VPRAŠANJA RAZISKOVANJ 
ZGODNJEGA SREDNJEGA VEKA NA GORENJSKEM
ANDREJ VALIČ 
G orenjski m uzej, K ranj
A rheološka raziskovanja zgodnjega srednjega veka na G orenjskem 
so b ila v preteklem obdobju številna, vendar bolj ali m anj naključna 
in sam o delna (sondažna). Tako nam je doslej znanih 40 krajev z zgod- 
njesrednjeveškim i staroslovanskim i obeležji. N ajbolj številna in znana 
iz tega časa so staroslovanska grobišča, ki se razlikujejo po številu 
sk eletn ih pokopov, m estu grobišča, številu in obliki pridatkov v grobo­
v ih ob pokojniku, skupen p a jim je le način pokopa. N ajm anj odkrita ali 
skoraj nič pa nam niso poznana selišča in naselbine, če izvzamemo skrom ­
no sondiranje R. L ožarja n a G radišču n ad B ašljem leta 1936 in objava 
izbranega gradiva ozirom a izbora v G lasniku m uzejskega dru štv a za 
Slovenijo leta 1939.1
K u lturno in časovno opredeljujem o in povezujem o odkrita staroslo­
v an sk a grobišča v geografski pro sto r vzhodnih Alp, k je r v tem prostoru 
n astopa značilna ketlaška k u ltu ra, časovno opredeljena v čas od 9. do
12. stoletja.1 2 Ta k u ltu rn a in časovna oznaka je geografsko in časovno 
posplošena, k er ne upošteva regionalnih značilnosti; im a pa trd n o oporo 
v današnji stopnji stan ja arheoloških raziskav gradiva. Bolj zgodnje 
obdobje od naselitve do frankovske nadoblasti p a je ozem lje G orenjske 
v k u ltu m o -m aterialn i sliki nekoliko bolj zapleteno in do sedaj skoraj 
nerešljivo za arheološko opredeljevanje k ulture. P ri pregledu gradiva s 
teg a področja ugotovim o, da nastopa »m aterialno kultu rn o prazen p ro ­
stor« v teku dveh stoletij. Sosednji pokrajini, K oroška in P anonija, sta 
obeleženi s pojavom tako im enovane »avaro slovanske kulture«. P ri tem 
m oram o izvzeti za naše obm očje neprepričljiv edinstven in osam ljen m a­
te ria ln i dokaz o prisotnosti A vara na h alštatskem gradišču na D unaju 
p ri Jerek i v zgornji B ohinjski dolini (najdba bronastega pasnega jezič-
1 R. Ložar, Staroslovansko in srednjeveško lončarstvo v Sloveniji. Glas­
nik muz. druš. za Slovenijo 20, 1939, 184, 195; J. Zontar, Zgodovina mesta 
Kranja (1939) 12.
2 J. Korošec, Uvod v materialno kulturo Slovanov zgodnjega srednjega 
veka (1952) 50. J. Korošec, Staroslovanska grobišča v severni Sloveniji (1947) 
110—113.

ka).3 Na osnovi do sedaj znane m aterialn e k u ltu re in najdišč m orem o 
tren u tn o pisati, da n a G orenjskem n i bil prisoten, vsaj v večjem obsegu 
ne, avarski etnični elem ent.
Bolj zgodnje obdobje zgodovine Slovencev pozna mnogo usodnih po­
litičnih preobratov. P ri raziskanem arheološkem gradivu pa nastopajo 
težave, k er k u ltu rn o gradivo ne reagira takoj na zunanje sprem em be, 
am pak šele v več desetletjih ali celo stoletjih.4 Vzemimo samo prim er, 
kakšen je bil potek p o k ristjan jev an ja Slovencev in vpliv oglejske cerkve 
n a način trad icije pokopa. K ako dolgotrajno je bilo vplivanje n am p ri­
čajo prisotni predm eti ob pokojniku v grobovih (predvsem železni noži), 
p ri tem pa se p rav iln a sm er pokopa vse do 16. stoletja sploh n i sp re­
m injala (K ranj, R adovljica).5 D rug prim er bi lahko navedel s k u ltu rn o 
slovansko enotnostjo, ki se odkriva v priso tn o sti obsenčnega obročka ali 
v osnovnem značilnem tip u keram ične posode, ki je podoben n a vsem 
podonavskem prostoru. V prašanje je določiti čas postopnega sprejem anja 
in posredovanja teh predm etov n a tako obsežnem ozem lju, k jer njihova 
prisotnost bistveno pom eni označevanje slovanskega etničnega elem enta.6 
A li pa vzem im o p rim er vdora M adžarov v 10. stoletju iz P anonije v 
vzhodnoalpski prostor in njihove m orebitne posledice.
C elovitejša podoba tak ratn eg a življenja pa je okrn jen a tu d i zaradi 
pom anjkljivih raziskav in najdb stanovanjske, stavbarske in duhovne 
k u ltu re te r ekonom ike (trgovina, m enjava, kom unikacije itd.). Doslej 
o tem nim am o n ik ak ršn ih m aterialnih dokazov. N ajdišča n a gorenjskem 
območju, predvsem kasnoantična gradišča, ki bi vsebovala staroslovan­
sko gradivo, so m aloštevilna (prim er G radišče nad Pivko p ri N aklem 7 ). 
Bolj znano je prej om enjeno G radišče n a d B ašljem (nadm . viš. 880 m) 
pod Storžičem , na katerem so bile od k rite prv in e nenehnega živ ljen ja 
od halštatskega obdobja do visokega srednjega veka. Seveda n ajdenega 
zgodnjesrednjeveškega gradiva iz tega najdišča ne m orem o posploševati 
za vse obm očje Slovenije, saj sploh nim am o p rim erjaln eg a g rad iv a iz n a ­
šega ožjega okolja, predvsem m islim na keram iko in njeno tipsko an a­
lizo te r tehnično izdelavo, ki naj bi im ela osnovne značilnosti. Težava 
je tu d i v tem , da je n a tem gradišču vid n ih v tlorisu precej stan o v an j­
skih objektov po polkrožnih m ed seboj ločenih terasah n a južnem po­
bočju, obdanih s kasnoantičnim zidom (?), k i so nujno potrebne, da se 
raziščejo. K ljub tem u p a bo še otežkočeno in sporno raziskovati k raj 
zaradi m očnih stanovanjskih in zidnih destrukcij, prem ika m esta in p la ­
sti najdb, nenehnega tra ja n ja objektov, retard acije stila n a keram ičnih 
predm etih itd. T akih slovanskih gradišč, k o t jih pozna npr. Češka, P o lj­
ska in R usija itd., p ri nas ne poznamo, k e r se je naselitev Slovencev že
3 S. Gabrovec, Nekaj novih staroslovanskih najdb. Arh. vestnik 6, 
1955, 137.
4 P. Korošec, Poskus delitve slovanske materialne kulture na področju 
Karantanije. Zgod. časopis 15, 1961, 157—194. J. Korošec, Slawische Frühmittel­
alterliche Kulturreste in nord-westlichen Jugoslawien und östlichen Alpen­
gebiet. Acta arch. hung. 17, 1965, 59—63.
5 P. Korošec, Kulturna opredelitev slovanskega zgodnjega srednjega veka 
na ozemlju Vzhodnih Alp. Arh. vestnik 18, 1967, 317—327.
6 J. Korošec, Opredeljevanje arheološkega gradiva. Arh. vestnik 8, 1957,105.
7 A. Valič, Gradišče nad Pivko pri Naklem. Arh. vestnik 19, 1968, 485—508.

PREGLEDNA KARTA STAROSLOVANSKIH 
NAJDIŠČ GORENJSKE------
CARTE SOMMAIRE DES LOCALITÉS Vl= 
EILLES-SLAVES DE LA HAUTE CARNIOLE
I
S S T A R O S L O V A N S K IM G R A D IV O M I Z P R I Č A N E N A S E L B I N E ------
L O C A L I T É S A T T E S T É E S P A R D E S M A T É R IA U X V I E U X - S L A V E S
□
 S T A R O S L O V A N S K A S K E L E T N A G R O B I Š Č A B R E Z S A K R A L N E G A P R O S T O R A # 
N É C R O P O L E S X S Q U E L E T T E S V I E IL L E S - S L A V E S S A N S E M P L A C E M E N T S A C R E
| X | S T A R O S L O V A N S K A S K E L E T N A G R O B I Š Č A S S A K R A L N IM P R O S T O R O M -------
JUL N É C R O P O L E S X S Q U E L E T T E S V I E I L L E S - S L A V E S X E M P L A C E M E N T S A C R É
Î
 P O S A M E Z N E N A J D B E S T A R O S L O V A N S K IH P R E D M E T O V — 
D É C O U V E R T E S P A R T IC U L IÈ R E S D 'O B J E T S V I E U X - S L A V E S
3
 T O P IL N IC A Ž E L E Z N E R U D E ( P L A V Z ) -------
F O N D E R IE D E M IN E R A I D E F E R ( H A U T - F O R N E A U )
"JM J i J
i ^ j
\ i v -
. . J » f / “ *
Ä ' ' " * * 3 * ' '
■ jr 'W 'W ' - m . . . -,
.V ' I.
) il t
S staroslovanskim gradivom izpričane naselbine — Localités attestées par 
des matériaux vieux-slaves:
1. Gradišče nad Bašljem
2. Kranj
3. Šmartno pri Cerkljah na Gorenjskem, Milharjev hrib
Staroslovanska skeletna grobišča brez sakralnega prostora — Nécropoles 
à squelettes vieillès-slaves sans emplacement sacré:
4. Bled (Brdo, Na sedlu pod blejskim gradom, Mlino, na Pristavi, Rečica, 
Želeče)
5. Kokrica pri Kranju
6. Kranj (na Laborah, Gorenja Sava, Mestna hiša)
7. Mengeš
8. Mlaka pri Kokrici
9. Smokuč pri Žirovnici (v središču vasi in na zahodni strani vasi)
10. Spodnje Duplje
11. Spodnje Gorje pri Bledu
12. Srednje Bitnje pri Kranju
13. Srednja vas v Bohinju (na Podonjicah, na Žalah)
14. Suha pri Predosljah
15. Zasip pri Bledu
16. Žirovnica
Staroslovanska skeletna grobišča s sakralnim prostorom — Nécropoles à 
squelettes vieilles-slaves à emplacement sacré:
17. Bled—Otok
18. Britof pri Kranju
19. Drulovka pri Kranju
20. Komenda
21. Kranj
22. Radovljica
23. Šmartno pri Cerkljah na Gorenjskem
Posamezne najdbe staroslovanskih predmetov — Découvertes particuliè­
res d’objets vieux-slaves:
24. Češnjica v Bohinju
25. Hudo pri Kamniku
26. Kamnik
27. Poljšiška jama pri Zgornjih Gorjah
28. Predtrg pri Radovljici
29. Šmartno pri Cerkljah na Gorenjskem
Topilnica železne rude (plavž) — Fonderie de mineral de fer (haut­
fourneau) :
30. Nomenj v Bohinju

v začetku dom nevno osredotočila v obstoječa kasnoantična naselja in 
k u ltiv ira n a okolja.8 Če predpostavljam o, da so b ili p rvotni stanovanjski 
in gospodarski objekti leseni, m orem o kom aj pričakovati, da bi lahko 
o d k rili zaradi neobstojnosti g rad iv a in nep rim ern eg a teren a kakršnokoli 
določnejšo m aterialno oporo, ki bi jo lahko z večjo gotovostjo časovno 
in k u ltu rn o vrednotili.
O m enil bi rad tud i n ajb o lj zgodnje obram bne fevdalne objekte, ki 
jih je nekaj na tem obm očju in zaslužijo raziskovalno pozornost.9 P o­
im ensko bi om enil grad B ossisen1 0 1 1 in g rad na M ilharjevem h rib u n ad 
Poženkom p ri C erkljah n a G orenjskem ,1 1 ki sta z listinam i izpričana že 
v 10. stoletju. N astajanje te h gradov ozirom a o b ram bnih stolpov se ozna­
čuje ko t dokončen prehod v zgodnje fevdalno obdobje in pom eni velik 
d ru žb en i — socialni in ekonom ski p reo b rat v odnosih ta k ra tn ih ljudi.
V raziskovalnem n ačrtu bi bilo treb a n ajp rej sistem atično o d krivati 
veliko staroslovansko grobišče ob farn i cerkvi v K ran ju , ki nam je do 
sedaj znano le delno; to je n a južni,1 2 zahodni1 3 in vzhodni stran i1 4 cerkve. 
Do sedaj je od k ritih že p re k 600 staroslovanskih grobov, m ed k aterim i 
im a ena tre tjin a k u ltu rn o m aterialn e pridatke. N ovi skeletni grobovi in 
o d k riv an je sak raln e a rh ite k tu re 1 5 na severni stra n i obstoječe farn e cerkve 
p a bo brez dvom a nudilo različno in številnejše arheološko gradivo, ki 
bo bolj točno opredeljevalo in razm ejevalo časovni in k u ltu rn i odnos na 
k ran jsk em prostoru. N aselbina K ranj je im ela pom em bno središčno, po­
litično, gospodarsko, trgovsko in m enjalno vlogo v p o k rajin i te r pom em b­
no povezavo po tovornih poteh p rek alpskih prehodov z bližnjim i in 
d aljn jim i sosednjim i pokrajinam i: K oroško, Prim orsko, F urlanijo in P a ­
nonijo. Bodoča izkopavanja pa bi uteg n ila v večji m eri osvetliti po­
m em ben vpliv in odnos m aterialn e k u ltu re staroselskega prebivalstva n a 
novonaseljene Slovence.
8 M. Kos, Starejša naselitev na Kranjski ravnini. 900 let Kranja, Spo­
minski zbornik (1960) 52—53. M. Kos, Gradišče in Gradec v slovenskem sred­
njem veku. Glasnik muz. druš. za Slovenijo 22, 1941, 117.
9 I. Komelj, Gradovi na Gorenjskem. Varstvo spomenikov 12, 1967
(1969) 17.
1 0 P. Blaznik, Kolonizacija Poljanske doline. Glasnik muz. druš. za Slo­
venijo 19, 1938, 3, 4. M. 2ontar, M. Zupančič, Terenske raziskave gradov na 
Gorenjskem. Varstvo spomenikov 12, 1967 (1969) 23.
1 1 I. Lavrenčič, Zgodovina cerkljanske fare (1890) 3, 7.
1 2 J. Kastelic, Staroslovanski Kranj. 900 let Kranja, Spominski zbornik 
(1960) 42—49.
1 3 A. Valič, Staroslovanski Kranj. Arh. vestnik 18, 1967, 417.
1 4 Ta predel so delavci Gorenjskega muzeja s sodelovanjem arheološkega 
seminarja filozofske fakultete v Ljubljani izkopavali leta 1969/70.
1 5 Na severni strani smo odkrili kripto pokopališčne kapele, ki jo histo­
rični viri omenjajo od konca 13. stoletja dalje. J. Žontar, Zgodovina mesta 
Kranja (1939) 60 , 218, 243.

KRANJ, farna cerkev (izkopavanja 1969-70). Staroslovanski ženski ske­
letni pokop na deski (grob 1) s položajem pridatkov:
1. bronasta dvoramna fibula s stilizirano predstavo orla (sl. 1)
2. bronasta dvoramna fibula s stiliziranim rastlinskim okrasom (sl. 2)
3. bronast prstan z rombično razširjeno prednjo ploskvico okrašeno s krožci 
in piko v obliki križa (sl. 3)
T. 1:
4. nesklenjen bronast obsenčni obroček s sploščeno S-zanko in kvačico in 
nesklenjen bronast obsenčni obroček z enojno odebelitvijo na konceh
5. nesklenjen bronast obsenčni obroček s sploščeno S-zanko in kvačico in 
nesklenjen bronast obsenčni obroček z enojno odebelitvijo na konceh
6. nesklenjen bronast prstan (iztegnjen) polkrožnega preseka
7. nesklenjen bronast prstan s presegajočimi konci, polkrožnega preseka
8. nesklenjen bronast prstan (iztegnjen) polkrožnega preseka
9. 10, 11. živalski zobje
12. ogrlica iz polžastih svitkov.
KRANJ, eglise paroissiale (fouilles 1969-70). Sépulture à squelette de 
femme vieille-slave, sur planche (tombe 1) avec position du mobilier: 1
1. fibule à deux bourrelets en bronze, avec représentation stylisée d’un 
aigle (fig. 1)
2. fibule à deux bourrelets en bronze, avec un ornement végétal stylisé (fig. 2)
3. bague en bronze avec plaquette avant élargie en rhombe, ornée de petits 
cercles et d’un point en forme de croix (fig. 3)
P. 1:
4. anneau aux tempes en bronze non fermé, avec boucle en S-aplatie et 
crochet et anneau aux temps en bronze non fermé avec un bourrelet 
unique aux extrémités
D . anneau aux tempes en bronze non fermé, avec boucle en S-aplatie et 
crochet et anneau aux tempes en bronze non fermé avec un bourrelet uni­
que aux extrémités
6. bague en bronze non fermée (allongée) de section semi-circulaire
7. bague en bronze non fermée aux extrémités débordant, de section semi- 
circulaire
8. bague en bronze non fermée (allongée) de section semi-circulaire
9. 10, 11. dents d’animaux
12. collier d’eoroulements en spirale

T. 1

RÉSUMÉ
Questions des recherches du haut moyen âge en Gorenjsko (Haute Carnïole)
Il y a eu des recherches archéologiques du haut moyen âge en Gorenjsko 
(Haute Camiole) en de nombreux endroits, mais elles n’ont été que partielles. 
Sont connues avant tout les nécropoles à squelettes vieillesslaves, et pour ainsi 
dire pas du tout les habitats ou les localités. L’unique exception est l’habitat 
en partie découvert de Gradišče nad Bašljem au pied du Storžič, où R. Ložar 
a fait des recherches en 1936 et découvert la vie continue de la période de 
Hallstatt, en passant par la période antique, au haut moyen âge. La Haute 
Camiole s’insère géographiquement dans l’espace des Alpes Orientales, peuplé 
par les Slovènes au début du 7e siècle. D’après les sources historiques actu­
elles, on connaît le cadre temporel; cependant la période plus ancienne n’est 
pas découverte et indéterminée par les objets archéologiques. Sur notre terri­
toire il y a au cours de deux siècles »un espace de culture matérielle vide«. 
Une exception est la découverte d’une languette de ceinturon en bronze de 
l’habitat hallstattien de Dunaj près de Jereka à Bohinj, qui est cependant une 
découverte isolée. La période plus ancienne de l’histoire des Slovènes connaît 
beaucoup de revirements politiques, pourtant les matériaux de la culture ma­
térielle ne réagissent pas aussitôt aux changements extérieurs. La connaissance 
d’une image plus homogène de la vie d’alors est également tronquée par suite 
de recherches défectueuses des habitats et des localités, où l’on pourrait dé­
couvrir les éléments de l’architecture et l’économie. En partie nous connaissons 
déjà l’habitat précédemment mentionné de Gradišče nad Bašljem, où l’on a 
découvert aussi de la céramique; cependant nous ne pouvons pas généraliser 
ses types pour tout le territoire. Les localités, telles que les connaît le reste 
du monde slave, n’ont pas été découvertes chez nous parce que le peuplement des 
Slovènes s’est concentré dès le début dans les lieux existants de l’antiquité 
avancée et les milieux cultivés. Méritent l’attention des rechercheurs aussi 
les premiers ouvrages féodaux, les tours de défense, dont quelques-unes se 
trouvent sur ce territoire. Dans le projet de recherches futur il faudrait d’abord 
découvrir systématiquement les nécropoles à squelettes plus importantes dans 
les centres des régions (Kranj, Bled), où sur la base de matériaux archéolo­
giques différents et plus nombreux on pourrait déterminer avec plus de pré­
cision et délimiter temporellement la culture matérielle du haut moyen âge 
sur ce territoire.