnutka načrta potekala tudi javna razgrnitev okoljskega poročila in dodatka za varovana območja. OKOLJSKA IN SOCIALNA VLOGA GOZDOV Krajčič, ki živi v Mozirju in je pred odhodom na ministrstvo vodil nazarsko območno enoto zavoda za gozdove, je ob seznanitvi z načrtom povedal: »Na ministrstvu pozdravljamo dejstvo, da je vidik podnebnih sprememb pomemben sestavni del gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov. Požari na Krasu in suša so dokaz, da so te realnost in da je nujno okrepiti odpornost slovenskih gozdov. Dobra stran načrta za Nazarje je, da ustrezno upošteva podnebni vidik ter socialno in okoljsko vlogo gozdov, naš temeljni cilj pa, da naredimo gozdove kar se da odporne na družbene in okoljske izzive.« JAVNA RAZGRNITEV NAČRTA DO 2. SEPTEMBRA Državni sekretar je izpostavil tudi vlogo javnosti in deležnikov: »Javnost ima v času javne razgrnitve priložnost podati vsebinske pripombe. To je še posebej pomembno na območjih, kot je Nazarje, kjer je večina gozdov v zasebni lasti. Menimo, da je ta možnost premalo izkoriščena, zato vse deležnike pozivamo, naj se seznanijo z načrtom in podajo vsebinske pripombe.« Osnutek območnega načrta je v javni razgrnitvi od Državni sekretar dr. Darij Krajčič na javni razgrnitvi osnutka gozdnogospodarskega načrta v Nazarjah (foto: arhiv ministrstva) 26. julija do 2. septembra, javna obravnava pa bo 26. avgusta ob 17. uri v Domu kulture Nazarje. Vesna Petkovšek Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2022 5 Intervju BOŠTJAN PEČNIK, IZVRŠNI PODPREDSEDNIK ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ V HISENSE EUROPE »Če nisi zadovoljen v zasebnem življenju, si težko v poslovnem« Boštjan Pečnik iz Mozirja ima skoraj petindvajset let izkušenj na področju razvoja, produktnega vodenja in proizvodnje v panogi gospodinjskih aparatov. Po študiju strojništva na ljubljanski fakulteti se je zaposlil v Gorenju, kjer je kmalu postal vodja razvoja za kuhalne aparate, nato je dve leti delal v podjetju BSH Hišni aparati v Nazarjah, potem pa se je vrnil v Gorenje kot direktor programa Kuhalni aparati, odgovoren tako za razvoj kot proizvodnjo. Napredoval je na mesto izvršnega direktorja za razvoj vseh izdelkov v Gorenju in doktoriral na Mednarodni podiplomski šoli Jožef Stefan. Njegove sposobnosti so opazili tudi novi lastniki Gorenja iz kitajske korporacije Hisense in mu po prevzemu zaupali vlogo izvršnega podpredsednika za raziskave in razvoj v Hisense Europe, tako rekoč najvišjo funkcijo, ki jo razvojnik v podjetju lahko doseže. • Starša sta Zgornjesavinjčana, mama z Ljubnega ob Savinji, oče Mozirjan. Rodili ste se v Šmartnem ob Paki, kjer ste tudi preživljali otroštvo. Kakšni so spomini na tisto obdobje? Na obdobje odraščanja imam lepe spomine. Že takrat me je zanimalo veliko stvari, obiskoval sem različne zunajšolske aktivnosti. Veselilo me je modelarstvo, bil sem tudi član gledališkega 6 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2022 krožka, s katerim smo prepotovali celo Slovenijo in obiskali koroške ter porabske Slovence. Zelo rad sem imel šport, pozimi predvsem smučanje, poleti sva z očetom veliko kolesarila. Veliko časa sem preživel pri starih starših na Ljubnem, zato imam še danes precej prijateljev iz teh krajev. • V Zgornji Savinjski dolini živite petnajst let, zadnjih devet let ste z družino v Mozirju. Kaj vam pomeni domače okolje? Mozirje nam je bilo vedno zelo všeč, zato smo tu postavili hišo. Zdaj, ko tu že nekaj časa živimo, vidimo še več prednosti tega kraja, ki ponuja dovolj miru in intime, obenem pa imaš pri roki vse ključne storitve, ki jih ponuja mesto. Blizu so gozd in hribi, ki vabijo na sprehode in pohode, reka Savinja ponuja osvežitev v vročih dneh, dobra je tudi prometna povezava. Mozirje je idealen kraj za družino, za športne aktivnosti, kar je za nas zelo pomembno, saj živimo precej dinamično življenje. • Kako ste si kot študent predstavljali karierno pot? Že ob koncu osnovne šole sem vedel, da želim na študij strojništva, tako da nikoli nisem bil v dvomih, kam se usmeriti. Želel sem si postati razvojnik, takrat sem sanjal o službi v avtomobilski industriji. Za takšno karierno pot bi se moral podati iz Slovenije in »Ponosen sem, da sem znal vseskozi vzdrževati ravnotežje med kariero in družino. To je zame najbolj pomembno.« dejansko smo se z nekaterimi sošolci pogovarjali tudi o tej možnosti, a se nisem odločil za ta korak. Nenazadnje tudi zato, ker sem bil štipendist Gorenja in je bilo jasno, kje bom nadaljeval po koncu študija. Če bi bil danes znova na začetku karierne poti, bi se odločil popolnoma enako, saj me je vedno zanimala tehnika. • Na kaj ste pri razvoju kariere v Gorenju najbolj ponosni? V Gorenju sem se pred petindvajsetimi leti zaposlil kot pripravnik v razvoju, a sem že po dveh letih postal odgovoren za razvoj kuhalne tehnike. Tako sem imel pri tridesetih letih že kar precej izkušenj in kariera se je ves čas lepo razvijala. Delo ni bilo nikoli monotono, saj se je tudi podjetje ves čas razvijalo in spreminjalo. V zadnjih štirih letih je vse povezano s skupino Hisense, postali smo namreč del velikega mednarodnega podjetja. Ponosen sem, da sem znal vseskozi vzdrževati ravnotežje med kariero in družino. To je zame najbolj pomembno. Če nisi zadovoljen v zasebnem življenju, si težko v poslovnem. • Kaj vam pomeni služba? Svoje delo imam rad. Če bi mi postalo breme, ga ne bi več opravljal. Službo vse bolj jemljem kot poslanstvo. Po prevzemu s strani družbe Hisense se mi je zdelo ključno, da vrhunsko zna- »Mozirje je idealen kraj za družino, za športne aktivnosti, kar je za nas zelo pomembno, saj živimo precej dinamično življenje.« nje naših ljudi unovčimo v tem podjetju. Ponosen sem, da smo znali znanje slovenskih inženirjev, strokovnjakov, ustrezno predstaviti novim lastnikom in z rezultati pokazati vrednost tega znanja. Prepričan sem, da z uspešnimi projekti zagotavljamo rast podjetja in nova, kakovostna delovna mesta. Nekdanje Gorenje, danes je to Hisense Europe, je postalo razvojni center mednarodne korporacije Hisense za celotno Evropo, za kuhalne aparate in pomivalne stroje pa tudi razvojni kompetenčni center za globalni trg. Razvojne lokacije imamo v Sloveniji, v Velenju in Ljubljani, poleg tega pa še na Nizozemskem in na Švedskem. Razvojna ekipa se hitro krepi in podjetje raste. • Gorenje za svoje izdelke vsako leto prejema nagrade gospodarske zbornice za inovativnost. Kako spodbujate inovativnost v podjetju in kako pridobite ter zadržite tehnično podkovane kadre, ki so danes najbolj deficitarni? Motivirani in inovativni sodelavci so pogoj, da bo podjetje ostalo konkurenčno, zato skušamo naše strokovnjake spodbujati na različne načine. Mednje vsekakor sodi tudi stimulativno nagrajevanje, ki je variabilno in vezano na zelo konkretne in jasno merljive cilje ter rezultate. Lastniki so pri tem zelo dosledni in prav je, da so Intervju najbolj inovativni sodelavci, ki s svojim prispevkom prinašajo dodano vrednost podjetju, primerno stimulirani. Za Hisense so konkurenčni izdelki in storitve ključni za uspeh podjetja, zato vztrajno povečujejo vlaganja v raziskave in razvoj ter zelo podpirajo vse aktivnosti, »Mladih večinoma ne zanima, katere grelce je treba vklopiti v pečici, da se pečenka optimalno speče. Želijo samo dobro pečenko.« vezane na to področje. To, kakor tudi vlaganja v spodbudno delovno okolje, se pozna v večji privlačnosti podjetja za inovativne nove kadre in talente, ki nam jih v zadnjem obdobju vedno več uspeva privabiti v podjetje. V zadnjih dveh letih smo število razvojnikov povečali s 360 na 500, osemdeset odstotkov jih dela na lokacijah v Velenju in Ljubljani. Do konca leta se bo naša ekipa še dodatno okrepila. • Junija ste v podjetju organizirali veliko dvodnevno mednarodno razvojno konferenco. Kaj je bil glavni namen srečanja? Na dogodku so sodelavci predstavili osemnajst najboljših inovacij v Hisense Europe iz zadnjih dveh let. Najboljšo inovacijo, najbolj trajnostno inovacijo in najboljšo aplikacijo smo tudi nagradili. Konferenca je bila namenjena širjenju znanja in idej med sodelavci in seveda tudi mreženju, udeležili pa so se je poleg naših sodelavcev tudi zunanji partnerji, s katerimi stalno sodelujemo. Takšni dogodki so spodbuda za naše sodelavce, da lahko predstavijo svoje inovacije, zato jih bomo ohranili tudi v prihodnje. • V prostorih nekdanjega razstavno-prodajnega salona v Velenju, ki je po selitvi dejavnosti na drugo lokacijo kar nekaj let sameval, bo v kratkem svoje mesto dobil razvojni oziroma inovacijski center. Kaj bo v njem? Inovacijski center je v zaključni fazi izvedbe. V njem bo na različnih razvojnih projektih delalo 250 strokovnjakov. Celotna arhitektura stavbe je prilagojena tako, da bo njihovo delo bistveno bolj »V prihodnje ne bomo prodajali le aparatov temveč tudi storitve, ki jih bodo ti omogočali.« učinkovito kot doslej. Mobilna delovna mesta so namreč organizirana po projektih in ne po oddelkih. Ključni projekti bodo imeli svoje projektne sobe z digitalnimi pripomočki, kar omogoča, da interdisciplinarni timi, ki jih sestavljajo produktni vodje, razvojniki, nabavniki, proizvodni tehnologi, kakovostniki in drugi, večino časa preživijo skupaj in tako bistveno hitreje rešujejo izzive razvoja novih izdelkov. Do novih idej, tudi s pomočjo viharjenja idej, prihaja bolj spontano. Želeli smo ponuditi spodbudno, inovativno okolje po vzoru velikih tehnoloških podjetij. Odzivi sodelavcev so pozitivni. • V panogi gospodinjskih aparatov so že vrsto let v fokusu pametni aparati in povezljivost. Gorenje je že pred prevzemom veliko energije usmerjalo prav v to področje. Kako je danes? Hisense ima v svojem naboru izdelkov tudi televizorje in pametne telefone, zato so za nas povezljivost in pametne naprave ena izmed najpomembnejših razvojih tem. V panogi gospodinj- bo vsa kartonska in ne več stiroporna. Tretje področje je preprečevanje uhajanja mikroplastike v odpadne vode. Večina uporabnikov ne ve, da ostankov, ki se pri sušenju perila naberejo na filtrih, ne smemo odvreči kamorkoli, še posebej pa ne v odpadno vodo, ker gre večinoma za mikroplastiko. Pomembna trenda sta tudi izboljševanje bivalnega udobja in zdrav način življenja. Posledično razvijamo tehnologije, ki uporabniku olajšajo življenje, na primer no frost, da se v zamrzovalniku ne nabira led, pirolizo, s katero se pečica sama očisti, in različne samočistilne programe za pralne in pomivalne stroje, pri katerih želimo ponuditi avtomatsko doziranje detergenta. V zalogovnik daš detergent za daljše Na mednarodni razvojni konferenci v Velenju je bilo predstavljeno osemnajst najboljših inovacij v Hisense Europe v zadnjih dveh letih. (Foto: osebni arhiv) skih aparatov so aparati deloma že povezljivi, niso pa še dovolj pametni. Veliko vlagamo v to, da bi aparati pomagali uporabniku priti do odličnih rezultatov brez potrebnega predznanja in izkušenj. Na primer, da pralni stroj prepozna perilo in sam izbere najboljši program, da pečica pripravi odlično hrano ne glede na uporabnikove kuharske sposobnosti. Mladih večinoma ne zanima, katere grelce je treba vklopiti v pečici, da se pečenka optimalno speče. Želijo samo dobro pečenko. • Katera so še druga področja, ki so trenutno v ospredju razvoja? Kam gredo trendi? V naši panogi je poleg povezljivosti v ospredju trajnostni razvoj. Pri izdelkih to pomeni zmanjšanje porabe energije in manj hrupa. Naprave bodo namreč vse več delale ponoči, ko je v omrežju višek električne energije. Prav tako je pomembna tema uporaba recikliranih in biorazgradljivih materialov. Naš cilj na področju embalaže aparatov je, da časovno obdobje, aparat pa ga vsakič sam dozira točno toliko, kot je treba. V prihodnje ne bomo prodajali le aparatov temveč tudi storitve, ki jih bodo ti omogočali. • Ali trenutno razvijate kakšno še posebej prebojno rešitev? Jeseni bomo na trg dali zelo inovativno pametno pečico. Predstavljajte si, da sredi službe izveste, da dobite zvečer obisk prijateljev. Pripravili bi jim radi odlične zrezke, a je problem, da nimate doma ustreznega mesa in da vam zrezki vedno ne uspejo. S pametno pečico bo problem hitro rešen. Prek mobilne aplikacije boste naročili meso. Pametna pečica bo na enostaven način prepoznala, katero hrano želite pripraviti. Meso boste postavili v pečico. V nekaj minutah bodo s pomočjo senzorske tehnologije in pametnih algoritmov pripravljeni zrezki, kot jih znajo pripraviti le najboljši kuharski mojstri. Vi jih boste morali samo še postreči gostom. Pogovarjala se je Vesna Petkovšek Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2022 7 Oglasi RAZVOJNA AGENCIJA SAŠA, SPOT SVETOVANJE SAVINJSKE REGIJE Zakaj je članstvo v Okusih Radolce tako zaželeno? Izmenjava dobrih praks s podjetniki Gorenjske V juniju smo v okviru projekta SPOT Svetovanje Savinjske regije izvedli brezplačno strokovno ekskurzijo za podjetnike in potencialne podjetnike Zgornje Savinjske doline. Izvedena je bila v sodelovanju Razvojne agencije SAŠA in Območne obrtno-podjetniške zbornice Mozirje. Namen izmenjave dobrih praks je bil predvsem spoznati blagovno znamko Okusi Radolce in njihov način povezovanja lokalnih ponudnikov. in oglede proizvodnje. V sodelovanju z Okusi Radolce vsako leto organizira tradicionalen Festival čokolade. Nadalje smo se odpravili v stavbo Radovljiške graščine. Spoznali smo direktorico blagovne znamke Okusi Radolce Marcelo Klofutar, ki nam je skupaj z Natašo Mikelj predstavila poslovni model. V Okuse Radolce so združena gostišča, ki ponujajo jedi, značilne za V čokoladnici (foto: Ana Marinčič) Najprej smo spoznali podjetje Radolška čokolada d.o.o. V stari meščanski hiši nas je pričakala direktorica Nataša Mikelj, ki nam je predstavila celotno zgodbo njihovega družinskega podjetja. Radolška čokolada je butična čokoladnica, ki združuje ročno proizvodnjo in prodajalno čokolade. Ni le trgovina čokolade, temveč ponuja celovito čokoladno doživetje. Z naborom inovativnih okusov pralin, uporabo izvirnih receptur, lokalnih surovin, kakovostnimi osnovami in prijetnim ambientom ponuja pristno čokoladno izkušnjo vse leto. Njihova ponudba poleg trgovinice čokoladnih izdelkov vključuje tudi vodene degustacije, delavnice, team-buildinge Radovljico in Gorenjsko, ter pri pripravi uporabljajo lokalno pridelane surovine. Nekateri med njimi ostajajo zavezani tradiciji, medtem ko nas drugi navdušujejo z novimi jedmi. Vsako leto se Okusi Radolce veselijo poletnih četrtkov na Linhartovem trgu. Tu ob butičnih koncertih in Radolški Streetfood ponudbi promovirajo lokalno kulinariko. Gospa Marcela Klofutar iz kulinarične Hiše Linhart je z vprašanji naše udeležence spodbujala h kreativnemu razmišljanju o promociji njihove edinstvene ponudbe. Skupaj so razmišljali, v čem so edinstveni, kako se lahko povezujejo v širši prostor in kako zgodbo dobro promovirati in tržiti. V mestnem središču smo obiskali Hišo Linhart, ki jo sedaj vodita Marcela Klofutar in chef Uroš Štefelin z ekipo. Delovanje ekipe je bilo leta 2020 in 2021 nagrajeno z Michelinovo zvezdico ter leta 2021 z zeleno Michelinovo zvezdico za trajnost. Skrbijo za povezovanje v destinaciji, raziskujejo tradicijo in jo ohranjajo za prihodnost. Prirejajo Radolško tržnico, v kuharski šoli delijo znanje otrokom, ljubiteljem kuhanja in profesionalcem. Povezovanje je vodilo delovanja ekipe, saj omogoča stalno raziskovanje, razvoj in izobraževanje. Vidi se, da za uspešnimi zgodbami stojijo pozitivno naravnani posamezniki. Navdušuje tudi dejstvo, da so se posamezni turistični ponudniki v Radovljici uspeli povezati in ustvariti skupno zgodbo. V njihovi družbi smo preživeli čudovit dan, se bolje spoznali tudi med seboj in predvsem odnesli veliko novaga znanja in spodbude za uspešne podjetniške zgodbe. Dogodek je bil sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija. Ana Marinčič, SPOT Savinjska, in Darja Jeraj, OOZ Mozirje S Chefom Urošem Štefelinom (foto: Ana Marinčič) 8 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2022 Iz občin LJUBNO OB SAVINJI Na Janezovem polju je sedaj življenje boljše in varnejše Prvi torek v avgustu so se na Janezovem polju na Ljubnem ob Savinji zbrali stanovalci ob uradni otvoritvi modernizacije te stanovanjske soseske. Nagovorili so jih župan Franjo Naraločnik, direktor občinske uprave Radenko Tešanović in direktor Javnega podjetja Komunala Mozirje Andrej Kladnik. V imenu stanovalcev naselja je spregovorila Vida Štiglic, blagoslov pa je opravil ljubenski župnik Martin Pušenjak. VEČ KOT POLMILIJONSKA INVESTICIJA Dela na Janezovem polju, ki je najbolj naseljen del Občine Ljubno, so se izvajala v dveh etapah. Z ureditvijo površin so izpolnjeni boljši pogoji za življenje in varnost najmlajših občanov. V sklopu del je bila izvedena zamenjava fekalne kanalizacije in položitev novih vodov meteorne kanalizacije. Položen je bil tudi nov vodovod, zamenjani so bili vsi hišni priključki. Novi so tudi drogi za luči, vse ulice so preplastene z GORNJI GRAD novim asfaltom, zgrajeni so novi pločniki. V največji cestno infrastrukturni projekt v zadnjem času je občina vložila več kot pol milijona evrov. Trak je v družbi najmlajših prerezal župan Franjo Naraločnik. območje modernizacija vnaša novo kvaliteto bivanja. Strnjena stanovanjska in blokovna gradnja se je začela pred petdesetimi leti. Takrat je mladim družinam pomenila velik življenjski izziv, Kupola katedrale z novo bakreno oblogo Gradbeni odri na veliki višini ob prekrivanju kupole gornjegrajske katedrale. V Gornjem Gradu potekajo zaključna dela na kupoli katedrale sv. Mohorja in Fortunata, ki je dobila novo bakreno oblogo. Zadnjič je bila kritina kupole zamenjana leta 1986. Še več časa je minilo od zamenjave kritine na podružnični cerkvi sv. Primoža in Felicijana v Florjanu. Tudi tam je bila v juliju zamenjana kritina. Leta 2019 je gornjegrajska katedrala dobila novo kritino, kasneje podružnična cerkev v Lenartu ter podružnična cerkev sv. Magdalene na pokopališču. NOVI STANDARDI IZZIV ZA PRENOVO Župan Franjo Naraločnik je v govoru omenil, da »v najbolj gosto naseljeno Letos se dela nadaljujejo in zaključujejo. V času, ko je bil v Gornjem Gradu župnik Ivan Šumljak, ki je z avgustom prevzel župnijo v Brežicah, je bilo opravljenih veliko del na vseh cerkvah v župniji. K temu so precej pripomogli tudi farani, tako finančno kot v obliki dela, finančna sredstva pa je župnija prejela tudi iz naslova razpisov Ministrstva za kulturo, Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine in Občine Gornji Grad. Tekst in foto: Štefka Sem Več kot 500.000 evrov je Občina Ljubno vložila v največji cestno infrastrukturni projekt v zadnjem času. hkrati pa zadovoljstvo ob vselitvi v nove domove in stanovanja. Novi standardi so občino po vsem tem času postavili pred izziv prenove, ki smo ga uspešno zaključili.« KANALIZACIJA, VODOVOD IN ELEKTRIČNI KABLI POMEMBEN DEL PROJEKTA Širše cestne površine in pločniki zagotavljajo večjo prometno varnost, dobrodošla so tudi nova parkirišča. S poenotenim videzom nadstreškov za avtomobile je okolica veliko lepša. Kanalizacija, vodovod in električni kabli so pomemben del modernizacije, čeprav so skriti pod zemljo. Andrej Kladnik se je v imenu izvajalcev del vsem zahvalil za razumevanje in potrpežljivost ob gradnji ter za zaupanje za izvedbo. Čast rezanja traku je bila zaupana najmlajšim prebivalcem Janezovega polja, ki so od župana Naraločnika dobili vsak svoj delček traku v spomin na dan, ko so se zaključka del veselili vsi stanovalci Janezovega polja. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2022 9 Iz občin OBČINA LJUBNO Posamezniki pomembno sooblikujejo vsakdan in razvoj občine Vrhunec praznovanja praznika Občine Ljubno je bila svečanost s podelitvijo priznanj v petek, 5. avgusta. Župan Franjo Naraločnik je ob tej priložnosti poudaril, da posamezniki pomembno sooblikujejo vsakdan in razvoj občine, za kar si zaslužijo posebno zahvalo. Večjo kakovost bivanja občanov je v preteklem letu omogočilo več zaključenih projektov. vodovoda na nekaterih relacijah, tik pred zaključkom je gradnja krožišča v Radmirju. OMOGOČENA STANOVANJSKA GRADNJA IN UREDITEV VRBJA »Sprejem podrobnih občinskih prostorskih načrtov Vrbje in Komen omogoča stanovanjsko gradnjo in ureditev Vrbja. Pomembna bo tudi prenova zdravstvene postaje, za kar smo prejeli nepo- Častni občan je postal župnik Martin Pušenjak, ki letos obeležuje zlatomašni jubilej. Kot pobudnik, organizator in vodja je dal neizbrisen pečat ohranjanju verske, zgodovinske in kulturne dediščine in je eden redkih, ki se lahko pohvali s tolikšnimi uspehi v kraju in za kraj. Zlato priznanje je prejela Helena Šlogar, dolgoletna aktivna članica Kulturnega društva Ljubno ob Savinji, kjer je bila recitatorka, igralka in pevka v ženskem in mešanem pevskem zboru, avtorica mnogih scenarijev za kulturne prireditve in proslave, katerih je bila tudi napovedovalka. Ob stoletnici kulturnega društva je uresničila svojo idejo o pripravi biltena, razstave in kulturne poti po Ljubnem. Kot članica flosarskega društva je veliko časa vložila v raziskovanje flosarstva in je avtorica brošure z naslovom Vsem zbranim in nezbranim in pa skušanim flosarjem v spomin. Srebrno priznanje je prejel Bernard Štiglic, ki aktivno sodeluje v več društvih v lokalnem okolju in izven. Poleg dela na gorski kmetiji skrbi za družino in jo vseskozi vključuje v delovanje društev. Posebno skrb skupaj z družinskimi člani posveča kulturi. Je predsednik Jamarskega kluba Tirski zmaj in Planinskega društva Ljubno. Občinski nagrajenci z županom Franjem Naraločnikom in podžupanom Stankom Rihterjem. PROJEKTI ZA VEČJO KAKOVOST BIVANJA Med slednjimi je župan omenil modernizacijo več cestnih odsekov in Janezovega polja ter vlaganja v vodovodni sistem Letošč in čistilno napravo na Ljubnem. Letos se nadaljuje gradnja več odsekov kanalizacije, menjava vratna sredstva ministrstva za zdravje, ter ureditev športnih površin na Forštu. To pa je le del zaključenih in načrtovanih projektov. Rojevajo se novi načrti in vizije, ki jih ni malo,« je povedal Naraločnik in dodal, da je priznanje za najuspešnejšo podeželsko skupnost le dodatno priznanje za občino. Program prireditve so sooblikovali člani mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Ljubno ob Savinji pod vodstvom Mitje Venišnika. 10 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2022 Bronasto priznanje je prejel Radovan Weiss za bogato zbirko izdelkov iz lesa. Weiss svojo ljubezen do lesa izkazuje v ročnem oblikovanju unikatnih izdelkov. Na ta način je nastala čudovita zbirka del na njegovem domu. Priznanje župana so prejeli Društvo upokojencev Ljubno ob 70-letnici delovanja, Petra Grosman, članica organizacijskega komiteja svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem, ekipa voznikov v projektu Prostofer, zlata maturantka Laura Šušterič in najboljši devetošolci Zala Podlesnik, Lucija Lenko in Emej Liam Ulagaa. Denarno nagrado je prejela mladinska komisija PGD Okonina. GLASBENO OBARVAN KULTURNI PROGRAM Občinska priznanja sta podelila župan in podžupan Stanko Rihter. Program prireditve so oblikovali člani mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Ljubno ob Savinji pod vodstvom Mitje Venišnika, harmonikarji Primoža Zvira ter pevca Rok Prušnik in Lojze Gluk ob klavirski spremljavi Bernarde Jug. Svečanost je povezovala Anja Fludernik. Tekst in foto: Štefka Sem Iz občin, Organizacije RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI Državni sekretar pohvalil proaktivno delovanje za zaščito vodnih ekosistemov Zaradi rekordno nizkega vodostaja vodotokov, ki je posledica suše in visokih temperatur, so nekateri vodni ekosistemi v Sloveniji že ogroženi. Državni sekretar v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Darij Krajčič je prvi ponedeljek v avgustu obiskal Ribiško družino Ljubno ob Savinji, kjer se je seznanil z razmerami na terenu. Predsednik ribiške družine Gregor Križnik mu je predstavil stanje vodotokov in ukrepe, ki so jih sprejeli zaradi njihovega nizkega vodostaja. 19. julija je Ribiška družina Ljubno ob Savinji samoiniciativno prepovedala ribolov in ustavila prodajo ribolovnih dovolilnic. POHVALA ZA HITRO UKREPANJE Krajčič je pohvalil proaktivno delovanje ribiške družine: »Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano te ukrepe ocenjujemo zelo pozitivno, saj jih je ribiška družina sprejela pravočasno, hkrati pa ima zelo pomembno vlogo pri ozaveščanju ribičev, gostov in lokalnih prebivalcev. Ključno je, da so se ukrepi sprejeli na lokalni ravni.« SAMOINICIATIVNO PREPOVEDALI RIBOLOV Gregor Križnik je med drugim povedal: »V poletnem času se vedno pojavi obdobje nizkega vodostaja, razmere so po navadi na meji sprejemljivega za življenje rib. Že leta v takih razmerah omejujemo ribolov na jutranje in pozne popoldanske ure. Letošnje poletje so razmere zaradi odsotnosti padavin in vročine res izredne, zato smo že 19. julija samoiniciativno popolnoma prepovedali ribolov in ustavili prodajo ribolovnih dovolilnic.« Vodstvo ribiške družine je presenetil pozitiven odziv tako gostov kot tudi članov ribiške družine, saj nihče ni zahteval vračila denarja za neizkoriščene dovolilnice. Poudaril je, da se precej gostov k njim vrača že vrsto let in cenijo njihovo skrb za okolje. Gregor Križnik je Dariju Krajčiču predstavil tudi sodelovanje z lokalnimi skupnostmi na območju, ki ga pokrivajo. Vse občine so jim prisluhnile in nemudoma izvedle ukrepe, ki so v njihovi pristojnosti, kot denimo prepoved plovbe, poziv občanom k smotrni rabi vode in podobno. Štefka Sem Predsednik Ribiške družine Ljubno Gregor Križnik (desno) je državnemu sekretarju dr. Dariju Krajčiču (v sredini) predstavil sprejete ukrepe. (Foto: arhiv ministrstva) OBČINA NAZARJE Tominškova kašča kulturni spomenik lokalnega pomena Občinski svet Občine Nazarje je na julijski seji sprejel sklep, s katerim je za kulturni spomenik lokalnega pomena razglasil Tominškovo kaščo, ki se nahaja v Rovtu pod Menino in ima poseben družbeni, umetnostni, arhitekturni, etnološki in zgodovinski pomen. ENA NAJSTAREJŠIH KAŠČ V SLOVENIJI Tominškova kašča ima veliko zgodovinsko vrednost, saj predstavlja eno najstarejših kašč v Sloveniji in je pomemben vir za preučevanje načina življenja in dela kmečkega prebivalstva od zadnje četrtine 17. stoletja dalje. Stoji na posestvu opuščene kmetije Tominšek v naselju Rovt pod Menino, neposredno pod njo pa je speljana lokalna cesta proti Špitaliču. Domačija je postavljena na strmem pobočju nad dolino Voložnice, obdajajo jo opuščene kmetijske površine v zaraščanju in gozd. POMEMBNA ZA RAZISKOVANJE ZGODOVINE Razglasitev za spomenik lokalnega pomena je utemeljena zaradi več razlogov. Kašča je pomembna z družbenega vidika in predstavlja lep primer ljudskega stavbarstva, poleg tega pa ima ohranjeno avtentično konstrukcijsko zasnovo. Ohranjena je prvotna tlorisna zasnova in notranja razporeditev prostorov. Pomembni so likovno-estetski elementi s tesarskimi posebnostmi, detajli in likovnimi poudarki, ki se odražajo na lesenem stavbnem pohištvu, vse skupaj pa je pomembno za spoznavanje in raziskovanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. Nastasja Kotnik Tominškova kašča je dragocen spomenik tudi zato, ker ima ohranjeno avtentično konstrukcijsko zasnovo. (Foto: arhiv občine) Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2022 11 Organizacije 70 LET DRUŠTVA UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI Najbolj ponosni na solidarnost in pomoč onemoglim članom Člani Društva upokojencev Ljubno ob Savinji so ob 70-letnici pripravili srečanje v Vrbju. Društvo, ki trenutno šteje 364 članov, vodi predsednik Jože Vodušek, ki je ob tej priložnosti nagovoril vse udeležence, zaslužnim članom pa so podelili priznanja Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje. Zapele so članice društva, ki se tedensko srečujejo na vajah v preužitkarski hiši, prireditev je povezovala Helena Šlogar. PESTRA DRUŠTVENA ZGODOVINA Jože Vodušek je v nagovoru povzel zgodovino društva in njihove aktivnosti. Društvo je bilo ustanovljeno oktobra 1952 in je ob ustanovitvi štelo 137 upokojencev. Ob 60-letnici delovanja je štelo 459 članov, zdaj jih je 364. Prvi predsednik društva je bil Ivan Gradišnik, Jože Vodušek je šesti predsednik po vrsti. Prvi prapor so razvili ob 10-letnici delovanja. Prejemniki priznanj Pokrajinske zveze ZDUS s podeljevalci (foto: Štefka Sem) BOGAT LETNI PRIGRAM DELA V društvu vsako leto organizirajo dva izleta in srečanji za člane. Skrbijo tudi PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Prvo srečanje starejših planincev na Travniku V ljubenskem planinskem društvu so se spomnili svojih starejših članov in zanje pripravili srečanje pri njihovi priljubljeni planinski postojanki, koči na Travniku. V društvu imajo 58 članov, ki so starejši od 65 let in ne zmorejo več obiskovati koče kot nekoč, zato se je gospodarju Mihu Marovtu porodila ideja o srečanju za starejše planince. Dogodka se je udeležilo okoli 25 članov, za katere je dežurna na koči Marinka Nareks pripravila topel obrok, prešerno razpoloženje pa je med starimi planinskimi prijatelji tako ali tako vedno prisotno. Za tiste, ki poti ne bi zmogli peš, je bil organiziran prevoz, pri čemer so priskočili na pomoč člani PGD Ljubno ob Savinji. Ker so bili odzivi na prvo tovrstno druženje zelo pozitivni, bo morda postalo tradicionalno. Tekst in foto: Franjo Atelšek Med starimi planinskimi prijatelji je razpoloženje vedno dobro. 12 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2022 za izobraževanja, rekreacijo, pohode in obiske ostarelih ter bolnih, ki jih razveselijo s skromnimi darili, za katera sredstva prispeva občina. Tudi decembrsko praznično srečanje za starejše izvedejo s pomočjo občine. Nekateri člani so aktivni v projektu Prostofer, nekateri sodelujejo v programu Starejši za starejše. Sodelujejo tudi z drugimi društvi, humanitarnimi organizacijami, osnovno šolo … PRIZNANJA ZASLUŽNIM ČLANOM Udeležence so nagovorili tudi ljubenski župan Franjo Naraločnik, podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Vera Pečnik in pred- 459 članov je štelo Društvo upokojencev Ljubno ob Savinji ob 60-letnici delovanja, deset let kasneje jih je 364. sednica celjske pokrajinske zveze društev upokojencev Zdenka Jan. Predstavniki sosednjih društev upokojencev so ob obletnici čestitali ljubenskim stanovskim kolegom in kolegicam ter jim izročili priložnostna darila. Pečnikova, Janova in Vodušek so podelili priznanja Pokrajinske zveze ZDUS; prejeli so jih Mirko Vratanar, Darja Dobovičnik, Franc Melavc, Straško Georgijevski in Jelka Marovt, društvo pa je s strani ZDUS prejelo jubilejno priznanje. Sponzorji srečanja so prejeli zahvale. Po uradnem delu so upokojenci še dolgo uživali v druženju. Štefka Sem Zgodovina in narodopisje Baltazar Hacquet v Zgornji Savinjski dolini leta 1778 (1) Sodeloval je z razsvetljenci (na primer z Žigom Zoisom), ob tem pa je bil zaradi protiverskih stališč v nenehnih sporih s konzervativno duhovščino. Po letu 1787, ko je odšel iz Ljubljane, je bil profesor naravoslovja na univerzi v Lvovu (takrat na Poljskem, danes v Ukrajini), od leta 1805 pa na univerzi v Krakovu (danes na Poljskem). Ti dve mesti sta bili takrat del avstrijskega cesarstva. Zavrnil je povabila univerz v Leipzigu in v Varšavi ter nekaterih ruskih univerz, da bi postal njihov profesor. Leta 1810 je bil upokojen, nato pa se je preselil na Dunaj, kjer je v začetku leta 1815 umrl. Objavljal je dela s področja medicine, živinozdravstva, geologije (torej o zemlji in njeni sestavi), mineralogije (o rudninah), petrologije (o kamninah), botanike (o rastlinstvu), kemije, njegovi nemški deli Upodobitev in opis jugozahodnih in vzhodnih Vendov, Ilirov in Slovanov, ki je izšlo v letih 1801–1808 v petih knjigah, in Oriktografija Kranjske ali fizikalno zemljepisje vojvodine Kranjske, Istre in deloma sosednjih dežel, PETER WEISS ki je izšlo v letih 1778–1789 v štirih knjigah (oriktografija pomeni ‘opis kamnin, Med najznamenitejšimi posamezniki, fosilov in podobnih izkopanin’); ta celota ki so bili v Zgornji Savinjski dolini v predstavlja temelj slovenske mineralogije nekdanjih časih, ko so bili obiskovalci in geologije. (Prvo knjigo smo dobili v še redki in so že pisali o njej, je bretonski slovenskem prevodu leta 2020.) (francoski) kirurg, botanik, mineralog, Kot etnolog je dejstva ne samo geolog in etnolog ter utemeljitelj zapisoval in opisoval, ampak je do alpinizma Baltazar Hacquet. (Priimek ugotovljenega zavzemal kritično stališče. je zapisan po francosko in se izgovori Razsvetljenske težnje svoje dobe je [aké]; v Ljubljani je Hacquetova [akêjeva] obravnaval ob primerih praznoverja ulica, katere ime nas večina ne zna in kulturne zaostalosti, kar vse je po na pamet niti napisati niti izgovoriti, njegovem mnenju treba odpraviti. Ko vendar pa se oboje lahko naučimo.) je v njegovem času v Ljubljani nekoč gorelo, so ljudje molili k svetemu V zadnji četrtini 18. stoletja, Florijanu, namesto da bi gasili. času Žiga Zoisa in razsvetljenstva (v Hacquet se je iz tako staroverske obdobju pred Valentinom Vodnikom neumnosti in neukosti seveda in Francetom Prešernom), se je strupeno norčeval. inteligenca začela obračati k naravi. Proučeval je tudi slovenske S Hacquetom, ki je bil vsestranski Alpe in bil med prvimi, ki so se naravoslovec in raziskovalec, povzpeli na vrh Triglava (leta neutruden popotnik, in to v času, ko 1779). V eni od knjig, ko je opisoval je bilo malo cest in je bil za kakršen Karpate, je objavil tudi praktična koli premik potreben hud napor navodila, kako se je treba pripraviti z odrekanji, so dobile slovenske na potovanje po visokih gorah, pokrajine naklonjenega propagatorja od opreme do recimo zaustavitev in velikega opisovalca. posledic kačjega pika. Rojen je bil v kraju Le Conquet V nemških knjigah in na v Bretanji v Franciji leta 1739 ali zemljevidih, ki zajemajo slovensko 1740. V času sedemletne vojne jezikovno področje, je Hacquet (1756–1763) je kot kirurg služboval kot tujec poskusil pisati kar se da v različnih bojujočih se vojskah domača, slovenska imena krajev, po Evropi. Leta 1766 se je začelo ki jih je upošteval. Tega se je držal, njegovo 21-letno slovensko obdobje: kolikor se je lahko. Prizadeval si je postal je zdravnik pri rudniku živega v pravo smer in v svojem času je bil srebra v Idriji, kjer je nasledil več kot zgleden. znamenitega naravoslovca Janeza Hacquet je o Zgornji Savinjski Antona Scopolija. Prizadeval si je dolini, ki jo je obiskal leta 1778, preprečevati bolezni, ki jih je pri pisal v tretjem zvezku nemške rudarjih povzročalo živo srebro, knjige Oriktografija Kranjske, ki je posledice bolezni pa je po najboljših izšel leta 1784. Ta odlomek si bomo močeh takratnega časa zdravil. naslednjič prebrali v slovenskem Naravoslovec in popotnik Baltazar Hacquet Prvi je predlagal, da bi zaradi prevodu. Ob tem je v naši bližnji (okoli 1739-1815) zmanjšanja obolenj zaradi živega okolici obiskal na Koroškem srebra na izpostavljenih mestih delavce metalurgije (o kovinah), gospodarstva Kanalsko in Ziljsko dolino, Dobrač, menjavali. Z objavami je prispeval k in etnologije (o navadah in načinu Beljak, Borovlje, Obir, Peco in Uršljo goro prepoznavnosti idrijskega rudnika, splesti življenja). Napisal je okoli 70 knjig ter Pohorje, Maribor itd. in konzvervirati pa je dal jamsko vrv, ki se in razprav v nemščini, latinščini, Kot posvetilo je v tej, sicer nemško je obnesla tako dobro, da so jo uporabljali italijanščini in francoščini. pisani knjigi napisal samo po slovensko še 80 let, dokler se niso uveljavile Poleg velikega dela Evrope je (tule nekoliko popravljeno): »Brez vse jeklene pletnenice. Potem se je preselil prepotoval celotno Slovenijo, večino želje enega dobička in brez neresnice, v Ljubljano, kjer je leta 1782 postal prvi Hrvaške in nekatere sosednje pokrajine, ampak zgolj iz nagnjenja povedati to, kar profesor na ravno takrat ustanovljenem povsod pa je poglobljeno proučeval se je videlo in izkusilo, iz ljubezni do ene medikokirurškem zavodu; tu je predaval naravo in si delal etnološke zapiske. dežele tega najmogočnejšega in najbolj anatomijo, porodništvo in kirurgijo. Za Slovence sta najpomembnejši razširjenega folka od tega starega sveta.« Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2022 13 Kultura LJUBNO OB SAVINJI Kvartet Štiglic skupaj z gosti več kot zadovoljil pričakovanja obiskovalcev V kulturnem domu in kongresnem centru KLS na Ljubnem ob Savinji je v soboto, 23. julija, potekal koncert Kvarteta Štiglic, na katerem so nastopile članice omenjene vokalne zasedbe: prva sopranistka Ksenija, druga sopranistka Kristina, prva altistka Rosana in druga altistka Bernarda, poleg njih pa tudi gostje Vokalni kvintet Ajda in Kvintet bratov Smrtnik. Obiskovalci so popolnoma napolnili dvorano in uživali v nastopih vseh glasbenikov. Prireditev je povezoval Tadej Rifel. Pred sedemnajstimi leti, ko so Štigličeve prvič nastopile na prireditvi ob Flosarskem balu, so hčerke Rosane Štiglic imele še otroške glasove, tekom časa pa so jih razvile v krasne ženske glasove. Najmlajši članici kvarteta, dvojčici Kristina in Ksenija, sta takrat šteli pet, Bernarda deset let. Družinski kvartet je v vseh teh letih nastopal že po vsej Sloveniji, na Ljubnem to ni bil njihov prvi koncertni večer. Omeniti velja še, da so pevke posnele tudi zgoščenko. OD NARODNIH PESMI DO PRIREDB Na tokratnem koncertu so prevladovale slovenske pesmi, od narodnih do V programu tokratnega koncerta so se pevke osredotočile na slovenske pesmi - od narodnih do priredb. (Foto: Štefka Sem) priredb. V prvem sklopu so Štigličeve prepevale narodne pesmi, prva izmed njih je bila L'binska. Priredbe Avsenikovih melodij so odpele ob instrumentalni spremljavi harmonikarice Brede Detmar, basista Ambroža in kitarista Matjaža Ugovška. Pesmi je pred več kot 50 leti prepevala Stanka Kovačič. Za zaključek so odpele venček zabavnih skladb, med njimi tudi znano pesem iz filma Cvetje v jeseni. Leta 2005 so članice Kvarteta Štiglic prvič skupaj nastopile na prireditvi ob Flosarskem balu. TUDI GOSTJE NAVDUŠILI OBISKOVALCE Vokalni kvintet Ajda s Prevalj se je predstavil z narodnimi in koroškimi pesmimi. Pevci gojijo ubrano moško kvintetovsko petje s spremljavo citer. Žal tokrat citrarke ni bilo z njimi. Bratje Smrtnik so začeli svojo pevsko pot v otroškem zboru na Obirskem. Prvič so kot fantovski kvartet nastopili leta 1985, kot kvintet pa so doslej prepevali že v skoraj vseh avstrijskih zveznih deželah in vseh pokrajinah Slovenije. Nekajkrat so gostovali v Italiji, Nemčiji in na Hrvaškem, glasbena pot pa jih je popeljala tudi v Argentino in Armenijo. Štefka Sem RAZSTAVI V GORNJEM GRADU Eksperiment s frekvencami in skriti detajli kraja V Gornjem Gradu so pripravili dve razstavi mladih avtorjev, ki so v tem kraju gostovali in ustvarjali v okviru Zelene rezidence. V soboto, 23. julija, je rezultate svojega skoraj mesec dni trajajočega projekta predstavil nizozemski umetnik Stef Veldhuis. Razstavo, sestavljeno iz elementov, kot so električni drogovi, vinilna cev, med in posnetki nizkih frekvenc, je poimenoval Visokonapetostni ples čebel. EKSPERIMENT Z ZELO NIZKIMI FREKVENCAMI Stef Veldhuis je v Gornjem Gradu eksperimentiral s sprejemnikom zelo nizkih frekvenc (VLF), ki se sicer uporablja za prisluškovanje naravnim elektromagnetnim poljem, ki jih ustvarjajo strele in grmenja med nevihtami. Med terenskimi 14 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2022 raziskavami je zaznal dodatne signale, ki prihajajo od čebel, in sicer med letenjem ustvarjajo električni potencial med drobnimi dlačicami na svojem telesu. UJETA ZGOŠČENA ENERGIJA Obiskovalci so se v razstavnem prostoru sprehodili med dvajset metrov dolgo cevjo, prepleteno skozi vrhove lesenih električnih drogov in napolnjeno z zgoščeno energijo – medom. Ob tem so prisluhnili enajstminutnemu zvočnemu delu, ki so ga sestavljali različni posnetki VLF, od strel in grmenja do interakcije čebel z anteno sprejemnika. DETAJLI, KI JIH DOMAČINI OBIČAJNO NE OPAZIMO Teden dni kasneje je svoje delo predstavil še madžarski vizualni umetnik in fotograf Benedek Regős, ki je imel že vrsto razstav v domovini in tujini, prejel pa je tudi nagrado madžarskega fotografskega združenja. Njegova kontemplacija je vrsta skritih detajlov Gornjega Gradu, ki jih domačini običajno ne opazimo. O svojem ustvarjanju je povedal: »Gore so navdihujoče. Ko se iz doline ozrem navzgor in z očmi sledim robovom grebenov okoli sebe, pomislim, kaj bi lahko bilo za njimi in kakšen je razgled od tam do sem. Grebeni so meje. Ne le obkrožajo in ločujejo doline, temveč življenjske prostore, ljudi in njihove zgodbe. Prečkanje zahteva veliko truda in energije, a kdor jih doseže, lahko doživi nov vpogled v življenje pod njimi: doline s svojimi značilnostmi, navadami in vzdušjem. Vesna Petkovšek Organizacije, Ljudje in dogodki FLOSFEST NA LJUBNEM OB SAVINJI Magnifico in Kingstoni kljub hladnemu vremenu razgreli občinstvo Zadnjo soboto v juliju je na prireditvenem prostoru v Vrbju na Ljubnem ob Savinji znova potekal Flosfest. Na dogodku za mlade in malo manj mlade se je zbralo okrog dva tisoč zabave željnih obiskovalcev. Kljub za julij nekoliko nizkim temperaturam se je množica zabavala v ritmih glasbe Magnifica in skupin Kingston, Up N' Downs ter Alter Ego. KLJUB TEŽAVAM USPELI IZVESTI CELOTEN PROGRAM Spremljevalni program Flosfesta se je Organizacijska ekipa Kluba zgornjesavinjskih študentov pod vodstvom Igorja Tešanovića, ki je uspešno pripravila še eno izvedbo Flosfesta. Igor Tešanović, predsednik Kluba zgornjesavinjskih študentov: »Konec julija je čas za Flosfest – največji glasbeni festival za mlade in mlade po srcu v Zgornji Savinjski dolini. Po obiskanosti dobrih 2000 ljudi v enem dnevu bi festival uvrstili v kategorijo manjših festivalov, a vendar zato nič manj prepoznavnih. Profil publike, ki obiskuje Flosfest, je zelo raznolik, staro in mlado, vse, kar ima rado dobro glasbo in zabavo, kljub temu pa večino predstavlja populacija stara od 16 do 35 let. Vsak Flosfest je zgodba zase, z leti pridobivamo izkušnje in se učimo na preteklih napakah. Letos je bilo v načrtu izvesti enodnevni dogodek, kar pa je obiskovalce nekoliko presenetilo. V soboto je bilo veliko vprašanj, zakaj je temu tako. Flosfest je poseben predvsem zaradi lokacije in okoliških prebivalcev. Vsako leto znova nam obiskovalci povedo, da na Flosfest ne prihajajo le zaradi glasbe, temveč tudi zaradi pozitivne energije, ki jo Ljubno s svojimi prebivalci ima. Radi se vračajo in vsako leto jih je več.« začel že čez dan v Radmirju, kjer je Klub zgornjesavinjskih študentov v sodelovanju s Športnim društvom Flosar pripravil turnir v nogometu na milnici in turnir mešanih dvojic v odbojki. Turnirjev se je udeležilo okrog 60 igralcev. Kljub začetnemu zapletu, ko je v zadnjem tednu pred dogodkom dobavitelj opreme za nogomet na milnici sporočil napako na opremi in so zato turnir odpovedali, se je na koncu vse pravočasno uredilo in so uspeli izvesti načrtovani program. Glasbeni gostje so navdušili dva tisoč zabave željnih obiskovalcev. LJUBNO VSE BOLJ ŽIVI S FESTIVALOM Ploha je organizatorjem nekoliko otežila delo, a na srečo ni trajala dolgo in so lahko dogodek uspešno izpeljali do konca. Flosfest je zadnja leta dobro sprejet tudi v lokalnem okolju, saj so domačini prepoznali koristi festivala, ki ne pripelje na Ljubno samo množice ljudi, ampak omogoča tudi zaslužek gostincem in ponudnikom prenočišč. Kot pravijo v Klubu zgornjesavinjskih študentov, je Ljubno začelo živeti s festivalom. Nastasja Kotnik, foto: arhiv kluba SOLČAVA Mladi o vodi v vseh njenih oblikah Turistično društvo Solčava je v sklopu mednarodnega projekta ALPARC, Mreža zavarovanih območij v Alpah, organiziralo delavnico z naslovom Mladi na vrhu. Rdeča nit delavnice je bila voda v vseh njenih oblikah. Delavnice se je udeležilo 17 otrok, po besedah predsednice društva Hermine Prelesnik je v vseh pogledih odlično uspela. Izdelovali so lesene vodne mline in v različnih tehnikah risali vodne motive. Izvedli so nekaj eksperimentov, primerjali gostoto vode in olja ter ustvarili mavrico s pomočjo vode in sladkorja. Druženje so zaključili z vodnimi igrami, izdelki delavnice pa so bili nato razstavljeni na osrednjem prireditvenem prostoru v sklopu Solčavskih dni. Barbara Rozoničnik Udeleženci delavnice Mladi na vrhu so izdelovali lesene vodne mline in v različnih tehnikah risali vodne motive. (Foto: arhiv društva) Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2022 15 Ljudje in dogodki, Organizacije MEDENA NOSTALGIJA V GORNJEM GRADU Poslastica za generacije, ki so odraščale s plesi Pisala so se 90. leta prejšnjega stoletja. Ja, že kar daleč nazaj je to, več kot tri desetletja, ko je pet fantov iz Solčave vsak konec tedna v gornjegrajskem gostišču skrbelo za zabavo s plesom. Diamanti legendarne skupine Via Song iz Luč. Obe skupini sta zgornjesavinjski glasbeni legendi, ki sta pred več kot tremi desetletji zabavali takratne generacije na plesih. Jezični solčavski fantje, ki so sedaj raz- so bili plesi sestavni del vsakega konca tedna. Za ohranjanje mladosti v srcu bodo legendarni zgornjesavinjski glasbeniki ponovili vajo in konec novembra za mlade po srcu pripravili mladinski ples. Štefka Sem ŠMARTNO OB DRETI Simbolično zaključili prenovo gasilskega doma Bilo je nekoč: pet fantov iz Solčave, ki so tvorili ansambel Diamanti in vsak konec tedna igrali za ples. (Foto: arhiv ansambla) Julija so v Šmartnem ob Dreti simbolično zaključili obsežno prenovo gasilskega doma. Na pročelje stavbe so namestili mozaik sv. Florjana, zavetnika gasilcev, ki ga je izdelal član tamkajšnjega gasilskega društva Jure Ugovšek. V PGD Šmartno ob Dreti so zadnja tri leta veliko sredstev in prostovoljnega dela namenili obnovi gasilskega doma. Najprej so se lotili dozidave garaže, nato prenove prostorov v zgornjem nadstropju, preuredili so stopnišče, hodnik, kuhinjo, sanitarije in večnamensko dvorano. Letos je sledilo še dokončanje zunanjosti z ureditvijo fasade, ki jo sedaj krasi mozaik zavetnika, sv. Florjana. Barbara Rozoničnik Diamanti v Gornjem Gradu ponovno skupaj na odru s tremi člani skupine Via Song iz Luč (foto: Štefka Sem) v zasedbi Franci Podbrežnik, Nejc Slapnik, Miran Grudnik, Marko Slapnik in Alojz Lipnik so takrat že imeli nekaj kilometrine, saj so skupaj nastopali že od osnovne šole. Vrnitev Diamantov (brez Lipnika) na oder Čebelarskega praznika v Gornjem Gradu je bila poslastica za vse generacije, ki so odraščale skupaj z njimi. MEDENA NOSTALGIJA JE »ZAŽGALA« Nastop skupine Diamanti so poimenovali Medena nostalgija, članom solčavske zasedbe pa so se na odru pridružili še nekateri člani prav tako 16 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2022 treseni po dolini in še dlje, so imeli intenzivne vaje dan pred nastopom. Zgodb o nastanku ansambla, številnih nastopih in legendarnem kombiju, s katerim so se prevažali, med izvajanjem skladb ni manjkalo. KOMBINACIJA GLASBENIKOV NAVDUŠILA Diamanti so preigravali stare uspešnice, ko pa so se jim na odru pridružili trije člani skupine Via Song Alojz Selišnik, Mitja Venišnik in Simon Štorgel, pri eni od pesmi kot vokal še Ožbej Venišnik, je občinstvo skakalo od navdušenja. Mnogi so se z nostalgijo spominjali časov, ko Mozaik sv. Florjana na pročelju gasilskega doma PGD Šmartno ob Dreti je delo Jureta Ugovška. (Foto: Barbara Rozoničnik) Organizacije, Ljudje in dogodki 29. SOLČAVSKI DNEVI Živahno ob Festivalu pitne vode in peki zorjene govedine Zadnji konec tedna v juliju so v Solčavi potekali 29. Solčavski dnevi. Obiskovalce od blizu in daleč je privabil pester program, kjer se je za vsakogar našlo nekaj. Pričeli so s turnirjem v malem nogometu, sledilo je odprtje razstav ročnih del Solčavanov in Tihotapljenje čez Karavanke. Solčavska ižina z bogato ponudbo lokalne kulinarike je poskrbela, da obiskovalci niso bili lačni, nedeljsko dogajanje pa je popestrilo ocenjevanje vodnih virov v Kamniško-Savinjskih Alpah in degustacija zorjenega mesa cikastega goveda iz solčavskih visokogorskih pašnikov. BOGATA PONUDBA DOMAČIH PROIZVODOV Moderator nedeljskega dogajanja Nejc Slapnik je obiskovalce skozi program Na Festivalu pitne vode so obiskovalci najbolje ocenili kislo vodo v Podolševi in izvir Črne v Logarski dolini. Solčavska ižina je zaživela letošnje poletje, v času Solčavskih dni so kmečke žene ponudbo še nadgradile. NAJBOLJE OCENJENI KISLA VODA popeljal z zabavnimi igrami, vmes tu IN IZVIR ČRNE in tam navrgel kakšno solčavsko priV okviru projekta Mreža vodnih poti poved ter predstavil ponudbo posamev Kamniško-Savinjskih Alpah je potekal znikov in okoliških kmetij. Stojnice ob Festival pitne vode s pokušino in oceprireditvenem prostoru so se šibile pod njevanjem sedmih vodnih virov: štirih težo domačih dobrot, mesnin in mlečiz Solčavskega in treh iz okolice. Obiskonih izdelkov, peciva, čajnih mešanic in valci so najbolje ocenili solčavsko kislo kozjega sladoleda. V ponudbi so bili tudi vodo in izvir Črne v Logarski dolini. Safilcani, pleteni in vezeni izdelki ter izvinja, zavod za razvoj podeželja in tudelki iz lesa. Kar trije ateljeji, kjer predrizma, vodilni partner LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline, v sodelovaateljeji, nju z Jamarskim klubom Kamnik skrbi kjer prednjačijo polsteni oziroma za redne analize vodnih virov, izdelafilcani izdelki, se nahajajo v Solčavi: li bodo tudi zemljevid, mrežo vodnih Volneni butik Bicka, Franc in Liza filc poti pa digitalizirali. Po besedah direkter Atelje Majnik. torice zavoda Ivanke Orešnik v sklopu projekta ozaveščajo o pomenu ohranjanja čiste pitne vode, vodne vire pa prenjačijo polsteni oziroma filcani izdelki, mišljeno vgrajujejo v turistično ponudse nahajajo v Solčavi: Volneni butik Bicbo območja. ka, Franc in Liza filc ter Atelje Majnik. V Z ZORJENJEM MESO PRIDOBI NA okviru največje solčavske turistične priMEHKOBI IN AROMI reditve so bili tudi dobrodelni: otroci so Rejci na Solčavskem imajo pona stojnici zbirali sredstva za projekt Otmembno vlogo pri ohranjanju, razvoju roci za otroke. 3 in popularizaciji cike, edine slovenske avtohtone pasme goveda. Letošnja popestritev Solčavskih dni je bila peka zorjenega mesa v sodelovanju z Združenjem rejcev avtohtonega cikastega goveda v Sloveniji. Obiskovalci so okušali kulinarično posebnost kmetije Perk, kjer je v štirih tednih zorjenja meso pridobilo na mehkobi in aromi ter s tem gastronomski in prehranski vrednosti. »SI KEJ LAČN?« Solčavska ižina je zaživela letošnje poletje, v času Solčavskih dni pa so kmečke žene ponudbo še nadgradile. K solčavski ižini ali kosilu so vabile z mesninami, več vrstami žlinkrofov in štrukljev, solčavskim masovnikom in sirnekom, borovničevim zavitkom in ostalimi domačimi dobrotami. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik EPIDEMIJA COVIDA-19 Rast števila okužb se je ustavila V petek, 5. avgusta, je bilo v Zgornji Savinjski dolini 127 potrjenih primerov okužb s covidom-19. Teden prej je bilo le-teh 129, kar pomeni, da število okužb trenutno ne narašča. V občini Mozirje je bilo 42 okužb, Ljubno 28, Nazarje 19, Gornji Grad 16, Rečica ob Savinji 15, Solčava 5 in Luče 2. ŠS Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2022 17 Oglasi 18 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2022 Ljudje in dogodki KMEČKA TRŽNICA V NAZARJAH Dvanajst let ponudbe lokalno pridelanih domačih dobrot V Bohačevem toplarju v Nazarjah vsako soboto zaživi kmečka tržnica. Trije ali štirje stalni ponudniki nudijo lokalno pridelano hrano, domač kruh in ostale mlevske izdelke, jajca, med, suhomesnate in mlečne izdelke, vložnine, sadje in zelenjavo. Predzadnjo soboto v juliju, ko so obeležili 12 let delovanja tržnice, so ustaljeno ponudbo popestrili kaktusi, bonsaji in sadike sadnega drevja, za veselo razpoloženje pa so poskrbele Ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti ob spremljavi harmonikarja Vojka Zavolovška. VABIJO NOVE PONUDNIKE Tržnica je odprta vsako soboto od 9. do 11. ure, enkrat na mesec pa za popestritev dogajanja k sodelovanju povabijo okoliške glasbenike, ki se predstavijo s krajšim programom in tako obogatijo ponudbo izdelkov izpod pridnih rok lokalnih proizvajalcev. Anica Bider, ki deluje kot povezovalni člen, pravi, da je v Bohačevem toplarju še dovolj prostora, zato so dobrodošli tudi drugi ponudniki, sodelovanja pa bi bili veseli tudi z lokalnimi društvi in organizacijami. POPESTRITVE OB PRAZNIKIH Ponudniki na tržnici so hvaležni rednim strankam, ki cenijo zdravo, lokalno pridelano hrano, ustaljen sobotni utrip pa vsako leto nadgradijo s krompirjevim dnem, martinovanjem, izdelovanjem butar in dogodkom ob božiču. Barbara Rozoničnik Sobotni utrip na tržnici v Nazarjah so ob 12. obletnici delovanja popestrile Ljudske pevke Lipa. (Foto: Barbara Rozoničnik) 6. SEJEM DOMAČIH DOBROT V VARPOLJAH Predstavitev izdelkov domačinov najboljši recept za vračanje turistov v dolino Turistično društvo Rečica ob Savinji je predzadnji četrtek v juliju v kampu Menina v Varpoljah pripravilo 6. sejem domačih dobrot. Ob začetku je sejmarje in obiskovalce pozdravil predstavnik kampa Jure Kolenc in pohvalil dobro sodelovanje med turističnimi ponudniki in društvom. Izrazil je tudi prepričanje, da je promocija s predstavitvijo kulinaričnih in rokodelskih izdelkov domačinov najboljši recept za vračanje turistov v Zgornjo Savinjsko dolino. IZDELKI ZA POD ZOB IN ZA DOMAČO UPORABO Anica Bider je ponujala kmetijske pridelke s kmetije Trenkl, Tatjana Štancar Poprask je nudila kulinarične dobrote, Jernej Mazej sirupe in zelenjavo, Med ostalo ponudbo so bile tudi kvačkane igrače Lidije Slatinšek. (Foto RŠ) mlečne izdelke pa kmetija Jerše. Članice Zeliščarskega društva Šipek so poskrbele za ponudbo najrazličnejših čajnih mešanic. Tudi ljubitelji suhomesnatih proizvodov so prišli na svoj račun. Tovrstne specialitete je bilo moč okušati in kupiti pri Boštjanu Rihterju. Bogata je bila tudi ponudba različnih izdelkov za dom in osebno rabo. Obiskovalci so lahko izbirali med kvačkanimi igračami Lidije Slatinšek, unikatnimi kosi nakita Andrijane Antinac in izdelki iz lesa Anje Štampar ter Tomaža Podbregarja. SLADKANJE OB POSLUŠANJU ZVOKOV FRAJTONARIC Člani Društva prijateljev mladine Rečica ob Savinji so predstavili, s čim se skozi leto ukvarjajo v Medgen borzi. Obiskovalci so si lahko ogledali različne izdelke, ki so nastali v številnih delavnicah, ali se sladkali z dobrotami Lidije Zajc Petrovič. Na stojnici organizatorjev je bil na razpolago promocijski material celotne doline, rože iz krep papirja ter mini razstava pletenin in kvačkanih izdelkov njihovih članov. Večurno dogajanje so z nastopom zaokrožili učenci harmonikarske šole Primoža Zvira. RŠ Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2022 19 Šport, Organizacije EVROPSKI MLADINSKI POKAL V LOKOSTRELSTVU Tim Jevšnik osvojil bronasto kolajno Član Lokostrelskega kluba Gornji Grad Tim Jevšnik je na evropskem mladinskem pokalu v Bukarešti osvojil tretje mesto. V finalu se je za bronasto medaljo pomeril s kolegom iz slovenske reprezentance Aljažem Matijo Brenkom. Jevšnik je bil za krog boljši in v kategoriji U21 sestavljeni lok osvojil bron. Z ekipo je Jevšnik zasedel 4. mesto. Štefka Sem BEACH PRO TOUR FUTURES LJUBLJANA Maja Marolt zablestela tudi v mednarodni konkurenci V času prejšnjega vikenda je v Ljubljani potekal turnir v odbojki na mivki v okviru svetovne serije Beach Pro Tour. Mozirjanka Maja Marolt je tokrat igrala v paru s Tjašo Kotnik in priznala premoč zgolj kitajskemu paru Lingdi-Wang, ki je slavil v velikem finalu. S TREMI ZMAGAMI V POLFINALE Na glavni turnir se je uvrstilo 16 ženskih ekip iz celega sveta. Maroltova in Kotnikova sta prvo tekmo odigrali proti dvojici iz Čil in gladko 21:15, drugega sta z istim rezultatom izgubili, v tretjem, odločilnem setu pa sta bili boljši od Kitajk s 15:10. Sledil je veliki finale, v katerem ju je znova čakala kitajska dvojica Lingdi-Wang, proti kateri sta izgubili v predtekmovanju. Srečanje je bilo ves čas napeto in izenačeno. Prvi set se je končal z zmago Kitajk 21:19. V drugem setu sta bili Slovenki v podaljšani igri boljši s 24:22. Sledil je tretji, skrajšani set, v katerem sta po boju za vsako žogo Kitajki zbrali več moči in zmagali s 15:12. Tim Jevšnik se je z odličnim streljanjem povzpel do tretjega mesta. (Foto: osebni arhiv) SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE Rajko Pintar še en mandat predstavnik Slovenije v FIS Na zadnji seji izvršilnega odbora Smučarske zveze Slovenije je bil Rajko Pintar ponovno imenovan za predstavnika Slovenije v Mednarodni smučarski zvezi (FIS) v naslednjem mandatnem obdobju. Rajko Pintar je sicer predsednik organizacijskega komiteja svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem ob Savinji, zato je ta funkcija izredno pomembna, saj imajo ljubenski organizatorji s tem neposreden stik z oblikovalci koledarjev in pravil svetovnega pokala v smučarskih skokih tako za fante kot tudi za dekleta. Sicer pa Rajko Pintar v FIS oblikuje skupno politiko vseh nacionalnih zvez v zvezi z vključevanjem mladih v ta atraktivni šport, ki je v Sloveniji še posebej priljubljen. KF Rajko Pintar je predsednik organizacijskega komiteja svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem ob Savinji. (Foto: RTV SLO) 20 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2022 Maja Marolt (levo) in Tjaša Kotnik sta z drugim mestom opozorili svetovno odbojkarsko javnost na njun potencial. (Foto: arhiv Odbojkarske zveze Slovenije) zmagali. Na naslednjem srečanju sta izgubili proti kitajski dvojici Lingdi-Wang, a sta se v igro vrnili že na naslednjem tekmi, ko sta bili z 2:0 boljši od Švicark. Za uvrstitev v polfinale sta jima nasproti stali Američanki. Maroltova in Kotnikova sta jima v prvem setu pustili 14, v drugem pa 18 točk ter se s tem uvrstili med najboljše štiri. ZAKLJUČNA DVOBOJA PROTI KITAJKAM Za uvrstitev v veliki finale sta morali Slovenki najprej premagati kitajski par Xia-Lin. Z rezultatom 2:1 jima je to uspelo. Prvi set sta dobili z MAJA MAROLT NAJKORISTNEJŠA IGRALKA TURNIRJA Maja Marolt, ki je tik pred zdajci zamenjala Tajdo Lovšin, sicer stalno partnerico Tjaše Kotnik, je po finalu povedala: »S tem, kar sva pokazali, sem zelo zadovoljna. Kitajki sta zelo dobri in sta si zmago zaslužili. Naju so zmage stale napake. A če ocenim celotni turnir, sva igrali res dobro. Ponosna sem na najino igro in na ta uspeh.« Maja Marolt je bila izbrana tudi za najkoristnejšo igralko turnirja. Benjamin Kanjir Šport, Za razvedrilo LJUBNO OB SAVINJI Timi Zajc in Jerneja Brecl osvojila pokal flosarja Na skakalnici pod Rajhovko na Ljubnem ob Savinji so se v soboto, 6. avgusta, skakalci in skakalke pomerili na tekmi za pokal flosarja. Nastopilo je 18 članov iz desetih klubov in devet članic iz osmih klubov, med njimi tudi člani Smučarsko skakalnega kluba (SSK) Ljubno BTC Timi Zajc, Jernej Presečnik, Gorazd Završnik in Nika Krašovic. TIMI ZAJC ZMAGAL Z DALJAVO DNEVA Timi Zajc je s skokoma 87,0 in 94,5 metra (kar je bila daljava dneva) za sabo pustil vse reprezentančne kolege. Pred drugouvrščenim Lovrom Kosom je imel 18 točk prednosti. Tretje mesto je osvojil Anže Lanišek, Jernej Presečnik je tekmo končal na sedmem, Gorazd Završnik pa na 12. mestu. Med članicami je zmagala Jerneja Brecl pred Jernejo Repinc Zupančič in Tajo Bodlaj. Nika Krašovic je osvojila peto mesto. PROMOCIJA SMUČARSKIH SKOKOV ZA MLADE Pokale in denarne nagrade so podelili predstavnik družbe BTC Jože Mermal, generalni direktor KLS Ljubno Mirko Strašek in župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik. Tekma v smučarskih skokih v sklopu Flosarskega bala je letos privabila lepo število obiskovalcev in je bila dobrodošla promocija smučarskih skokov za mlajše generacije, kot vedno pa so jo odlično izpeljali člani SSK Ljubno BTC. PRIPRAVE NA ZIMSKO SEZONO POTEKAJO DOBRO Timi Zajc je po zmagi povedal: »Priprave na zimsko sezono potekajo zelo dobro. To sem danes dokazal tudi na tej tekmi, prednost pred Kosom je bila kar velika. Na poletni veliki nagradi bom nastopil na zadnjih dveh tekmah, veselim pa se zimske sezone, saj nas letos čaka svetovno prvenstvo v Planici. Cilj zimske sezone je konstantno skakati dobro, v skupni uvrstitvi pa si želim biti med deseterico.« Štefka Sem Na zmagovalnem odru: (z leve) drugi Lovro Kos, zmagovalec Timi Zajc in tretji Anže Lanišek. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2022 21 Organizacije, Kronika DOBRODELNI POHOD IN TEK NA PRIMOŽ Zbirali sredstva za osebe z motnjami v duševnem razvoju Turistično društvo Naš kraj in Klub zgornjesavinjskih študentov sta v nedeljo, 24. julija, organizirala dobrodelni tek in pohod na Primož nad Ljubnim. Zbralo se je okrog 50 udeležencev, večinoma pohodnikov. Z donacijami organizatorjev, sponzorjev Flosarskega bala in posameznih udeležencev so za osebe z motnjami v razvoju zbrali 1200 evrov. Organizatorji so se z društvom Sožitje Zgornje Savinjske doline že dogovorili, da pohod pripravijo tudi v prihodnjem letu. V Sožitju Zgornje Savinjske doline, ki vključuje osebe z motnjami v duševnem razvoju, starše, skrbnike, prostovoljce in ostale srčne ljudi, bodo zbrana sredstva namenili programu Vikend seminar za osebe z motnjami v duševnem razvoju (brez staršev). V tem programu se osebe, skupaj s spremljevalci, učijo samostojnosti, pripravijo jim krajše predavanje, pomembna zanje pa je tudi medsebojna komunikacija. Štefka Sem IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Ob zaključku je sledilo prijetno druženje vseh udeležencev. (Foto: arhiv Kluba zgornjesavinjskih študentov) POHOD ČEZ TIRSKE PEČI Do Mozirske koče in nazaj Planinsko društvo Ljubno ob Savinji je v sodelovanju s planinci iz Gornjega Grada pripravilo pohod čez Tirske peči. Udeleženci so se zbrali na kmetiji Tiršek v Teru in se podali po planinski poti proti Mozirski koči. Kmalu so se glede na zahtevnost poti razdelili v dve skupini. Prva je šla po zahtevni nemarkirani zavarovani poti, druga pa po lažji markirani poti skozi gozd v smeri Zadnje planine, kjer sta se obe skupini ponovno združili. Na cilju pri Mozirski koči so jih pričakali mozirski planinci in jim predstavili potek gradnje nove koče. Po vrnitvi po markirani poti so udeleženci prijetno popoldne zaključili na piknik prostoru Gril, kjer je bilo poskrbljeno za večerjo. Tekst in foto: Franjo Atelšek • V SPORU GA JE POŠKODOVAL • TRČENJE NA PANORAMSKI CESTI Loke pri Mozirju: 28. julija je prišlo do prepira med občanoma, nakar je eden od udeležencev drugemu povzročil lahke telesne poškodbe. Oškodovanec je iskal zdravniško pomoč in dogodek prijavil policiji. Zoper storilca sledi kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Podolševa: 5. avgusta sta ob 15.41 na panoramski cesti trčila osebna avtomobila. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulatorja, posuli razlite motorne tekočine z vpojnimi sredstvi in pomagali pri nalaganju avtomobilov na vozilo vlečne službe. Reševalci NMP Mozirje so pregledali udeležence prometne nesreče in jih oskrbeli na kraju dogodka. • POVZROČIL NESREČO IN POBEGNIL Ter: 6. avgusta okoli 21. ure je 60-letni voznik osebnega avtomobila zapeljal izven vozišča in trčil v nadstrešek ter v tam parkirano vozilo. Po trčenju je vozilo povzročitelja obstalo na strehi, voznik pa je s kraja pobegnil. Gasilci PGD Nazarje so kraj zavarovali, odklopili akumulator, vozilo obrnili na kolesa in ga zvlekli na vozišče, vozišče posuli z vpojnimi sredstvi in nudili pomoč policiji. Policisti so voznika, ki je bil poškodovan, izsledili. Ugotovili so, je vozil pod vplivom alkohola, saj je alkotest pokazal 0,89 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper njega bodo napisali obdolžilni predlog. Planinci na zahtevni nemarkirani poti preko osrednjega dela Tirskih peči 22 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2022 Zahvale, Oglasi V srcu bolečina, na licu solze, razum pa nam pravi, tvoje trpljenje končano je. Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitev navečer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir. (Mila Kačič) ZAHVALA Ana STEBLOVNIK ZAHVALA p. d. Rogleva Anika iz Brezja pri Mozirju 17. 4. 1929 – 19. 7. 2022 Berta ERMENC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi zdravniškemu osebju, zdravnikom in patronažnim sestram za dolgoletne obiske na našem domu. Zahvala g. Čretniku za ganljiv govor in g. Janezu Cerarju za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo v njenih letih bolezni obiskali in posedeli ob njeni postelji ter jo nazadnje pospremili na njeni zadnji poti. Ob boleči izgubi mame Berte se najlepše zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala za molitve, darove za sv. maše, cvetje in sveče ter za izrečena sožalja. Domači Branka in Franjo z družinama iz Rečice ob Savinji 21. 7. 1940 – 20. 7. 2022 ZAHVALA K nebeškemu Očetu je odšel Rudolf PAHOVNIK Tajna 3, Gornji Grad 18. 4. 1944 – 23. 7. 2022 Ni te na pragu več, ni te v hiši. Nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2022 23 Ljudje in dogodki, Za razvedrilo OBČUDOVANJA VREDEN VRTNARSKI DOSEŽEK XXL paradižnik Andreju Goličniku (kraja bivanja raje ne izda, da njegovega vrta ne bi ponoči obiskali »lačni« neznanci) je zrasel paradižnik, ki si zasluži pozornost bralcev Savinjskih novic. Ja, prav vidite, tehtnica je pokazala kar 1774 gramov. Je kdo pridelal še večjega, težjega? KF Na parkirišču pri Alpskem vrtu na Golteh se je znašel zapuščen rdeč fiat punto starejšega letnika, s »fuč« gumami, razbitim steklom desnih vrat in uničenim zunanjim ogledalom. Na vetrobranskem steklu se nahaja obvestilo redarstva medobčinske inšpekcije, v katerem pristojna uradna oseba odreja odstranitev zapuščenega vozila s podrobno obrazložitvijo in žuganjem, da bo v nasprotnem primeru to storjeno na stroške lastnika in ob plačilu globe za prekršek 120 evrov. Upamo lahko, da bo lastnik tega tehnično neizpravnega in neregistriranega vozila prebral ta zapis in punta brez puntanja odstranil. V nasprotnem primeru ga bo roka »pravice« slej ko prej dosegla. Čeprav je vozilo brez registrskih tablic, je namreč lastnik znan. Rok za ukrepanje se izteka. BODICA TEDNA 24 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2022 Za razvedrilo, Oglasi KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 33. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2022 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 12. avgust ob 18.00. Športni center Luče Rokometna tekma Stari : Mladi ob 21.30. Luče Lučka noč, nastop domačih glasbenih skupin ob 10.00. Skala gradu Vrbovec v Nazarjah Gledališka predstava za otroke Kekec in Bedanc ob 10.00. Pred športnim centrom Luče Ustvarjalne delavnice za otroke ob 11.00. Čebelarski center v Lučah Dan odprtih vrat ob 16.00. Igrišče Gričar v Krnici Mednarodni nogometni veteranski turnir Sobota, 13. avgust ob 17.00. Vlcerska bajta v Lučah Popoldne z ljudskimi godci in pevci ter vlcerske igre ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ob 17.00. Kulturna dvorana Luče Slavnostna seja s podelitvijo priznanj ob 110-letnici PGD Luče ob 18.30. Luče Slovesnost ob prevzemu nove gasilske avtocisterne ob 20.00. Luče Gasilska veselica z ansamblom Gorenjski kvintet ob 9.00. Luče Jutranja budnica Godbe Zgornje Savinjske doline ob 11.00. Kapela pri vrtcu Nazarje Peš romanje k Novi Štifti Nedelja, 14. avgust ob 12.00. Luče Prireditev Od štanta do štanta po vasi ob 12.30. Fontana pred TIC-em v Lučah Festival pitne vode ob 13.00. Pri Vlcerski bajti v Lučah Srečanje z izročilom preteklosti ob 15.00. Etno muzej v Lučah Oživitev dediščine o gostilnah v Lučah nekoč ter otvoritev stare gostilne Ponedeljek, 15. avgust ob 12.00. Koča na Loki pod Raduho Maša in zabava s Slovenskimi muzikanti ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje, od 30 do 180 kg, ugodno, dostava; gsm 031 509 061. Prodamo brejo telico, sivka, A kontrole, brez rogov, pašna, predvidena telitev 1. 10. 2022; gsm 040 528 442. Prodam peteline orpington buff; gsm 040 684 008. Prodam 2 kozlička ter 1 kozico srnaste pasme, stare 5 mesecev; gsm 040 430 080. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031 533 745. Kupim telice in krave za zakol, prodamo prašiče od 110 do 150 kg; gsm 031 832 520. DRUGO – PRODAM Vitel Krpan 5t SI prodam; gsm 031 776 736. Prodamo zgodnji krompir; gsm 031 815 238. Prodam rezan smrekov les (deske, fosne, late); gsm 041/827 658. 26 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2022 Prodam krmni krompir; gsm 041 696 802. Prodam otroško belo posteljico z vzmetnico, 120 x 60 cm; gsm 041 665 178. Čelna rotacijska kosilnica sip roto 251 f, 2,5 m delovne širine, odlično ohranjena, prodam, 1750 eur; gsm 041 767 805. Prodam prevozni kokošnjak dolg 2 m in širok 1.1 m; gsm 070 870 321. Prodam nove jesenove klade s podnožjem; gsm 031 800 852. Prodam ekološko, 3 mesece staro, teličko simentalko; gsm 041 513 270. DRUGO – PODARIM Oddam kopalniško kad; gsm 040 471 488. OSEBNI STIKI Samski moški bi rad spoznal iskreno žensko, samsko, staro 30 do 35 let, in da je preskrbljena, pokliči ob 7. uri zvečer; gsm 051 423 917. Oglasi Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2022 27